računalniki inženiring d.0.0. " ^ Sokolska ulica 5, 1295 Ivončno Gorica 'št. ' ' TEL:01/7869-040, FAX:01/78Í9-045,GSM:051/612-923 ^^ % ř SVETOVANJE, PRODAJA IN ^^^ «J SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME ... na lastno programsko opremo za računovodstvo, finance, trgovino in storitve. ^ "^i'SBBïlEniEljjEMEI , Časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica ^^^^ ^r /i l šteVilkii^e «TîTiTll Vmf DESIGN ^i|||pr ZAOKNA •PVC/ALUOKNAINVRATA • ZIMSKI VRTOVI • ROLETÏ • OKENSKE POUCE IN • KRPAN ŽALUZIJE ZAKUUCNADEIA • KOMARNIKI 080^22- AVTO e-po$ta: info@cugelj.si vvww.cugelj.si SERVIS VLEKA MARJAN KLEMENČIČ S.P. Velike Češnjice 43 1296 Šentvid pri Stični Tei.: 01/78 000 96, Fax: 01/78 000 97 Gsm: 041/785 333 http://www.avto-i(iemencic.si AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOUČARSTVO AVTOKLEPARSTVO AVTOOPTIKA AV10VUKA non-stop AVTOPRALNiCA IZPUŠNI SISTEMI (meritve) NADOMESTNA VOZILA ^ ZLATARSTVO jX tadina CENTER ŽOLN m. Ivanina Gorica - Te J.; 01/ÏS Ï8 S7Î □ft šabetň fi prtili BjiilniMjDitii ed 12. ufa. www.zlalaratvo-tadina.com ^ -- Rekord S pričujočo številko postavljamo svojevrsten rekord, saj boste, spoštovani bralci, o dogodkih v naši občinski skupnosti tokrat brali kar na 40 straneh našega glasila. Lahko bi rekli, da smo ob koncu štiriletnega mandata in po 40 številkah naredili še eno takšno bolj okroglo. Zasluge za obsežno številko imajo tudi mladi udeleženci novinarske delavnice, ki so pripravili Mlado Klasje. Iz odzivov občinskega sveta na poročilo o minulem delu uredništva je moč razbrati, da so naši »ustanovitelji« z opravljenim delom zadovoljni. Seveda to ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. To naj ostane vodilo sedanjemu uredniškemu odboru, ki se mu je podaljšal mandat do imenovanja novega. April pa je mesec, ko se s posebno pozornostjo oziramo v naravo. Naše krajevne skupnosti, turistična in druga društva vabijo na čistilne akcije. Odzivajmo se povabilom in prispevajmo k lepšemu okolju. Občina Ivančna Gorica bo skupaj z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje zagotovila potreben odvoz in opremo za ločeno zbiranje odpadkov, odvrženih v naravi. Pa veselo praznovanje velikonočnih in prvomajskih praznikov! Matej Šteh Občina Ivančna Gorica vabi na v petek, 15. aprila 2011, med 13. in 19. uro na Sokolski ulici v Ivančni Gorici (pred občinsko stavbo) Na sejmu bodo svoje dobrote s podeželja predstavile in ponudile naše kmetije z ekološko in integrirano pridelavo ter pridelovalci zdravilnih zelišč. Rokodelci bodo pokazali in ponudili izdelke domače obrti, manjkale pa ne bodo niti sladke domače dobrote, ki jih bodo pripravile pridne podeželske žene. Svojo pestro dejavnost bodo predstavljala tudi naša društva. Sejemsko dogajanje bo spremljal kulturni program. Pridite in se prepričajte, kaj premore podeželje naše občine. Vabljeni ponudniki in razstavljavci! MOtOMAt AVTO MOTO CENTER KOCJ^MČĚČ Janez Kocjančič, Mleščevo la, 1295 Ivančna Gorica tel.:01/7877-333,GSM:041/651-722, 041/777-333 e-mail:amc.kocjancic@siol.net, www.amc-kocjonclc.s! ■ servis za vsa osebna voziia • nadomestni deli za vse • avtoviei« vrste osebnih avtomobilov Iz pete seje občinskega sveta_ Na tokratni seji občinskega sveta 30. marca je bila osrednja točka dnevnega reda sprejemanje zaključnega računa proračuna občine za leto 2010. Ta vsakoletni finančni dokument pokaže, kakšno je bilo poslovanje občine v minulem letu. Iz njega je razvidno, da je bilo v letu 2010 12.316,777,10 evrov prihodkov in 11.904.599,01 evrov odhodkov. Razlika so sredstva v višini 412.178,09 evrov, ki so se prenesla v leto 2011. Skupaj s sredstvi, ki jih je imela občina na računu v začetku leta 2010, se je v letošnje leto preneslo dobrih 4 milijone evrov. V razpravi so svetniki spraševali večinoma o realizaciji oz. nerealizaciji posameznih postavk proračuna. Poudariti je potrebno, da je izvrševanje večjega dela lanskega proračuna vodil župan Lampret, ki je podal nekaj pojasnil. Neporabljena sredstva se razumejo tudi kot varčevanje za večje investicije, saj na proračunske prihodke v veliki meri vpliva stanje v gospodarstvu, ki pa, kot vemo, ni rožnato. Eden izmed argumentov za neizkoriščena sredstva pa je bil tudi ta, da je bilo lansko leto volilno, in kot tako ni omogočalo 100-odstotnega izvrševanja proračuna. Iz premoženjske bilance pa je razvidno, da ima občina skupaj z vsemi javnimi zavodi premoženje, vredno dobrih 54 milijonov evrov. Reorganizacija občinske uprave in nov pravilnik za sprejem otrok v vrtec Poleg zaključnega računa pa je tokratna seja postregla še z dvema pomembnima dokumentoma. Župan je kot novi predstojnik občine že v predlogu proračuna nakazal določene smernice dela oz. izpolnjevanja zastavljenih ciljev. Možnost za realizacijo teh ciljev vidi tudi z ustrezno reorganizacijo dela občinske uprave, zato je bil pripravljen predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Število prebivalcev se je v zadnjih letih precej povečalo in s tem število zadev in upravnih nalog. Občinska uprava je sedaj organizirana kot enovit organ, kar pomeni veliko obremenjenost tako župana kot direktorja občinske uprave z operativnimi zadevami, zato je manj časa časa za strateške zadeve. V bodoče bo občinska uprava organizirana kot sestavljen organ z oddelki, ki bodo pokrivali strokovno zaokrožene celote. Prenos odgovornosti na vodje oddelkov naj bi skrajšalo čas reševanja zadev, vodstvu pa dalo možnost ukvarjanja s strateškimi zadevami. Skoraj vsi svetniki so pozdravili predlog odloka, saj to pomeni več možnosti za dobro delo in izvrševanje proračuna. Nekateri so celo predla- Iz poročila uredniškega odbora Klasja Konec marca se je iztekel štiriletni mandat sedanjemu uredniškemu odboru, ki je po nekaterih spremembah po začetku mandata deloval v naslednji sestavi: Simon Bregar, Maja Ficko, Sonja Maravič, Leopold Sever, Gregor Štrubelj, Milena Vrhovec in Nataša Žaren Erjavec. Ob začetku mandata sem bil kot javni uslužbenec občinske uprave imenovan za v. d. urednika in sem to delo ves ta čas tudi opravljal. Poročilo je zajemalo prerez dela uredništva v minulih štirih letih, pri čemer je bil poudarek na rednem izhajanju časopisa, v obsegu desetih števil na leto, skupaj torej 40 številk v štirih letih. Delo uredništvo obsega tako pripravo prispevkov kot vodenje uredniške politike. Redno sestajanje pred vsakim izidom daje možnost obravnave aktualnih tem, seveda pa so kadrovske moči omejene, saj ne gre za poklicno novinarsko ekipo. Uredništvo si pomaga tudi z zunanjimi sodelavci dopisniki, ki tudi prispevajo vsebine v vsakokratni številki. Pomembni sodelavci časopisa ste tudi občani, člani društev in drugih organizacij, ki redno pripravljate prispevke za objavo. Tako lahko rečemo, da je Klasje resnično časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica, katerim je časopis namenjen in pri oblikovanju katerega občani lahko tudi aktivno sodelujejo. Seveda je izdajanje zajetnega in bogatega časopisa povezano tudi s stroški. Občina Ivančna Gorica kot ustanovitelj javnega glasila zagotavlja v proračunu vsa potrebna sredstva za pokrivanje stroškov priprav za tisk in tiska, poštnine, honorarjev. V letu 2010 je bilo teh stroškov za dobrih 75.000 evrov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi prihodke od objavljenih oglasov in zahval v višini skoraj 16.500 evrov. V zadnjem letu je naklada časopisa narasla na 5.800 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno, dodatno pa se ga pošilja tudi na razne institucije znotraj in zunaj občine. Na ta način se izpolnjuje pravilo, da je občinski časopis tisti delček proračuna, ki se dotakne prav slehernega občana. Upamo, da smo svoje poslanstvo v minulem obdobju dobro opravljali. Občinski svet je sprejel tudi sklep, da se sedanjemu odboru do imenovanja novega podaljša mandat. V prihodnosti se načrtujejo tudi spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega glasila, ki bo po novem opredeljeval status urednika in delo uredniškega odbora. Matej Šteh gali, da bi se dodal še kakšen oddelek, vendar bo župan za zdaj ostal pri sprejetem kadrovskem načrtu, ki predvideva dve novi zaposlitvi, in sicer na mestu višjega svetovalca za vodenje investicij in višjega svetovalca za odnose z javnostmi, protokol in mednarodno sodelovanje. Župan je občinski svet tudi seznanil, da bo podžupan Tomaž Smole po vsej verjetnosti nastopil funkcijo podžupana poklicno. Za širšo javnost pa je zagotovo še bolj pomembno sprejetje novega pravilnika za sprejem otrok v vrtec. Osnutek pravilnika je občinski svet sprejemal že na zadnji seji, sedaj pa je bil na mizah končni predlog pravilnika, katerega so svetniki in svetnice Kolci on Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 25. aprila. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net Uredniški odbor: Matej Šteh - v. d. glavnega in odgovornega urednika Leopold Sever - Kratkočasnik, S^i/a in Severna stran Simon Bregar - Šport Milena Vrhovec - Kmetijstvo Nataša Ž. Erjavec - Gospodinjska stran Maja Ficko Sonja Maravič Gregor Štrubelj Lektoriranje: Simona Zvonar Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Špes & Co. d.n.o. Časopis KLASJE izhaja v 5.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Gorica. Po poročilu je občinski svet podal pozitivno mnenje k imenovanju Kovačkove za ravnateljico vrtca tudi v novem mandatu. Kje je naš energetski potencial? Tokratna seja pa je bila pomembna še z vidika sprejemanja t. i. Lokalnega energetskega koncepta občine. Gre za dokument, ki ga predpisuje država in je tudi ena od obveznih sestavin pri sprejemanju Občinskega prostorskega načrta. V obsežni študiji so predstavljeni podatki, ki so bili zbrani na podlagi ankete in ogledov na terenu in pričajo o stanju porabe energije tako v zasebnem kot javnem sektorju. Ugotavlja se velike izgube energije pri obstoječih sistemih ogrevanja, dokument pa tudi natančno opredeljuje smernice za učinkovito rabo energije in možnosti za izrabo energijskih potencialov, ki jih naša občina ima. To so v prvi vrsti zagotovo pridobivanje energije z izkoriščanjem lesne biomase. Župan je v tem delu še posebej poudaril, da se pripravlja vzpostavitev skupne kotlovnice na lesno biomaso za OŠ Stična, srednjo šoli in vrtec. Seveda pa je sprejem koncepta samo del strategije, ki jo bo morala občina na tem področju še izvajati. Obsežen dokument je objavljen tudi o na občinskih spletnih straneh. Tokratna seja pa je bila tudi priložnost za seznanitev s poročili, ki so jih pripravili Center za socialno delo Grosuplje, Glasbena šola Grosuplje, Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica in uredniški odbor našega časopisa Klasje. Tudi omenjena poročila so objavljena na spletnih straneh občine. Svetniki in svetnice se bodo sešli na naslednji seji v mesecu aprilu, predvidoma še pred začetkom prvomajskih praznikov. Matej Šteh potrdili in bo v veljavi že pri obravnavi letošnjih vlog za sprejem otrok v vrtec. Konec aprila se namreč izteče rok za oddajanje vlog za vpis v šolskem letu 2011/12. Novi pravilnik se spreminja zlasti v kriterijih za sprejem otrok, tako bodo imeli prednost pri vpisu otroci, ki imajo s starši stalno prebivališče v občini, otroci zaposlenih staršev (upošteva se tudi status kmečkega zavarovanca ali rednega študenta), večkrat odklonjeni otroci in otroci iz družin z več vzdrževanimi otroki. Novost je kriterij izjem, in sicer so točkovani tudi otroci, ki živijo samo z očetom ali mamo, ker je drugi starš umrl ali je neznan, in otroci tujcev, ki zaprosijo za vstop v vrtec eno leto pred šolo. Po novem bodo starši krili samo 25 odstotkov cene svojega plačilnega razreda tudi za otroke, ki bodo dalj časa odsotni (min 20 dni) zaradi domače nega ob bolezni. Na seji je bila navzoča tudi ravnateljica vrtca Branka Kovaček, ki je obširno poročala o delu Vrtca Ivančna KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004 in 36/07) in 17. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 8/96 in 4/01) objavljamo: JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2011 Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine, življenja v njej in njeni podobi. Priznanja in nagrade Občine so: • Častni občan, naziv Častni občan Občine se lahko podeli posamezniku, ki je zaslužen za izjemne trajne dosežke na posameznem področju človekove ustvarjalnosti, ki pomembno vplivajo na predstavitev Občine doma in po svetu. • Zlati grb Občine, kot najvišja nagrada Občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled Občine. • Nagrada Josipa Jurčiča, za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v Občini. • Plaketa Antona Tomšiča, za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju Občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih. Priznanja in nagrade bodo podeljena ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica 29. maja 2011. Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine, ter posamezniki in organizacije z območja Občine. Pobuda za podelitev mora vsebovati: • podatke o pobudniku; • podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado prejela; • podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upravičena do nagrade. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite v 30 dneh od objave oziroma najkasneje do 11. maja 2011 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica - s pripisom "nagrade in priznanja". O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. PREDSEDNIK Milan Jevnikar, prof. VRTEC IVANČNA GORICA Cesta. 2. grupe odredov 36a, Ivančna Gorica OBVESTILO Vrtec Ivančna Gorica obvešča vse starše predšolskih otrok, da zbira prijave za vpis otroka v vrtec do najkasneje 30. aprila 2011. Starši lahko oddate izpolnjeno prijavo na obrazcu Vloga za vpis otroka v vrtec, ki ga dobite na upravi vrtca ali v katerikoli enoti vrtca. To so enote v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični, Stični, Višnji Gori, Zagradcu in na Muljavi. Na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec in razpoložljivih prostih mest v vrtcu oziroma v posameznem oddelku bo Komisija za sprejem otrok odločala o sprejemu ali odklonu. Vsi vlagatelji bodo o odločitvi komisije obveščeni pisno v zakonitem roku. Sprejeti otroci bodo v vrtec vpisani s 1. 9. 2011 oziroma po dogovoru s starši in vrtcem. Vodstvo vrtca Obisk ministra za zdravje Dorijana Marušiča O bližnjih investicijah Zdravstvenega doma Ivančna Gorica V sredo, 9. marca, je Ivančno Gorico obiskal minister za zdravje Dorijan Marušič. Obisk je bil tesno povezan z načrtovanimi investicijami, s katerimi bomo uporabniki zdravstvenega doma v prihodnjih letih prišli do še boljših storitev. Država bo za širitev prostorov zdravstvenega doma v nekdanje prostore vrtca prispevala dobrih 100.000 evrov. Ministra in njegove sodelavce so v Ivančni Gorici sprejeli direktor zdravstvenega doma Janez Zupančič s sodelavci ter župan Strnad in podžupan Smole. Ministrov obisk je bil povezan z aktivnostmi ZD Ivančna Gorica v zadnjem letu, saj se je po selitvi vrtca v novozgrajeno stavbo pred dobrim letom začel pripravljati investicijski načrt za širitev zdravstvenega doma. Minister Marušič si je ogledal zdravstveni dom, direktor Zupančič pa ga je seznanil predvsem s prostorskimi težavami, s katerimi se srečujejo, in zagotovil ZD Ivančna Gorica, Občina Ivančna Gorica pa kot ustanovitelj javnega zavoda 30.000 evrov. Gre za prvo od treh faz načrtovanih investicij. Po prvi fazi, ko bodo omenjeni prostori adaptirani, se bo vsa dejavnost zdravstvenega doma pre- načrtovanimi investicijami. Kmalu se bo začela adaptacija prostorov nekdanjega vrtca, ki bo stala približno 490.000 evrov, zanjo pa je, kot že rečeno, Ministrstvo za zdravje konec minulega leta na javnem razpisu odobrilo dobrih 100.000 evrov. Glavnino sredstev, več kot 350.000 evrov, bo selila v ta del, nato pa se načrtuje še druga faza, v kateri pa bi prenovili še del sedanjih prostorov zdravstvenega doma. V nekaj letih zdravstveni dom načrtuje še izvedbo tretje faze, ko naj bi se dozidal prizidek. Najvažneje za nas občane pa je, da bo že po prvi fazi širitvenih del imel vsak zdravnik svojo ambulanto in bo v dopoldanski izmeni lahko obravnaval paciente tudi po 13. uri, če bo to potrebno. Tako naj ne bi več prihajalo do dolgotrajnega čakanja in odsla-vljanja pacientov zaradi zasedenosti zdravnikov oz. izmenjave v ambulantah. Minister Marušič si je ogledal tudi zdravstveno postajo v Zagradcu, kjer deluje splošna ambulanta dvakrat tedensko po štiri ure, prav tako pa je tu tudi zobozdravstvena ambulanta. Zobozdravnica Aleksandra Dumić Križaj je ministru razkazala pred kratkim obnovljeno ambulanto in sodobno zobozdravstveno opremo. Kot že rečeno, je bilo srečanje z ministrom tudi priložnost za pogovor o uvedbi novih programov in koncesij, saj se z naraščanjem prebivalstva v občini širijo tudi potrebe prebivalstva na področju zdravstva. V bližnji prihodnosti se pričakuje tudi uvedba ti. referenčne ambulante za obravnavo pacientov s kroničnimi boleznimi, učna ambulanta in drugo. Vodstvo Zdravstvenega doma Ivančna Gorica pa pri investicijah pričakuje pomoč ministrstva in občine tudi v bodoče. Matej Šteh Civilna zaščita podelila priznanje gasilcem iz Doba Tudi letos je ob svetovnem dnevu civilne zaščite, 1. marcu, izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Ljubljana pripravila regijsko podelitev priznanj zaslužnim pripadnikom civilne zaščite gasilskih društev in reševalnih enot. Slovesnost je v sodelovanju z občino Dobrepolje potekala 3. marca v tamkajšnjem Jakličevem domu. Na prireditvi so bila podeljena priznanja civilne zaščite posameznikom in organizacijam, ki so jih predlagale občine, gasilske zveze, štabi civilne zaščite, državni organi in društva zaradi njihovega prispevka na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Minulo leto je bilo zaznamovano zlasti s posledicami poplav, ki so zajele v mesecu septembru domala vso Slovenijo, živ je še spomin tudi na tragične razsežnosti poplav v občini gostiteljici tokratne prireditve. Brez pomoči številnih gasilcev bi bile posledice poplav in škoda še večje. Za ljubljansko regijo so bila podeljena naslednja priznanja: eno zlato, 7 srebrnih in 74 bronastih priznanj CZ. Število bronastih priznanj je visoko predvsem zaradi požrtvovalnega in uspešnega opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ob že omenjenih poplavah. Med dobitniki bronastega priznanja CZ je bilo iz naše občine tudi Prostovoljno gasilsko društvo Dob pri Šentvidu. Njim in tudi vsem drugim našim gasilcem, ki so v tistih dneh reševali tudi naše premoženje in skrbeli za našo varnost, se velja ob tej priložnosti še enkrat zahvaliti. Matej Šteh ; mtm ^ 9 1 Predstavniki PGD Dob skupaj z županom Dušanom Strnadom, predsednikom gasilske zveze Alojzem Ljubičem, poveljnikom občinskega štaba civilne zaščite Milanom Vrhovcem in dobrepoljskim županom Janezom Pavlinom (Foto Travnik) Dogovor o sodelovanju med občinama Grosuplje in Ivančna Gorica_ Vezi s sosednjo občino Grosuplje so sestavni del delovanja naše občine, kljub temu da sta se občini pred več kot petnajstimi leti odločili za samostojno pot. Lanska jesen je bila za obe občini prelomna, saj je po več letih prišlo do menjave županov. V sredo, 16. marca, sta se župana obeh občin sestala na prvem uradnem srečanju. Župan Dušan Strnad je v Ivančni Gorici gostil župana dr. Petra Verliča, srečanja pa sta se udeležila tudi podžupana obeh občin, Tomaž Smole in Dušan Hočevar, ter direktorja občinskih uprav s sodelavci. Pomembno področje, na katerem je sodelovanje obeh občin nujno, so komunalne dejavnosti. Obe občini sta skupaj z dobrepoljsko solastnici odlagališča odpadkov v Špaji dolini. V prihodnjih nekaj mesecih bodo stopile v veljavo nove uredbe, ki bodo določale delovanje deponij v Sloveniji. Za zdaj še vedno ni popolnoma jasno, kakšna bo usoda CERO Špaja dolina. Župana sta se strinjala, da je nadaljnje investiranje v deponijo Špaja dolina smiselno le, če bo zagotovljeno njeno delovanje v prihodnosti (letos je predvidena izgradnja sodobne čistilne naprave za izcedne vode in pokritje kompostarne). Skupaj z upravljavcem odlagališča (JKP Grosuplje) je potrebno doseči zagotovila na Ministrstvu za okolje in prostor, da bo odlagališče Špaja dolina v prihodnosti delovalo kot del sistema regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Dogovorili so se, da bosta občini takoj začeli s pogovori s prisojnim ministrstvom glede dokončne ureditve statusa odlagališča v Špaji dolini. Skupaj do evropskih sredstev Eden najpomembnejših sklepov sestanka pa je bil, da bosta občini skupaj nastopili na razpisu za kohezijska sredstva iz evropskih strukturnih skladov za sofinanciranje komunalnih projektov. V občini Ivančna Gorica bi s temi sredstvi želeli izpeljati tri večje projekte, in sicer povezavo kanalizacij Vir pri Stični in Višnja Gora s centralno čistilno napravo v Ivančni Gorici ter tretjo stopnjo izgradnje čistilne naprave v Ivančni Gorici. S skupnim nastopom na razpisu imata občini več možnosti za uspeh na razpisu za evropska sredstva, pridobitev dokumentacije pa bo znatno cenejša. Za izvedbo tega projekta so določili skupino, ki jo sestavljajo predstavniki obeh občin in JKP Grosuplje, postavljeni pa so tudi roki, ki obvezujejo obe občini. Župana sta se zavzela tudi za nekatere manjše projekte, ki so prav tako pogojeni s sodelovanjem obeh občin. Eden takšnih je izgradnja vodovoda Ravni Dol. O njem je bilo govora tudi na četrti seji našega občinskega sveta, ko se je sprejemal proračun za leto 2011. Med drugim je bilo sklenjeno, da se o tej problematiki vzpostavijo pogovori z občino Grosuplje. Napeljava vodovoda v to našo obmejno vas je namreč možna le, če sosednja občina Grosuplje nadaljuje z gradnjo vodovoda iz Ilove Gore do meje. Župan Verlič je zagotovil, da bo grosupeljska občina to gradnjo vključila v svoje načrte, enako pa je obljubil župan Strnad za dokončanje veje polževskega vodovoda, kjer bi naša občina z izgradnjo omogočila sosednji občini izgradnjo vodovoda do Male in Velike Loke. Nekaj skupnih projektov pa obstaja tudi pri modernizaciji cestnih povezav med obema občinama pa tudi na področju razvoja turizma in gospodarstva. Odločitev o tem, ali bosta občini tudi v prihodnje nadaljevali tradicijo skupnega organiziranja prireditve ob dnevu državnosti na Polževem, pa je bila zaradi uskladitve terminov preložena na kasnejši čas. Ujeto v objektiv Pometanje v naših krajevnih središčih Konec zime pomeni tudi konec snežne sezone in zimska služba bo ponovno na delu ob prvem snegu v zadnjih mesecih leta. Na naših cestah pa spomladi ostane pesek od zimskega posipanja. V marcu je Občina Ivančna Gorica naročila posebno vozilo za pometanje cest, s katerim so bile očiščene ceste v vseh večjih krajevnih središčih v naši občini. Na ta način je bilo poskrbljeno tudi za varnost udeležencev v prometu, še več pa so pridobili naši kraji, saj so zdaj bolj urejeni. Pomladansko obrezovanje drevja Da bo podoba občinskega središča še prijetnejša, se zdi pomembno tudi županu, saj je občina naročila obrezovanje dreves na občinskih zemljiščih ob cesti v središču Ivančne Gorice. Ob tem velja omeniti, da krošnje teh dreves mnogokrat ovirajo preglednost v prometu. Lepo oblikovane krošnje bodo primernejše tudi za praznično okrasitev ob koncu leta. Plakatiranje dovoljeno Ob lanskih lokalnih volitvah je občina v naših krajevnih skupnostih postavila nova plakatna mesta v obliki kozolčkov, ki so se po volitvah odstranili. Zaradi referendumske kampanje pa jih je občina zopet postavila, tokrat pa naj bi kozolčki ostali tudi po koncu kampanje. Pa ne zaradi napovedanih številnih referendumov, ki naj bi še sledili, temveč tudi zato, da bi jih za oglaševanje začeli uporabljati organizatorji raznih prireditev. Tržnica v Ivančni Gorici? V marcu se je ob sobotah začela v Ivančni Gorici prodaja domačega sadja in zelenjave ter raznih drugih izdelkov s podeželja, od suhega sadja do medenih dobrot. Gre za izdelke iz ekološke pridelave in sezonsko sadje, večinoma iz občin območja Srca Slovenije. Ponudbo na premični stojnici zagotavlja zadruga za razvoj podeželja Jarina iz Litije, ki s svojo dejavnostjo opozarja zlasti na lokalno trajnostno oskrbo s hrano. Povezuje lokalne pridelovalce in potrošnike in zagotavlja oskrbo z zdravo hrano, pridelano v domačem okolju. Glede na to, da se naša občina že povezuje v Srce Slovenije, je mogoče pričakovati, da bo Jarina tržila tudi pridelke in izdelke naših kmetij oz. pridelovalcev. Vprašanje o stojnici je na zadnji seji občinskega sveta sprožila tudi svetnica Milena Vrhovec, ki je, razumljivo, kot direktorica KZ Stična zagovarjala stališča domačih kmetov. Kot je pojasnil župan, pa se občina aktivno pripravlja na začetek obratovanja tržnice v Ivančni Gorici, pri vzpostavljanju le-te pa bo sodeloval tudi Center za razvoj Litija, ki koordinira partnerstvo občin, povezanih v Srcu Slovenije, in ima s podobnimi projekti veliko izkušenj. Občani lahko kmalu pričakujemo, da bo pri kulturnem domu začela obratovati sobotna tržnica, na njej pa bodo imeli možnost prodaje seveda vsi domači pridelovalci. Obnova je nujna Na Krki se že pospešeno pripravljajo na selitev v novo šolo, katere gradnja se v tem pomladnem času zaključuje. V začetku marca pa je prišlo v neposredni bližini stare šole do neljubega dogodka, ko se je del pokopališkega zidu ob cesti ponovno odkrušil. Del obzidja se je zrušil že lansko zimo in občina je skupaj s krajevno skupnostjo pristopila k sanaciji poškodovanega dela. Da pa bo treba nadaljevati z obnovo celotnega obzidja, kaže ravno tokratni neljubi dogodek. Kot smo na seji občinskega sveta slišali, so bila takoj izvedena najnujnejša dela, pripravlja pa se tudi že načrt za dokončno obnovo zidu. K sreči do sedaj še ni prišlo do kake hujše nesreče. Delovno srečanje z ogledom državnih cest •v* I -v* ♦ v nasi občini_ Da je stanje nekaterih državnih cest v naši občini ne samo slabo, ampak že prav katastrofalno, ni potrebno posebej poudarjati. Vožnja iz Ivančne Gorice proti Šentvidu je jasen primer stanja naših regionalnih cest, ki se je zlasti v zadnji zimi še dodatno poslabšalo. Predstavniki naše občine so zato že v januarju opravili pogovore na Direkciji RS za ceste, v začetku marca pa so si predstavniki Direkcije RS za ceste (DRSC), Družbe za državne ceste (DDC), skupaj z županom in predstavniki KS Šentvid pri Stični ogledali tudi regionalne ceste v naši občini. Na srečanju je bilo po županovih besedah sprejetih kar nekaj pomembnih sklepov, po katerih bi v naslednjih letih postopoma obnovili nekaj odsekov, ki že nekaj časa čakajo na to. Najprej lahko pričakujemo nekaj najnujnejših popravil na odseku od Griž do Radohove vasi. Ko se bo gradila načrtovana kanalizacija med Šentvidom in Pristavljo vasjo, bodo cevi položne po delu regionalne ceste. Takrat bo občina sanirala tudi polovico voznega pasa, drugega pa Direkcija RS za ceste. Odsek od Radohove vasi do meje z občino Trebnje (proti Biču) je v tako slabem stanju, da vzdrževalna dela tu ne pridejo v poštev in bo potrebna večja sanacija. Vodja sektorja za vzdrževanje in varstvo cest pri DRSC Lilijana Herga je dejala, da bodo posredovali predlog sektorju za investicije, ki bo skušal zagotoviti sredstva za sanacijo. Prav tako je poškodovana cesta med Radohovo vasjo in Sobračami. Za sanacijo te cestne povezave bo potreben dogovor s povzročitelji prekomerne obremenitve (peskokopi Ježice), ki bi bili letno obvezani plačila zaradi prekomerne obremenitve. Do sestanka v zvezi s tem naj bi prišlo v roku enega meseca. Direkcija RS za ceste pa se dogovarja z DARS-om o sanaciji podobnega odseka od Zgornje Drage do Podsmreke, ki je bil ob gradnji avtoceste (tudi zaradi tovornega prometa iz bližnjega peskokopa Podsmreka) prekomerno obremenjen. Pogovori potekajo že nekaj časa in naj bi bili pri koncu. Na cesti proti Suhi krajini pa bodo letos zaključena tudi dela še na zadnjem delu odseka ceste pred Muljavo, v dolžini približno 200 metrov. Matej Šteh Obisk v pobrateni občini Hirschaid_ Pred kratkim je delegacija iz naše občine obiskala pobrateno občino Hirschaid v Nemčiji. Na prijateljsko srečanje so se odpravili zaradi podelitve priznanj zaslužnim članom tamkajšnjih gasilskih društev. Poleg predstavnikov Gasilske zveze Ivančna Gorica s predsednikom Lojzetom Ljubičem na čelu so se slovesnega dogodka udeležil tudi župan Dušan Strnad, nekdanji župan Jernej Lampret in direktor občinske uprave Janez Radoš. Visoka priznanja je gasilcem in reševalcem iz pobratene občine podelil deželni svetnik dr. Gunther Denzler, to pa je bila priložnost tudi za prvo uradno srečanje našega novega župana Dušana Strnada s hir-schaidskim. Osrednja misel njunega pogovora je bila, da občini nadaljujeta prijateljskimi vezmi, pri čemer velja poudariti, da so pri medsebojnem povezovanju zelo aktivna ravno gasilska društva obeh občin. Matej Šteh Otroški nasmeh »Odprimo srce za otroški nasmeh« Občani občine Ivančna Gorica smo se odločili, da bomo otrokom iz domače občine, ki še nikoli niso videli morja, na obraz priklicali nasmeh. Akcija, ki smo si jo zamislili, je zagotovo prerasla vsa pričakovanja. Dobrodelna športna in zabavna prireditev je bila zelo odmevna, zato menimo, da je vredna posnemanja tudi v bodoče. Najlepši je pogled v oči nekoga, ki si mu pred kratkim storil nekaj dobrega. Dejanje je tisto, ki človeka bogati, in je edino, ki si ga lahko privošči prav vsak. Kdor vedno samo sprejema in nikoli nič ne da, je podoben stoječi mlaki, v kateri za vekomaj ostane vse, kar vanjo pade; in kar vanjo pade, tudi strohni. Zabavno-športna prireditev je potekala na OŠ Stična v petek, 18. 3. 2011, popestrili so jo lokalni glasbeniki in športniki. V nogometni opravi je po igrišču tekal tudi župan Dušan Strnad, ob njem pa je brcala ekipa nekdanjega reprezentanta Primoža Glihe, danes trenerja ekipe Luka Koper. Z nami so na prireditvi sodelovali: Sašo Hribar, Godba Stična, Petra Prebanda, Eva Kovačič, Manca Pirc, Plesna skupina Guapa, Ansambel Stanka Petriča, Ansambel Krjavelj, Ansambel Povratniki, Plesna skupina Fit Manija, Nina Pušlar, Karate klub Sankukai, Klub tajskega boksa, Rokometna šola SVIŠ, Nogometna šola Ivančna Gorica, Nogometna ekipa Trunkelj, Nogometna ekipa donatorjev in Nogometna ekipa zlate selekcije. Vsem se najlepše zahvaljujemo, za spomin na njihovo dobrodelnost pa jih prijetno presenetimo s poštno pošiljko. Seveda pa se najlepše zahvaljujemo tudi vsem za prisrčne uvodne besede in vsem obiskovalcem, ki ste s svojo prisotnostjo in ploskanjem nagrajevali, se odzvali in imeli prisluh za dobrodelno prireditev in končni cilj. Hvala! Predvideli smo tudi licitacijo umetniških del, ki so jih podarili domači umetniki. Zaradi preobsežnega programa pa licitacije nismo uspeli izpeljati, zato je le-ta organizirana na spletnih straneh Občine Ivančna Gorica (http://www.ivancna-gorica.si). Potekala bo vse do 15. aprila 2011 in je drugi del akcije. Vsem donatorjem, tistim, ki ste do sedaj podarili 10 evrov, in tistim, ki ste podarili več, smo zelo hvaležni. Vsak evro pripomore k uresničitvi naše želje, da pošljemo otroke na morje. Velika večina, s katerimi smo kontaktirali, se je pozitivno odzvala, nekateri so nam pač samo obljubljali, a se bodo morda na svojo obljubo še spomnili. Žal smo bili neprijetno presenečeni nad našimi krajevnimi skupnostmi - prijazno se je odzvala le KS Ivančna Gorica - in trgovskimi hišami, v katerih kupujemo za svoje otoke vsak dan, vse leto. Pričakovali smo vsaj odziv na vlogo, pa tudi če bi bil ta odklonilen. Ne bomo jih omenjali, ko bodo prebrali ta članek, upamo, da se v njem najdejo in odzovejo. V upanju je moč! Do 26. 3. 2011 se je na dobrodelno akcijo z nakazilom sredstev na tran- Licitacija umetniških slik Licitacija umetniških slik poteka na spletnih straneh Občine Ivančna Gorica. Za vas smo skupaj z našimi umetniki zbrali 14 veličastnih umetnin. Fotografije slik objavljamo v Klasju, vendar si jih lahko v barvah ogledate tudi na občinskih spletnih straneh (http://www.ivancna-gorica.si), kjer so navedena tudi vsa navodila, kako se lahko potegujete za eno izmed njih. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 041 691 800. Naj še enkrat poudarimo namen licitacije in celotne akcije OTORŠKI NASMEH - letovanje naših otrok na morju. sakcijski račun odzvalo 36 donator-jev. Do sedaj smo skupaj z vstopnino za prireditev zbrali 5.365,00 evrov. Seveda bo po obljubi župana Dušana Strnada, da bo tudi Občina primaknila za okroglo število otrok na morju, in izkupičkom licitacije vsota drugačna, kar bomo vedeli in objavili na koncu akcije. Ne smemo pa pozabiti vseh tistih do-natorjev, ki ste ogromno prispevali s storitvami in materialom. Imena vseh donatorjev bomo navedli v prispevku v naslednjem Klasju, ko bomo predstavili tudi celoten obračun akcije Otroški nasmeh. Vsi, ki bi se želeli še priključiti toku veličastnega vzgiba dobrote, naj povemo, da bo akcija zbiranja sredstev potekala vse do 15. 4. 2011, ko bomo račun zaprli. Ukvarjamo pa se že s tretjim delom akcije, ki bo od nas zahteval največ pozornosti. Izbor otrok, ki bodo letovali. Za pomoč pri izboru smo prosili Center za socialno delo Grosuplje in direktorja Nenada Stojanoviča, saj ima center pregled nad socialnem stanjem otrok v naši občini. Obljubili smo, da bomo pokrili celotno občino oziroma vseh 12 krajevnih skupnosti. Tega se bomo tudi držali. Zato bomo stopili v stik tudi s predsedniki in sveti vseh krajevnih skupnosti ter šol, da nam pomagajo. Ko bomo imeli vse sezname, se bomo sami vestno odločili in naredili končni seznam letujočih otrok na Debelem rtiču. Organizatorji akcije bi se lahko odločili za letovanje otrok, ki bi nudilo minimalno oskrbo na morju, in rekli, da smo poslali ogromno otrok na morje. A to ni naš namen. Odločili smo se za paket letovanja v vrednosti 219,00 evrov za enega otroka. Paket vključuje avtobusni prevoz na Debeli rtič, kjer naše nadobudneže sprejmejo vzgojiteljice, odpeljejo na morje, poskrbijo za njihovo varnost, vzgojo, zdravstveno oskrbo, prehrano, domovanje in nam jih tudi pripeljejo domov. Znan je tudi že datum letovanja, in sicer od 27. 7. 2011 do 4. 8. 2011. Termin je rezerviran, podpisali smo tudi že pogodbo o letovanju. Nataša Lukman ustanovni odbor Otroški nasmeh Vas, MiraŠkufca-Lukman koljke, Darija Kovačič Malo delo uničuje medgeneracíjsko solidarnost Zakon o malem delu pod istim okriljem združuje upokojence, študente in brezposelne - tri povsem različne skupineko govorimo o trgu dela in položaju delavcev. Hkrati vse posameznike postavlja v neprijetno situacijo malega delavca, ki bo pri opravljanju malega dela ostal brez vseh osnovnih socialnih pravic, kot so finančno nadomestilo v primeru bolniške odsotnosti in porodniškega dopusta, stroškov prevoza in malice ter odpravnin. Sedanja vlada ne skrbi ustrezno za upokojence, kar kažejo stalne »zamrznitve« in razne različice usklajevanja pokojnin, ki odstopajo od prakse; vse zato, da bi »stalo« čim manj in naj bi tisti, ki so si s svojim delom zaslužili dostojno pokojnino, delali še kot upokojenci. S tem bi jemali delo svojim otrokom in vnukom, ki v najaktivnejših letih ne bodo prišli do dela. Malo delo bo dober vladin izgovor za ohranjanje ali celo zniževanje pokojnin. Povečanje malega dela na račun rednih delovnih mest bo pomenilo bistveno zmanjšanje vplačil v pokojninsko blagajno s 24,5 odstotkov na 9 odstotkov vplačila. Zakon bo povzročil medgeneracijski konflikt med mladimi in upokojenci, namesto da bi vlada ukrepala v luči medgenera-cijskega sodelovanja. Malo delo bo tako odlično opravičilo države vse revnejšemu starejšemu prebivalstvu, naj si pri nizkih pokojninah pomagajo z malim delom. Brezposelni, ki bo delal kot mali delavec, bo ob prekoračitvi zaslužka nad 200 evrov ostal brez nadomestila zavoda za zaposlovanje. Malo delo mu ne prinaša niti evra pokojnine. Ker so delovne ure omejene na 720 ur letno, bo eno leto pokojninske dobe »nabral« v 4,35 letih. Delodajalec se bo raje kot za enega zaposlenega odločil za tri ali štiri male delavce, ki bodo zanj delali po nekaj ur, ker bo to zanj ceneje, saj odpadejo vsi omenjeni dodatki. Realni zaslužek malega delavca bo pod pragom revščine, saj se bo delodajalec odločal za najnižjo postavko, ki je z zakonom predvidena. Malih delavcev bo na trgu dovolj in bo tistega, ki za najnižjo urno postavko ne bo želel delati, odklonil in vzel drugega. V večini študentsko delo izkoriščajo »fiktivni« študentje, zato je potrebno študentsko delo prepovedati oz. odpraviti z dopolnjenim 26. letom starosti in uvesti enotno evidenco vpisa študentov. Študentje bodo z za- konom o malem delu uvrščeni v isti razred (bodo izenačeni!) z brezposelnimi in upokojenci, ki bodo pri delodajalcih v boljšem položaju zaradi svojih delovnih izkušenj in obsežnejšega prostega časa. Zakon tudi ne zagotavlja večjega nadzora nad zlorabo izdaj študentskih napotnic. Vzpostavi naj se elektronsko poročanje o vseh izdanih napotnicah inšpektoratu za delo. Študij bo z malim delom postal privilegij premožnejših. Študij pa ni privilegij, ampak je naša pravica! Status študentskega dela se ureja hkrati z upokojenci in nezaposlenimi, tako da je zakon »prikrit inštrument«, ki želi zmanjšati strukturno nezaposlenost v Sloveniji in tako odvrniti pozornost od dejstva, da se naša vlada ni sposobna spopasti s trenutno gospodarsko krizo. Rešitev je v novih delovnih mestih in ne v zakonu proti malemu delu. Zato grem 10. aprila na referendum in bom glasoval PROTI! Slovenska demokratska mladina Ob dnevu Zemlje okrogla miza z gosti Zemlja ni last človeštva, čeprav se pogosto tako obnašamo. Premalo se zavedamo čiste in neokrnjene narave, ki nam omogoča življenje. 29. april je dan Zemlje, ko bi se moral vsakdo zamisliti, kaj kot posameznik in član družbe počne na Zemlji in kaj bi zanjo lahko še dobrega storil. Pridružite se nam v petek, 29. 4. 2011, ob 19. uri v sejni sobi občine Ivanč- v na Gorica (poslovni center Zolnir, Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica). Brigita Prime predsednica SDM Ivančna Gorica Potrdili smo zaključni račun 2010 -naprej z novimi koncepti Za nami je tudi peta seja občinskega sveta naše občine. Svetniška skupina SDS v sestavi Janez Mežan, Jernej Lampret, Irena Brodnjak, Janko Zadel, Ignacij Kastelic, Vera Hribar, Alojz Šinkovec, Andreja Miše in Tomaž Smole je potrdila zaključni račun proračuna za leto 2010. Proračun sicer ni bil v celoti realiziran, kar je v volilnem letu pričakovano, je pa zato ostalo več sredstev, ki so že vključena v proračun 2011. Predstavljena je bila tudi nova notranja organiziranost občinske uprave, ki stopi v veljavo z objavo Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ivančna Gorica, uresničena pa bo s sprejetjem Pravilnika o notranji organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest. Ocenjujemo, da je smiselno, da župan na začetku mandata oblikuje ekipo, s katero bo lahko dosegal zastavlje- ne cilje. Slišali smo tudi, da smo bili med primerljivimi občinami še edina občina z enovito organizirano občinsko upravo. Veseli smo tudi, da se bo reorganizacija izvedla znotraj predvidenega kadrovskega načrta, pred nadaljnjim povečanjem števila zaposlenih pa izkoristile notranje rezerve. Sprejet je bil tudi predlog Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec in podano soglasje k imenovanju ravnateljice VVZ Vrtec Ivančna Gorica. Seznanili smo se z delom Centra za socialno delo, Glasbene šole Grosuplje, Zveze kulturnih društev in uredniškega odbora občinskega glasila Klasje. Pred zaključkom seje so nam predstavniki družbe Energen predstavili še Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica. Kot kaže, nas čaka še veliko dela, da bomo postali energetsko varčna in trajnostno naravnana občina ter bomo uresničili SDS vizijo Evropa 2020. Vsekakor pa je smiselno vlagati sredstva in napore v doseganje okoljskih ciljev, saj nam bodo za to hvaležni naši otroci. Uvodoma smo zato pod točko »vprašanja in predlogi« predlagali čistilno akcijo ob dnevu Zemlje za našo občino. Zadovoljni smo bili, ko je župan Dušan Strnad pojasnil, da dogovori na temo reševanja okoljske problematike že potekajo z občino Grosuplje in Javnim komunalnim podjetjem. Janez Mežan za svetniško skupino SDS Zakaj bom 10. aprila glasoval ZA spremembo na bolje? Zadnjič so študentje pred nakupovalnim centrom delili letake, ki govorijo proti zakonu o malem delu. Študentko, ki je pristopila do mene, sem vprašal, ali mi lahko v dveh, treh stavkih pove, zakaj je po njenem mnenju zakon slab. Rekla je, da bodo študentje manj zaslužili. Moje naslednje vprašanje je bilo, ali študira ali dela. Seveda je odvrnila, da študira in da ima veliko izpitov. »Torej v izpitnem obdobju delite letake, za katere vas plačuje študentski servis, namesto da bi se pripravljali na izpite?« sem vprašal. Bila je v očitni zadregi. Vljudno sem se ji zahvalil, vrnil letak, se obrnil in odšel. Na svetu ni zakona, ki bi zadovoljil celotno populacijo. Vedno se najde skupina ljudi, ki določenemu zakonu nasprotuje. Našli bi se lahko na skupni točki tistega zakona, pa še takrat verjetno ne, ki bi prepovedoval oz. ukinjal davke ali pa odpravljal plačilni sistem nasploh. Če ni čarobne palčke, ki bi bila zmožna odpraviti plačilni sistem in s tem povezane davke, potem tudi ni palčke za zakon, ki bi bil vsem »všeč«. Lahko pa sprejemamo zakone, ki izboljšujejo položaj čim širši populaciji, kar zakon o malem delu po mojem mnenju omogoča. Če se navežem na študentko, ki je trdila, da bodo študentje manj zaslužili, je verjetno spregledala podatek, da več kot 90 odstotkov študentske populacije zasluži manj kot 4.000 evrov na leto. Zakon o malem delu omogoča 6.000 evrov (bruto). Največji »oškodovanci« tega zakona bodo študentske organizacije in servisi. In? Trenutna razdelitev dajatev je taka, da je večina sredstev namenjenih za delovanje ŠOS in servisov, manj pa za štipendije in študentske domove. Po novem zakonu bo bistveno več sredstev namenjenih štipendijam (v letu 2011 jih je za 8,6 milijonov evrov več kot leta 2008) in študentskim domovom, kakor tudi za druge projekte v korist študentov. Študentko sem pozabil vprašati, ali se njeno trenutno delo šteje v delovno oziroma pokojninsko dobo. Verjetno bi bil še bolj razočaran. V glavnem študentje velikokrat tožijo, kako po končanem študiju ne morejo dobiti zaposlitve, ker ne ustrezajo pogoju delovnih izkušenj. Po zakonu o malem delu se bo vsem, ki bodo opravljali malo delo, to štelo v delovno dobo (razen upokojencem, ki so pač že upokojeni). Pri tem je potrebno omeniti še medgeneracijsko solidarnost. Kar pomeni, da vsi, ki opravljajo malo delo, prispevajo v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Prebral sem si tudi pomisleke nasprotnikov malega dela. Pomisleki, da bo ta oblika dela ljudi pahnila v revščino, da študentje ne bodo imeli sredstev za študij, da bo zakon negativno vplival na položaj žensk itd. Tukaj na te pomisleke ne bom odgovarjal. Tistim, ki želite vedeti več o tem, predlagam, da si ogledate spletno mesto www.nabolje.si. Tam boste našli še kup zanimivih informacij o malem delu, ki jih nisem uspel omeniti. Tudi sam sem nekoč opravljal študentska dela, s katerimi sem si plačeval študij. Delal sem na njivi, na bencinskem servisu, v knjigovodski pisarni ... Takrat sem na Petrolu zaslužil okrog 180 tolarjev na uro, medtem ko so moji »stanovski kolegi« v okolici Ljubljane dobivali tudi po 1000 tolarjev na uro. Sem bil nevoščljiv? Ne. Ker sem z Dolenjske, se mi je zdelo samo po sebi umevno, da je urna postavka nižja. Verjetno bi še danes našel razliko med urnimi postavkami na Dolenjskem, mogoče v Prekmurju in »razvitejšim« delom Slovenije. Vesel sem, da bo novi zakon odpravil take razlike in določil minimalno urno postavko za vse! Ni kaj. Sprememba na bolje. Zakon! Aleš Tomažin OO Zares - nova politika Ivančna Gorica Članicam in članom ter simpatizerkam in simpatizerjem Vabljeni na šesti zbor Občinskega odbora Zares - nova politika Ivančna Gorica, ki bo v torek, 12. aprila 2011, ob 18. uri v sejni sobi poslovne stavbe Žolnir, Sokolska 5, Ivančna Gorica. Vabljeni! Aleš Tomažin predsednik OO Zares -nova politika Ivančna Gorica Stranke 2011 april, Ivančna Gorica | ^KLASJE 7 Zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu, 10. april 2011 Državni zbor Republike Slovenije je razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 10/2011. Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o malem delu (ZMD), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 16. novembra 2010?« Za dan glasovanja na referendumu je določena nedelja, 10. aprila 2011. Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 10. aprila 2011, od 7. do 19. ure in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: • po pošti, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako, da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način, • na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 5.4., sredo 6.4. in v četrtek 7.4.2011 med 9. in 17. uro, • na domu na dan glasovanja 10.4.2011, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 7.4.2011, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, • na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 10.4.2011. Da želi volivec glasovati na tak način, mora do 7.4.2011 to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije), • na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do 26. marca 2011, • volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji (3 dni pred dnem glasovanja). Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 10. aprila 2011 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. Ne glede na navedeno pa imajo pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE (4. volilna enota, 3. volilni okraj) Sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNICA: NAMESTNIK PREDSEDNICE: ČLANICA: NAMESTNICA ČLANICE: ČLANICA: NAMESTNIK ČLANICE: ČLAN: NAMESTNIK ČLANA: TAJNIK OVK: NAMESTNICA TAJNIKA: Polona Marjetič-Zemljič Ivan Gabrovec Nevenka Zaviršek Alja Gabrijel Milena Strnad Janez Tomšič Aleš Tomažin Darko Lampreht Andrej Struna Dragica Urbas Delovna gradiva za seje občinskega sveta po novem dostopne vsem občanom Neodvisna lista Optimist in vsi optimisti smo že v predvolilni kampanji poudarjali javnost delovanja občinskega sveta. Temu načelu smo sledili tudi na sejah občinskega sveta in smo zato nenehno vztrajali, da je nujno in zakonito, da so delovna gradiva za občinske seje javno dostopna vsem občanom. Naša prizadevanja so obrodila sadove. Občinski svet je podprl ta predlog, tako da so po novem vsa gradiva dostopna na spletnih straneh Občine Ivančna Gorica, pod zavihkom »Občinski svet« vsaj osem dni pred sejo. Na ta način bomo lahko vsi občani seznanjeni, o čem odločamo svetniki v naši občini, in sicer takrat, ko so posamezne točke še v fazi odločanja. Vabimo vas, da pogosteje preverjate spletne strani občine in si ogledate gradiva za seje. V primeru, da imate tehtne pripombe na posamezne točk, nam pišite na elektronske naslove: rado. javornik@gmail.com - Rado Javor-nik, urskarus@gmail.com - Urška Rus, d.artac@atmgroup.si - Dušan Artač. Mi pa bomo vaše pripombe in mnenja predstavili občinskemu svetu. Optimisti in Matjaž Javšnik smo v začetku marca pripravili brezplačne lutkovne predstave za naše najmlajše. Lutkovno predstavo z naslovom Metuljčica v izvedbi Tine Oman in Lutkovnega gledališča Labirint smo pripeljali v kulturne domove v Zagra-dec, Ambrus, Muljavo in Stično ter v osnovne šole v Ivančni Gorici, Višnji Gori in Šentvidu pri Stični. Predstave so bile brezplačne, obiskanost predstav in odziv otrok in staršev pa sta nas prepričala, da v naši občini lutkovnih predstav ni preveč. Zato upamo, da nam bo podobne prireditve uspelo pripraviti tudi v prihodnje. Naj to priložnost izkoristimo za zahvalo za pomoč vsem, ki ste pomagali pri organizaciji. Najlepše se zahvaljujemo za gostoljubnost v vseh prostorih, za pomoč pri razdelitvi letakov vsem vzgojiteljicam in učiteljicam ter Zvezi kulturnih društev za objavo na radiu Zeleni val. Metuljčica je v našo deželo pripeljala pomlad. Naj vas topli sončni žarki pogrejejo in vam dajo energijo za vsa spomladanska opravila. Delaj dobro, misli pozitivno. Urška Rus za Neodvisno listo Optimist Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 042-4/2011- 2 (10) Datum: 9. 3. 2011 Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu (Uradni list RS, št. 10/2011) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, ki bo v nedeljo 10. aprila 2011, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 9. 3. 2011 določila naslednja volišča in njihova območja: I. (izvleček) zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 31. 403032 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. Sokolska ulica 4, Ivančna Gorica Ivančna Gorica 32. 403033 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II. Sokolska ulica 4, Ivančna Gorica Gorenja vas, Malo Črnelo, Malo Hudo, Mleščevo, Mrzlo Polje, Spodnja Draga, Stranska vas ob Višnjici, Škrjanče, Veliko Črnelo, Vrhpolje pri Šentvidu 33. 403034 KULTURNI DOM MULJAVA Muljava 20 Bojanji Vrh, Leščevje, Male Kompolje, Male Vrhe, Mevce, Muljava, Oslica, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebež, Velike Kompolje, Velike Vrhe 34. 403035 KULTURNI DOM STIČNA Stična 27 a Gabrje pri Stični, Mala Dobrava, Stična, Vir pri Stični 35. 403036 GASILSKI DOM METNAJ Metnaj 2 Debeče, Dobrava pri Stični, Mala Goričica, Mekinje nad Stično, Metnaj, Obolno, Osredek nad Stično, Planina, Poljane pri Stični, Pristava nad Stično 36. 403037 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Višnja Gora, Mestni trg 21 Dedni Dol, Peščenik, Podsmreka, Polje pri Višnji Gori, Spodnje Brezovo, Stari trg, Velika Dobrava, Višnja Gora, Zgornja Draga 37. 403038 GASILSKI DOM KRIŠKA VAS Kriška vas 10 Kriška vas, Nova vas, Pristava pri 38. 403039 GASILSKI DOM VRH PRI VIŠNJI Vrh pri Višnji Gori 2 Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Leskovec, Sela pri Višnji Gori, Vrh 39. 403040 KULTURNI DOM ŠENTVID I. Šentvid pri Stični 70 Griže, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Šentvid pri Stični 40. 403041 KULTURNI DOM ŠENTVID II. Šentvid pri Stični 70 Artiža vas, Glogovica, Grm, Male Češnjice, Mali Kal, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Velike Češnjice, Velike Pece, Veliki Kal, Zaboršt pri Šentvidu 41. 403043 GASILSKI DOM DOB Dob pri Šentvidu 8 Boga vas, Breg pri Dobu, Dob pri Šentvidu, Male Pece, Podboršt, Pokojnica, Rdeči Kal, Sad, Sela pri Dobu, Škoflje 42. 403044 GASILSKI DOM HRASTOV DOI Hrastov Dol 20 Hrastov Dol, Lučarjev Kal, Trnovica 43. 403045 DOM KRAJANOV TEMENICA Temenica 2 a Bratnice, Breg pri Temenici, Bukovica, Čagošče, Dolenja vas pri Temenici, Male Dole pri Temenici, Praproče pri Temenici, Pungert, Šentjurje, Temenica, Velike Dole 44. 403046 KULTURNI DOM AMBRUS Ambrus 56 Ambrus, Bakrc, Brezovi Dol, Kal, Kamni Vrh pri Ambrusu, Primča vas, Višnje 45. 403047 GASILSKI DOM ZAGRADEC Zagradec 11 Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagradcu, Dečja vas pri Zagradcu, Fužina, Gabrovka pri Zagradcu, Grintovec, Kitni Vrh, Kuželjevec, Male Rebrce, Malo Globoko, Marinča vas, Tolčane, Valična vas, Velike Rebrce, Veliko Globoko, Zagradec 46. 403048 DRUŽBENI CENTER KRKA Krka 1 d Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, Laze nad Krko, Male Lese, Mali Korinj, Podbukovje, Ravni Dol, Trebnja Gorica, Velike Lese, Veliki Korinj, Znojile pri Krki Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča in sicer: • Volišče št 901 za predčasno glasovanje dne 5., 6. in 7. 4. 2011 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju, • Posebno volišče dostopno invalidom št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Polona Marjetič-Zemljič, univ.dipl.prav. PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Poročilo o kakovosti pitne vode v občini Ivančna Gorica v letu 2010 Javno komunalno podjetje Grosuplje je v letu 2010 izvajalo notranji nadzor v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ivanč-na Gorica (Uradni list RS št. 108/08), s katerim so natančneje opredeljeni načini oskrbe s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine Ivančna Gorica. Notranji nadzor nad ustreznostjo pitne vode se je izvajal na območju občine Ivančna Gorica na vodovodnih sistemih Stična, Globočec, Metnaj in Debeli hrib. Na območjih, kjer se izvaja lastna oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, so notranji nadzor izvajali zasebni upravljavci vodovodnih sistemov. V okviru notranjega nadzora so se opravljali sanitarno higienski pregledi vodovodov (zajetij, rezervoarjev, vodovodnih naprav, ožje okolice objektov), pregledi nekaterih kritičnih predelov vodovarstvenih pasov, terenske meritve in odvzemi vzorcev pitne vode za mikrobiološke in fizikalno-kemijske laboratorijske preskuse. Iz preglednice je razvidno, da je bila v letu 2010 v primerjavi z letom poprej zabeležena sedemodstotna večja poraba vode, za dva odstotka se je povečala porabe vode v gospodinjstvih in za 35 odstotkov se je povečala poraba v sektorju gospodarstva, medtem ko se je zmanjšala prodaja vode Komunali Novo mesto za občino Žužemberk, in sicer za 15 odstotkov. Kakovost pitne vode v okviru notranjega nadzora na območju občine Ivančna Gorica spremlja Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana (ZZV Ljubljana). Ta opravlja preglede, odvzema vzorce in izdaja poročila o izidu mikrobioloških in fizikalno-ke-mijskih preiskav pitne vode. Poročila so javne listine in so na vpogled pri upravljavcu vodovodnega sistema. V nadaljevanju so prikazani rezultati strokovnega pregleda ZZV Ljubljana. V preglednici 1 so predstavljene mikrobiološke in kemijske preiskave pitne vode po sistemih za leto 2010, razvidno je število odvzetih vzorcev in število neskladnih vzorcev po posameznih sistemih. Vodovod Stična Terenski pregled vodovoda je bil opravljen devetkrat (sedemkrat redni pregled in dvakrat izredni pregled), in sicer: štirikrat v suhem, stabilnem vremenu, petkrat v času močnejših padavin (dežja). Skozi vse leto je vodovod deloval nemoteno, le v mesecu septembru, ob izrednih razmerah v času poplav, je prišlo do izpada klorirne naprave. Ob tem je bila ugotovljena mikrobiološka onesnaženost pitne vode s svežimi fekalnimi bakterijami. Biološkega tveganja za uporabnike v tem času ni bilo, saj je bil takrat že uveden začasen preventivni ukrep prekuhavanja pitne vode za prehrambene namene. Napaka je bila nemudoma tudi odpravljena. Distribucija vode do uporabnikov se je izvajala ustrezno. Mikrobiološko preskušanje: Rezultati kažejo, da s Pravilnikom o pitni vodi glede na preskušane parametre v letu 2010 od skupaj odvzetih 42 vzorcev pitne vode ni bilo skla- Pregled prodaje vode v občini Ivančna Gorica in Novo mesto Vodovod Globočec Terenski pregled vodovoda je bil opravljen štirikrat, in sicer: dvakrat v suhem, stabilnem vremenu, dvakrat v času močnejših padavin (dežja). Ob pregledih med letom se je ugotovilo, da so se na vodovodu preventivni ukrepi za preprečevanje možnosti onesnaženja pitne vode in drugi ukrepi za zagotavljanje skladnosti pitne vode z zahtevami Pravilnika o pitni vodi izvajali ustrezno. Tako tehničnih kot higienskih neskladnosti ni bilo ugotovljenih. Pitna voda je bila redno dezinficirana s primernimi koncentracijami klora. Vsi vzorci pitne vode, Preglednica 1: Mikrobiološke in kemijske preiskave pitne vode po sistemih - notranji nadzor v letu 2010 1000000 900000 800000 700000 600000 500000 400000 300000 200000 100000 0 I skupaj gospodinjstvo ■ gospodarstvo I Globočec dnih pet vzorcev. En neskladen vzorec je bil ugotovljen ob prvem pregledu, pri katerem je bilo za mikrobiološko preskušanje odvzetih šest vzorcev pitne vode vzdolž celotnega vodovodnega omrežja. Vreme je bilo stabilno. V neskladnem vzorcu je bilo ugotovljeno preseženo število kolonij pri 36 °C. Vzrok neskladnosti je bil neustrezno vzdrževanje notranjega omrežja v večjem gostinskem objektu (zasta-janje vode zaradi neuporabe vode v delu notranjega omrežja). Po izvedenem temeljitem spiranju je bila pitna voda ob naslednjem pregledu skladna z veljavno zakonodajo. Ob drugem spremljanju motnosti od petih odvzetih vzorcev za mikrobiološko preskušanje niso bili skladni štirje vzorci pitne vode. V vseh neskladnih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost bakterij Escherichia coli in koliformnih bakterij. Pregled je bil opravljen po najbolj izdatnih padavinah v zadnjih letih. Zaradi hudih poplav je prišlo tudi do izpada klorirne naprave na črpališču, in sicer dezinfekcija pitne vode ni bila izvajana od 19. 9. 2010 do 21. 9. 2010. V času od 19. 9. 2010 do 22. 9. 2010 je bil na območju oskrbe s pitno vodo iz sistema Stična sicer že uveden preventivni ukrep prekuhavanja pitne vode za prehrambene namene. Po vzpostavitvi ustrezne priprave vode je bila pitna voda glede na preskušane parametre ob izrednem pregledu skladna z veljavno zakonodajo. Fizikalno-kemijsko preskušanje: Rezultati kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci vode za redne in občasne preskuse glede na preskušane parametre skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja Javno komunalno podjetje Grosuplje priporoča uporabnikom pitne vode iz javnega vodovoda, da redno vzdržujejo svoja interna hišna vodovodna omrežja in tako poskrbijo, da ne bo prihajalo do nepotrebne neskladnosti pitne vode. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom, vgrajenim v vodomernem jašku in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje je treba vključno z mesti uporabe (pipami) redno in pravilno vzdrževati. Vodovodni priključek od odcepa na glavnem vodu do vodomera pa je dolžan vzdrževati izvajalec javne službe in se obračunava po posebni tarifi »Vzdrževanje hišnega priključka«. Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj dve minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debeline svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Vsaj enkrat na 14 dni je potrebno na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu, in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode. Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov. (Vir: IVZ RS) odvzeti na omrežju vodovodnega sistema Globočec, so bili glede na obseg opravljenih preskušanj skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Z motnostjo na vodovodu ni bilo težav. Mikrobiološko in fizikalno-kemij-sko preskušanje: Rezultati kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci pitne vode za redne in občasne preskuse glede na preskušane parametre skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vodovod Metnaj Terenski pregled vodovoda je bil opravljen trikrat, in sicer: enkrat v suhem, stabilnem vremenu in dvakrat v času močnejših padavin (dežja). Ob vseh treh pregledih so bile ugotovljene nizke vrednosti prostega preostalega klora v pitni vodi na omrežju, in sicer vedno pod 0,10 mg/l pitne vode. Kljub močnemu deževju in nizkim vrednostim prostega preostalega klora je bila dezinfekcija vedno dovolj učinkovita (neskladen je bil samo en vzorec - vzrok interno omrežje). Mikrobiološko preskušanje: Rezultati kažejo, da s Pravilnikom o pitni vodi glede na preskušane parametre v letu 2010 od skupaj odvzetih osmih vzorcev pitne vode ni bil skladen en vzorec. En neskladen vzorec je bil ugotovljen ob prvem pregledu (v času močnejšega dežja), pri katerem smo za mi- Stična Globočec Metnaj Debeli hrib 401 jD e 20Š 12854 990 422 o m ja u b 767.756 410.427 32.775 i.530 ne kc fek e D da da da Število vzorcev e n d e 38 17 8 6 e n asn bča 0 mikrobiološka preskušanja Št. neskladnih vzorcev e n d e 1 0 0 e n e 4ECKB,ISK37 0 1KB 0 e n asn bča 0 0 e n e 0 0 Št. vzorcev z E.coli e n d e 0 0 e n asn bča 0 0 Število vzorcev e n d e I5 3 2 e n asn bča 3 3 kemijska preskušanja Št. neskladnih vzorcev e n d e 0 0 e m a ara p a ga eg n e >N e 0 0 e n asn bča 0 0 a ga eg n e >N e 0 0 Neskladni po prilogi B trov etr m a ara p 0 0 e m a ara p a ga eg n e >N e 0 *Legenda: EC - E. coli, CP - clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C,aeruginosa, NVO-nespr. vonj in okus, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas krobiološko preskušanje odvzeli tri vzorce pitne vode vzdolž celotnega vodovodnega omrežja. V neskladnem vzorcu je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterij. Vzrok neskladnosti je bil neustrezno vzdrževanje notranjega omrežja v stanovanjskem objektu. Po izvedenem temeljitem spiranju je bila pitna voda ob naslednjem pregledu skladna z veljavno zakonodajo. Fizikalno-kemijsko preskušanje: Rezultati kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci vode za redne in občasne preskuse glede na preskušane parametre skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Vodovod Debeli hrib Terenski pregled vodovoda je bil opravljen dvakrat, in sicer: enkrat v suhem, stabilnem vremenu. enkrat v času močnejših padavin (dežja). Z uvedbo dezinfekcije pitne vode v rezervoarju Radanja vas v začetku leta 2009 se je kvaliteta pitne vode znatno izboljšala. Na podlagi izmerjenih vrednosti prostega preostalega klora na odvzemnih mestih je bilo ugotovljeno, da je dezinfekcija učinkovita že pri minimalnih vrednostih, in sicer tudi pod 0,10 mg/l pitne vode. Mikrobiološko in fizikalno-kemij-sko preskušanje: Rezultati kažejo, da so bili vsi odvzeti vzorci pitne vode za redne in občasne preskuse glede na preskušane parametre skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Pri zagotavljanju kakovosti pitne vode se pričakuje in računa na sodelovanje vseh uporabnikov pitne vode, saj je stanje pitne vode odvisno od kakovosti vodonosnika, v katerem podzemna voda odteka proti zajetju. Za prihodnjo oskrbo z vodo je potrebno v čim večji meri zmanjševati obremenjevanje tal z različnimi onesnaževali na vseh področjih, kot so kmetijstvo, promet, urbanizacija, industrija ipd. Za več informacij vabljeni na spletno stran Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, http://www.jkpg.si. Sandi Hribar vodja sektorja za varstvo okolja Javno komunalno podjetje Grosuplje 4 5 0 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 3 0 0 0 0 0 0 ODVOZ ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO) IZ GOSPODINJSTEV V OBČINI IVANČNA GORICA Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje in podjetjem ZEOS organizira odvoz odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev v občini Ivančna Gorica, ki bo v soboto, 16. 4. 2011. Odvoz se bo izvajal po spodnjem razporedu. SKUPINA ZBIRNO MESTO AMBRUS - pred Kmetijsko zadrugo ZAGRADEC - pri šoli VELIKE LESE - pri cestni bazi KRKA - parkirišče Rebolj MULJAVA - pred družbenim domom MLEŠČEVO - pri ekološkem otoku HRASTOV DOL - sredi vasi DOB - na avtobusni postaji RADOHOVA VAS - na železniški postaji VRH NAD VIŠNJO GORO -pri gasilskem domu SOBRAČE - pri gasilskem domu TEMENICA - pri trgovini ŠENTPAVEL - pri trgovini Agrograd ŠENTVID PRI STIČNI - pri gasilskem domu PETRUŠNJA VAS - pri ekološkem otoku METNAJ - pri gasilskem domu STIČNA - na glavni avtobusni postaji IVANČNA GORICA - na Studencu pri avtobusni postaji IVANČNA GORICA - pri nogometnem igrišču STRANSKA VAS - pri ekološkem otoku (viadukt) VIŠNJA GORA - na železniški postaji KRIŠKA VAS - pri gasilskem domu NASELJA, KI ZAJEMAJO POSAMEZNI OKRAJ ČAS POSTANKA Ambrus, Kal, Kamni Vrh, Primča vas, Brezov Dol, Višnje, Bakrc Zagradec, Fužina, Češnjice, Tolčane, Valična vas, Breg, Velike in Male Reberce, Kužljevec, Grintovec, Dečja vas, Malo Globoko, Gabrovka, Kitni Vrh Velike Lese, Veliko Globoko, Marinča vas, Male Lese, Gabrovčec Krka, Podbukovje, Gradiček, Trebnja Gorica, Znojile, Krška vas, Laze nad Krko, Mali in Veliki Korinj, Muljava, Potok, Velike in Male Vrhe, Oslica, Leščevje, Mevce, Velike in Male Kompolje, Sušica, Mleščevo, Veliko Črnelo, Mrzlo Polje, Gorenja vas, Malo Črnelo, Bojanji Vrh, Škrjanče Hrastov Dol, Lučarjev Kal, Trnovica, Male Pece, Rdeči Kal, Sad Dob, Sela pri Dobu, Podboršt, Pokojnica, Boga vas, Breg pri Dobu, Škoflje Radohova vas, Pluska, Grm, Selo pri Radohovi vasi Vrh nad Višnjo Goro, Leskovec, Zgornje Brezovo, Sela nad Višnjo Goro Sobrače, Pusti Javor, Vrh nad Sobračam, Sela pri Sobračah, Radanja vas Temenica, Bukovica, Čagošče, Debeli hrib, Pungert, Male in Velike Dole, Šentjurje, Bratnice, Breg, Dolenja vas, Praproče Šentpavel, Zaboršt, Mandrga, spodnji del Velikih Češnjic Šentvid pri Stični, Sv. Rok, Pristavlja vas, Glogovica, Velike Pece, Artiža vas, Butale Petrušnja vas, Velike Češnjice, Veliki in Mali Kal Metnaj, Poljane, Obolno, Debeče, Mala Goričica, Mekinje, Pristava, Dobrava Stična, Vir pri Stični, Griže, Mala Dobrava, Gaberje Ivančna Gorica, Vrhpolje Ivančna Gorica Malo Hudo, Spodnja in Zgornja Draga Višnja Gora, Velika Dobrava, Peščenik, Spodnje Brezovo Kriška vas, Nova vas, Pristava, Zavrtače, Peščenik 7.30-8.00 8.30-9.00 9.15-9.45 10.00-10.30 10.45-11.00 11.15-11.30 12.00-12.15 12.30-13.00 13.15 -13.45 14.15-14.30 7.30-7.45 8.00-8.30 8.45-9.00 9.15-9.45 10.00-10.15 10.30-10.45 11.00-11.30 11.15-11.30 11.45-12.15 12.30-12.45 13.00-13.30 14.00-14.15 Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. monitorji, televizorji, 4. mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik, telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. plinske sijalke: varčne žarnice ipd. Vso odpadno električno in elektronsko opremo je potrebno na dan odvoza do določene ure pripeljati do zbirnega mesta in direktno naložiti na kamion. Prevzem te opreme bo brezplačen. Občane pozivamo, da na prevzemno mesto prinesejo le odpadno električno in elektronsko opremo, saj drugih odpadkov ne bodo sprejemali. Občina Ivančna Gorica Javno komunalno podjetje Grosuplje Zeos Obvestilo lastnikom kmetijskih zemljišč Lovski družini Ivančna Gorica in Šentvid pri Stični kot upravljavki lovišč obveščata vse lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju, ki ga upravlja posamezna lovska družina, naj morebitno škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo povzroči divjad, prijavijo upravljavcu lovišča (Upravljanje z loviščem je razvidno iz Odloka o loviščih v RS in njenih mejah, Ur. list št. 128 z dne 30. 11. 2004). Nastalo škodo je oškodovanec dolžan pisno prijaviti upravljavcu lovišča v treh dneh, in sicer na naslednja naslova: za območje LD Ivančna Gorica - Lovska družina Ivančna Gorica, Mala Goričica 10, 1295 Ivanč-na Gorica, za območje LD Šentvid pri Stični - Lovska družina Šentvid pri Stični, Šentpavel 20 a, 1296 Šentvid pri Stični. LD Ivančna Gorica LD Šentvid pri Stični WJiifJiiJiIlr ROJEČ CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p. WWW. roječ. net 041 [ 031 /655-622 PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV z DOSTAVO IN ČRPANJEM - ''Si)-'-^ O Cenjeni graditelji in trgovine z gradbenim materialom! Nudimo Vam tudi: „^^MM O BETONSKE BLOKE; širine 12-20-25-30 cm O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20 25-30 cm ^S^SSSSm O OPEČNE VOGALNE BLOKE; 20 30 cm O OPAŽNIKE - ŠKARPNIKE; širine 20 30 cm ^BSUdllF ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 16, 18 in 20 0 10 ^KLASJE | Ivančna Gorica, april 2011 Iz krajevnih skupnosti Pust obiskal tudi Ivančno Gorico Pustna povorka v Ivančni Gorici postaja tradicionalni občinski dogodek, saj nam je že drugo leto zapored uspelo na Sokolsko ulico v središču Ivančne Gorice privabiti množico krajanov. Obiskovalci so si letos lahko ogledali preko 20 nastopov plesalcev, pevcev, muzikantov in igralcev. Dogodek je pod pokroviteljstvom občine in Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica organiziral Plesni klub Guapa, ki je s pomočjo občinskih kulturnih društev zasnoval pester zabavno-kulturni program, seveda s pustnim pridihom. Sodelovalo je 300 nastopajočih, ki so s svojo izvirnostjo in odličnimi nastopi nasmejali in očarali publiko. Program se je pričel s pustno povorko, v kateri je sodelovalo več kot 400 mask, ki so se ob spremljavi Godbe Stična sprehodile po Sokolski ulici. Na glavnem odru nas je pozdravila »Helena Blagne«, ki jo je imitirala Urška Steklasa. Sledili so nastopi Plesne šole Guapa, Folklorne skupine Stična, pevskih zborov Ambrus, Harmonija in Studenček, Zborallice in bobnar- jac Slapničar izdelovali pustne maske. Ogreli in okrepčali smo se lahko pri Gloriji in Pizzeriji na Sokolski. Posladkali pa smo se pri pekarni Gorenc in dobrotah naših Ivanjščic. Izbor pustnih mask je potekal pod sponzorstvom Flirt bara. Kulturni dom Ivančna Gorica in Sokolska ulica sta bila ta dan polna ljudi, občanov in sokrajanov. Odlično smo se počutili in kljub mrazu uprizorili pravi pustni karneval. Maja Zrilič ske skupine Funkcija rit'm. Pozornost so zbujali zlasti godbeniki iz Stične, ki so pripeljali ti. Pahorjevo kamelo, Zborallica pa je dvigovala temperaturo z Disco fever showom. Program je dopolnjevala glasbena skupina Trio Kovačič, v kulturnem domu pa so številni otroci na likovnih delavnicah pod vodstvom Joanne Za- Gregorjev sejem v Zagradcu Na lepo sončno soboto, 12. marca, je Turistično društvo Zagradec skupaj s tamkajšnjim kulturnim društvom pripravilo prvi Gregorjev sejem. Sejem je potekal na parkirišču pred prodajalno KZ Stična v Zagradcu. K sodelovanju so povabili predvsem domače rokodelce in obrtnike iz krajevne skupnosti Zagradec. Predstavilo se je kar 21 domačinov, dva pa sta k nam prišla tudi od drugod; prodajalec sadnih dreves ter KZ Metlika s trsnimi cepljenkami. Na sejmu smo želeli obiskovalcem prikazati čim več domačih obrti, s katerimi se ukvarjajo krajani, in jih obenem spodbuditi h kupovanju domačih izdelkov. Obiskovalci se so imeli možnost izbrati vino, drobne pletene izdelke, košare, koše, metle, suhomesnate izdelke, jelenove salame, domače žganje, zobotrebce, čipke, trsne cepljenke, sadike sadnega drevja, semena ter rože, zelišča, moko, domače pecivo, kovaške izdelke, čebelje pridelke, lesene hiške, mline, kozolce in druge izdelke iz lesa, na voljo so bile tudi Pečjakove harmonike. Nekateri obrtniki so svoje delo tudi praktično prikazali, npr. kako se splete košara, dve gospe sta prikazali celoten postopek domače izdelave zobotrebcev, dva mizarja pa sta pred očmi obiskovalcev naredila kozolec. Obiskovalci so lahko suhomesnate izdelke, jelenove salame, vino, domače žganje in čebelje pridelke lahko tudi degustirali. Zagreti harmonikarji pa so se lahko preizkusili v igranju na Pečjakove harmonike. Dan je bil popestren tudi z zabavnim programom in predstavitvijo sodelujočih obrtnikov. Glede na to, da je bil odziv ljudi nad prireditvijo presenetljivo dober, so se organizatorji odločili, da bodo najverjetneje ta sejem prirejali tudi v prihodnjih letih. Anja Lekan Višnjanski pustni karneval Za nami je pust, ki smo ga nestrpno pričakovali vse leto. Pustni krofi, zanimive pustne šeme ter ples z veliko veselja so nedvomno najbolj značilni simboli tega časa, ko preganjamo mrzlo zimo in k nam kličemo prijetnejšo pomlad. Ta stari običaj se vedno bolj opušča, kar zagotovo ni dobro. Pust je namreč čas, v katerem se ljudje veselimo na malce drugačen način. V Višnji Gori pa ta običaj še kako živi. Pohvalimo se lahko namreč s pravim pustnim karnevalom, ki ga vsako leto na pustni torek organiziramo člani KUD Janeza Ciglerja. Pustne šeme so se tudi letos zbrale na mestnem trgu pri cerkvi sv. Ane. Glasna povorka se je vila po Višnji Gori in se končala v dvorani višnjanskega gasilskega doma. Približno 50 maškar je v sodelovanju s čisto pravo zdravniško ekipo, ki je bila pravzaprav kriva za celotno pustno ceremonijo, pelo, plesalo in vriskalo, da bi pregnale »mrzlo zimo«. In ne boste verjeli, uspelo nam je! Petčlanska zdravniška ekipa se je na prizorišče pripeljala z rešilnim vozom, na katerem je bila prava bolniška postelja z bolnikom, ki je trpel za zimsko boleznijo. Naloga vseh nas je bila poiskati zdravilo zanjo. Čisto na koncu smo le našli pravo stvar in bolezen - zimo je pregnal velik pustni krof. Veseli, da smo bolnika le ozdravili, smo nato odšli v dvorano gasilskega doma, kjer smo zaplesali v maskah. Za živo glasbo je bilo poskrbljeno, saj so kljub mrazu neutrudno pele raglje in številne piščalke. Prav gotovo si bomo tudi letos zapomnili zanimivo modno pisto, na kateri so se predstavile maškare. Najlepše tri so bile tudi nagrajene. Piko na i so dodali rogljički Pekarne Grosuplje in seveda topel čaj, ki se je prav lepo prilegel. Na koncu se velja za pomoč zahvaliti vsem članom KUD Janeza Ciglerja in PGD Višnja Gora. Hvala tudi našemu sponzorju, Pekarni Grosuplje. Pustno veselje je izzvenelo z željami, da se naslednje leto spet srečamo in se poveselimo, saj je to za kraj in naše kulturno društvo zelo spodbudno. Bralci Klasja si lahko na naši spletni strani: www.visnjagora.si ogledate fotografije, veseli pa bomo, če se nam boste naslednje leto pridružili. Miha Slapničar KUD Janeza Ciglerja Alfi v Višnji Gori_ Marčevske praznike, dan žena in materinski dan, je Turistično društvo Višnja Gora popestrilo z odmevno in zelo dobro obiskano prireditvijo v športni dvorani Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora. Na njej so najprej nastopili Višnjanski fantje in Zlati prah, to je pevska skupina VIZ Višnja Gora, ki že 16 let deluje pod mentorstvom Boštjana Klemenčiča, sledil je koncert Alfija Nipiča. Legendarni Štajerec je na noge spravil celo nekaj plesalcev, s humornimi vložki pa nasmejal celotno dvorano. Celo Silvestrski poljub je sredi marca navdušil višnjansko publiko, med katero je bilo tudi precej gostov iz drugih krajev. Večer, ki se je sklenil s klepetom ob dobrotah gojencev zavoda, je prisrčno vodila predsednica kulturnega društva Barbara Bobnar. Ta prireditev je ena prvih, ki jih je v sodelovanju z domačimi društvi in zavodom v letošnjem letu pripravilo Turistično društvo Višnja Gora, vsekakor pa ne zadnja. Janja Ambrožič Iz krajevnih skupnosti 2011 april, Ivančna Gorica | ^KLASJE 11 PGD Zagradec z novo tehnično pridobitvijo Prvo pomladansko soboto, 26. marca 2011, si bodo gasilci PGD Zagradec še posebej zapisali v svoj dnevnik, saj je bila zanje pestra in aktivna. Že opoldne so bili gasilci poklicani palke je Prosen podal še nekaj kori-na intervencijo ob požaru gozdnega stnih informacij. Sledilo je seveda ob-podrastja in trave v sosednjem Bre- vezno fotografiranje gasilcev in vseh zovem Dolu, kjer so se spoprijeli s skoraj 1000 kvadratnimi metri goreče površine. Skupaj z gasilci PGD Ambrus so požar uspešno pogasili in preprečili njegovo razširitev. Popoldne so se gasilke zbrale za iz-mero novih gasilskih uniform, ki jih predvideva novi gasilski zakon, gasilci PGD Zagradec pa so si ogledali predstavitev svoje nove gasilske prenosne črpalke in jo tudi preizkusili. Za črpalko nemškega proizvajalca Johstadt s trgovsko znamko ZL 1500, ki jo je dobavilo trgovsko podjetje iz Ljubljane, so večinoma prispevali gasilci sami. Pred gasilskim domom je Viktor Prosen iz GO Ljubljana predstavil novo črpalko z dvotaktnim bencinskim motorjem. Na zboru in izobraževanju se je zbrala večina operativnih gasilcev in strojnikov, ki so se teoretično poučili o tej novi napravi. Izvedeli so za vse tehnične karakteristike ter njene prednosti in lastnosti. Po teoretičnim spoznavanju je sledilo praktično usposabljanje v bližini cerkvice svete Marjete nedaleč stran od Valične vasi, na domačiji našega člana, ki je odstopil tudi zajetje deževne vode v podzemnem rezervoarju. Na ta kraj so odšli gasilci z obema gasilskima voziloma in pripravili trodelni napad, kot se imenuje sklop sesanja vode s pomočjo motorne brizgalne za gašenje. Pred prvim zagonom čr- prisotnih v značilni gasilski pozi. In že je zaropotalo, se zakadilo z značilnim vonjem izgorevanja goriva mešanice bencina in olja in že je sistem vaku-mat na črpalki potegnil vodo iz zajetja in jo z vso silo potisnil skozi črpalni del črpalke v tlačni razvod, ki ga je na- nova črpalka je enostavna za uporabo in zagon tudi na ročni način, kot sta pokazali tudi dekleti na predstavitvi. V skoraj enournem urjenju so se preizkusili domala vsi prisotni, razveselili pa so se tudi otroci, saj so z veseljem priskočili k gasilcem z ročnikom na koncu tlačne cevi, ki je usmerjal curek vode. Seveda pa so bila pri tem precej mokra tudi oblačila. padalna ekipa razvila po gričevnatem področju Vranje doline, kakor imenujejo starejši prebivalci ta del pokrajine v Suhi krajini. Petero curkov se je v dolžini dobrih tridesetih metrov razpršilo. Z zagonom in rokovanjem se je preizkusilo kar nekaj gasilcev, izzvana pa so bila tudi dekleta in žene, ki aktivno sodelujejo v društvu. Ta Dan se je že nagibal k večeru, ko je bilo potrebno pospraviti vso opremo, gospodar domačije, članice in člani gasilske enote pa so pripravili zasluženo malico z dobro kapljico iz gospodarjeve kleti. Ob dobri družbi pa se je druženje zavleklo tudi v temnejši del dneva. Marjan Urbas V jubilejno leto s sodobnim gasilskim vozilom Letošnja prva pomladna sobota bo ostala v vrstah Prostovoljnega gasilskega društva Ivančna Gorica zapisna z veliki črkami. Člani in članice so dočakali dolgo načrtovani prevzem novega gasilskega vozila, ki je ta čas najsodobnejše tovrstno vozilo na območju naše občine. Gre za vozilo znamke Mercedes z gasilko oznako GVC 16/25, ki, kot že rečeno, ni samo pridobitev ivanških gasilcev oz. krajanov njihovega požarnega okoliša, temveč tudi ostalih občinskih gasilskih društev. Kljub temu, da gasilci PGD Ivančna Gorica načrtujejo slovesni prevzem vozila v mesecu avgustu, ob praznovanju 60-letnice društva, je bil že tokratni prihod vozila v prostore gasilskega doma na Hudem nadvse veličasten. Udeležili so se ga tudi predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Alojz Ljubič, predstavniki nekaterih naših gasilskih društev in Marijan Pu-šnik, predstavnik podjetja GV Pušnik, ki je opremilo vozilo z gasilsko opremo. V nagovoru se je predsednik PGD Ivančna Gorica Pavel Finc zahvalil vsem, ki so pripomogli, da so v društvu dočakali novo vozilo. Občina Ivančna Gorica je krila 45 odstotkov sredstev, ostalo pa društvo krajani in podjetja. Ponosno je spregovoril tudi predsednik gasilske zveze Alojz Ljubic, saj si je naša gasilska zveza pred leti zadala pomemben strateški načrt opremljanja operativnih enot naših gasilskih društev, katerega del je tudi nabava sodobne gasilske tehnike. Prav nakup novega vozila v Ivančni Gorici je delno izpolnil ta načrt, podoben projekt pa letos načrtujejo tudi v PGD Stična. Po uradnem delu in krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili Pevci ljudskih pesmi Studenček in harmonikar Marjan Zupanc, smo si ogledali vozilo in preizkusili opremo. Vozilo je sodobno opremljeno in ima vgrajeno visokotlačno črpalko Rosen-bauer tip RH25, vodni top, dva navi-jaka za visoki tlak, polivalno napravo, svetlobni stolp in vitel. Rezervoar za vodo meri 2500 litrov, v vozilu pa je prostora za 8 gasilcev. Krajanom pa bodo gasilci PGD Ivančna Gorica predstavili vozilo 15. aprila na Ivan-kinem sejmu, ki bo ta dan potekal v središču Ivančne Gorice. Matej Šteh Kmetijska zadruga Stična Kmetijsko tehnične trgovine: Železnina Zagr^^ec (01 788 80 32) Železnina Radohova vas (01 788 76 28) Kmetijsko-vrtni center v Ivančni Gorici (01 788 76 24) V MESECU APRILU POLEG DRUGEGA KMETIJSKEGA REPROMATERIALA NUDIJ^O: OPREMAO ZA PAŠNJ^ŠTVO PO AKCIJSKIH CENAH KVALITETNA OLJA ZA KMETIJSKO, GRADBENO IN DRUGO MEHANIZACIJO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V VRTNEM CENTRU V IVANČNI GORICI (01 788 76 22): ^SE VRSTNE SE^EN VRTENIN IN CVETLIC ZEMLJA ZA LONČNICE, SADIKE BALKONSKIH RASTLIN SADIKE ZELENJAVE SADIKE ENOLETNIC IN TRAJNIC RAZŠIRJENA PO^DBA OKRASNIH GRMOVNIC IN DREVNIN VABLJENI TUDI V MERCATORJEVE FRANŠIZNE TRGOVINE KMETIJSKE ZADRUGE STIČNA: - Delikatesa Ivančna Gorica (01 788 76 20) - SP trgovina Muljava (01788 76 35) - SP trgovina Zagradec (01 788 80 30) - SP trgovina Radohova vas (01 788 76 26) SAMOSTANSKA VRTNARIJA STIČNA Zima se počasi umika pomladanskemu soncu, ki nas s svojimi žarki vabi, da spet olepšamo okolico s cvetjem. To nas bo s svojim vonjem in prečudovitimi barvami obdajalo, ko bomo v poletnih popoldnevih in večerih utrujeni od dela posedeli na terasi ali balkonu našega doma. Da bodo vaše cvetoče zasaditve nekaj posebnega, pa bomo poskrbeli v Samostanski vrtnariji, kjer smo za vas vzgojili: • balkonske rastline z veliko novostmi, • rastline, ki so odporne tudi na močno poletno sonce, • posebnosti, zaradi katerih bo vaša zasaditev trendovska, • sadike cepljene zelenjave, • sadike začimb in dišavnic. • Pripravili smo bogato izbiro visečih cvetočih zasaditev v obešankah in angleških košarah. • Pri nas kupljene rastline vam tudi zasadimo. NOVO pri nas: • seme priznanega nemškega dobavitelja, • zelenjavne sadike (solatnice, kapusnice, bučke • kalčke pa imamo še vedno na zalogi. CVETJA VAM NE BOMO SAMO PRODALI, AMPAK VAM BOMO OB NAKUPU TUDI SVETOVALI. Vabljeni v Samostansko vrtnarijo v Stični! Več o ponudbi na www.sitik.si. Lepota ni naključje Da pa bo pot do nje enostavnejša in prijetnejša vam pomaga Nudimo: Nega obraza z uporabo vrhunske profesionalne kozmetike MATIS AntIcelulitnI in shujševalni programi Masaža, pedikúra, manikira, depiiacija make up in še in še 100% NAIRAVNA KOZMETIKA SOTHYS ^eričN/s^ ^ H M ^ Helena Miranda Heiena iMiranda iUačelt s.p. Stari trg 22,1294 Višnja Gora Telefon: 01 7884 348 iUobitei: 041 966 113 E-maii: HeienalUliranda@siol.net VABUENI NA POSVET IN OBISK Preizkušene metode, uporaba vrhunskih preparatov znanih blagovnih znamk, predvsem pa Izkušnje pridobljene z usposabljanjem v tujini in Sloveniji ter dolgoletna delovna praksa, vam zagotavljajo vrhunske rezultate In dolgoročni učinek, ki ne bo ostal neopažen. Dosežite popolno telo z aparaturo, ki vsebuje stimulacijo mišic, infrardečo luč in ultrazvok. 12 ^KLASJE | Ivančna Gorica, april 2011 Iz krajevnih skupnosti ogledali kmetijo in proizvodne prostore, postregli so si lahko s čisto pravim zajtrkom, na koncu pa obiskali tudi prodajalno. Očitno pa so bili navdušeni nad videnim in slišanim, pri Erjavčevih pa jih je pozdravil tudi župan Dušan Strnad. Pripravljalna skupina je nato pot nadaljevala v občino Litijo na Veliko Presko, kjer je v Centru za zunanjo ureditev, tudi tu gre za primer uspešnega razvoja, potekala predstavitev osnutka strategije trženja Srca Slovenije kot turistične destinacije. Potepanje po Srcu Slovenije se je nadaljevalo še ves dan. Matej Šteh Potepanje po Srcu Slovenije Občine, članice razvojnega partnerstva, imenovanega Srce Slovenije, sodelujejo od decembra lanskega leta dalje pri pripravi strategije razvoja in trženja Srca Slovenije kot turistične destinacije. Kot občina pristopnica k partnerstvu pri pripravi tega dokumenta sodeluje tudi Ivančna Gorica. Za vse sodelujoče predstavnike občin, društev in drugih nosilcev turističnih dejavnosti je Center za razvoj Litija pred kratkim pripravil strokovno ekskurzijo, neke vrste potepanje po Srcu Slovenije, na katerem je bil predstavljen tudi osnutek strategije trženja. Potepanje je se je začelo v naši občini, na kmetiji Erjavec v Gorenji vasi. Prav Erjavčevi so odličen primer, kako se iz tradicionalne kmetijske dejavnosti da preusmeriti v dejavnost, ki prinese dodano vrednost. Na kmetiji Erjavec so osnova za prihodek sadje iz integrirane pridelave in številni izdelki iz predelave sadja. Predstavniki občin so si pod vodstvom gospe Marije S skupnimi močmi do lepšega bivalnega okolja Kot vsako leto smo se vaščani Gorenje vasi v velikem številu udeležili že tradicionalne čistilne akcije. Skrb za lepo in urejeno bivalno okolje je na sončno soboto, 19. marca, privabila kar 20 udeležencev. Očistili smo jaške, v katerih se pozimi nabere pesek in druga nesnaga. S traktorsko metlo smo s ceste počistili pesek, ki je ostal od zimskega posipanja in je nevaren zlasti za motoriste. Pred vstopom v vas smo odstranili avtobusno postajo, ki so jo poškodovali vandali. Nasuli smo tudi nekaj bankin. Po končanem delu smo ob malici sklenili, da bomo v mesecu aprilu čistilno akcijo ponovili. Tekst in foto Mari Erjavec Pri čiščenju so sodelovale vse generacije Iz šentviške krajevne skupnosti Tako hitro čas beži, da smo zamudili tudi zadnjo izdajo Klasja, vendar nikoli ni prepozno, da krajane obvestimo o svojem delu. V začetku leta smo se člani sveta KS Šentvid pri Stični sestali s predstavniki društev, ki delujejo v naši krajevni skupnosti. Zadali smo si smernice o sodelovanju in aktivnostih, ki bi poživile utrip kraja. Želimo si, da bi krajane v čim večjem številu pritegnili na skupne prireditve. Udeleževali smo se tudi občnih zborov društev in spremljali njihovo delo. Udeležujmo se prireditev ter s tem pokažimo, da cenimo trud organizatorjev. Prav je, da se dotaknemo tudi naših odpadkov. Verjetno ste krajani opazili na novo postavljene ekološke otoke. V skladu z normativi in pobudami krajanov bomo strmeli k dopolnjevanju le-teh. Potrudimo se, da odpadke pravilno ločujemo in poskrbimo za čisto okolje tudi okoli zabojnikov. Skupaj z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje smo pristopili k individualnim odvozom smeti. Tako bo naša okolica prijaznejša, bolj urejena in čista. Nadaljujemo tudi dela s priklopi na javno kanalizacijo, prav tako nadaljujemo z začrtano traso za nove uporabnike. Rešuje se problematika javne razsvetljave. Dela potekajo po začrtanem načrtu. Glede na želje naših krajanov o pridobitvi optičnega omrežja smo pregledali traso ter se dogovorili o izgradnji in možnosti razširitve. Skrbno pregledujemo in popisujemo ceste, ki so nujno potrebne popravila. Beležimo vse makadamske in neurejene poti. Tudi te bi želeli v doglednem času asfaltirati. Skupaj z društvom upokojencev smo obžagali lipe v centru Šentvida, kar je bilo nujno potrebno z ekološkega vidika in zaradi varnosti pešcev. V sodelovanju z župniščem smo našim birmancem odstopili prostore kulturnega doma za njihove potrebe. Prav tako smo sodelovali pri prireditvi ob materinskem dnevu. Udeležili smo se prireditve Pomlad za vse na Osnovni Vabilo na ^ čistilno akcijo Turistično društvo Šentvid pri Stični in Krajevna skupnost Šentvid pri Stični vabita krajane in krajanke, društva in druge organizacije, da se udeležijo čistilne akcije, ki bo potekala v soboto, 9. aprila 2011. Ob 9. uri se zberemo pri domu upokojencev. Po poti »gospe s Pristave« Na zadnjo marčevsko nedeljo je v krajevni skupnosti Metnaj tudi letos potekal že tradicionalni Viridin pohod. Pohodniki so spomin na vojvo-dinjo in dobrotnico Virido Viskonti obudili že enajstič zapored. Pohodniki so se zbrali v Mekinjah nad Stično okoli osme ure zjutraj. Predsednik krajevne skupnosti Borut Žaren je udeležence pohoda vodil najprej do Pristave, kjer so bili deležni prvega okrepčila na Izletniškem turizmu Okorn. Pot so nadaljevali proti Belentinovim na Debeče. Med potjo jih je doletela manjša ploha, toda pri Belentinovih so jih vljudno sprejeli ter jim ponudili okrepčilo za dušo in telo. Pri Berčonovih na Obolnem so bili pohodniki že dobro ogreti, kako tudi ne, saj so bili že na pol poti. Gospodar jih je pričakal s čajem in šilcem žganja. Tudi nekaj sončnih žarkov jih je ogrelo. Čakal jih je še spust v Drmožnik, nato pa vzpon na zasluženo malico na Kmetijo odprtih vrat Miglič v Metnaju. Organizatorji so našteli 105 pohodnikov, želijo pa si, da bi jih bilo prihodnje leto še več. Neokrnjeno naravno bogastvo krajevne skupnosti Metnaj želijo njeni prebivalci deliti s čim širšo množico. Vabljeni torej na pot po KS Metnaj tudi preostale dneve v letu. Mateja Okorn Po končanem delu so si ob snovanju načrtov vaški možakarji splaknili grla šoli Ferda Vesela ter tako prispevali v mošnjiček za želje in potrebe naših devetošolcev. Potekajo tudi dela pri obnovitvi križa na novem pokopališču. Seveda ne smemo pozabiti na izgradnjo poslovilnega objekta. Pripravljalne aktivnosti so v zaključni fazi, tako da se bo gradnja v načrtovanem času tudi začela. Poskrbeli pa bomo tudi za novo parkirišče v bližini pokopališča. Na koncu želimo pohvaliti vse krajane, ki ste nas obiskali ob uradnih urah, hkrati pa pozdraviti vse tiste, ki to še nameravate storiti. V prihajajočih velikonočnih praznikih vam želimo veliko notranjega miru, prijaznih besed in veliko dobre volje. Mi pa se bomo potrudili in poskrbeli za čisto in urejeno okolico v Šentvidu. Stanko Kuplenk predsednik Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični Pohodnike, planince in vse ljubitelje rekreacije vabimo na tradicionalni 19. ROMANOV POHOD, ki bo v nedeljo, 1. maja 2010, s skupinskim odhodom ob 8. uri s parkirišča pred samostanom v Stični. Pohod poteka po ustaljeni, označeni trasi: Stična-Sela-Izirk-Obolno-Pristava-Gradišče-Stična. Na pohod bomo krenili v vsakem vremenu. Prijave od 7.30 dalje na startu, za hrano bo poskrbljeno. Pridite, ne bo vam žal! Informacije: Roman Tratar 041 387 801 Na belo nedeljo na _Gradišče_ Vabljeni k žegnanjski sv. maši na belo nedeljo, 1. maja ob 10. uri, na Gradišče nad Šentvidom in Stično. Po sveti maši bo družabno srečanje s kulturnim programom, pri katerem bodo sodelovali šentviški pritrkovalci na malih zvonovih, Šentviški slavčki, Šentjurski fantje in Stiški kvartet. Ta dan bodo na Gradišču razstavljali svoja umetniška dela: likovna skupina UTŽO Ivančna Gorica, člani KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid ter kipar Vlado Cencl, ki ustvarja lesene skulpture z motorno žago. Vse skupaj bomo začinili še z dobro voljo, domačimi štruklji, dobro kapljico in še čim. Vabi PD Šentvid pri Stični in vaščani podružnice sv. Miklavža ter vsi sodelujoči Nekaj utrinkov z občnega zbora Društva upokojencev Višnja Gora Vsako leto v začetku marca se upokojenci Višnje Gore dobimo na letni skupščini društva, na kateri prevetrimo delo preteklega obdobja in se odločamo za nadaljnje aktivnosti. Našega letnega srečanja se po navadi udeležijo člani v zelo lepem številu. Tako je bilo tudi letos. Tukaj se srečamo tudi s tistimi, s katerimi imamo med letom zelo malo stikov ali jih sploh nimamo, zato je letna skupščina priložnost, ko si upokojenci damo duška v pripovedovanju doživetij preteklega leta. Po krajših uvodnih besedah predsednice Cvetke Vozel in po zelo lepih točkah učencev naše šole, ki so nastopili pod mentorstvom gospe Ane Zaman, vodje višnjegorske šole, smo pričeli z rednim delom skupščine. Vrstila so se poročila predsednice društva, blagajnika, nadzornega odbora, verifikacijske komisije in koordina-torke projekta Starejši za starejše. Predsednica je v svojem poročilu še enkrat obudila spomine na preteklo leto, ki je bilo za mnoge naše člane zelo aktivno, saj smo v letu 2010 organizirali šest prijetnih izletov. Potepali smo se po nakupih na Madžarskem, obiskali smo Radence, Prleki-jo, ko nas je strašno deževje skoraj zalilo, nič kaj več sreče nismo imeli z vremenom na Bledu. Toda dež ni povsem pokvaril lepih doživetij v teh slovenskih krajih. Odpotovali smo tudi na Goli otok, kjer so nekateri udeleženci iskali zapise o svojcih, ki so nekoč trpeli na tem območju ali tam celo umrli. Najlepši izlet pa je bil v Belo krajino. Nepozabne trenutke smo doživeli tudi na jesenskem izletu ob praznovanju sv. Martina v Braslov-čah in okolici. Vse izlete organizirata in vodita Jožica Klemenčič in Anica Petrič. Vsako leto, kot se spodobi za upokojence, zaključimo z okusnim kosilom ob dobri glasbi v gostilni Što-rovje. V letu 2010 je PD Polž organiziralo za upokojence dva prijetna izleta, na Veliko planino in na Pokljuko. Od pomladi do jeseni se skupina upokojencev spopada z balinčki na kopališču v Višnji Gori. Zelo radi sodelujemo tudi z drugimi društvi v krajevni skupnosti in prispevamo k lepšemu videzu kraja in boljšemu počutju krajanov. Skrbimo pa tudi za izobraževanje in zdravje upokojencev. Nekaj naših članov se udeležuje predavanj in krožkov v okviru UTŽO v Ivančni Gorici. Tako je v lanskem letu nekaj članov obiskovalo tečaj iz angleščine v Ivanč-ni Gorici in ročna dela ter telovadbo v Višnji Gori. Vsako drugo sredo v mesecu Cilka Groznik in Vladka Assejev v Mestni hiši merita krvni sladkor in holesterol. Vabita vas, da se merjenj udeležujete v čim večjem številu in tako naredite nekaj za svoje zdravje. Organizirali smo tudi dve predavanji o skrbi za zdravje, ki sta bili dobro obiskani. Srečujemo se tudi z drugimi društvi upokojencev naše občine, lani smo se sestali v OŠ Stična v Ivančni Gorici. Skrbimo pa tudi za naše starejše krajane. V letu 2010 smo obdarili 50 članov, ki so bolni in starejši od 80 let. Ne skrbimo pa samo za naše člane, pač pa tudi za vse krajane, ki so že dopolnili 69 let. To je vseslovenski projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, ki ga pod vodstvom koordinatorke Anice Zupančič in s pomočjo njenih požrtvovalnih prostovoljk izvajamo že sedmo leto. Pred nami pa je zopet leto, za katerega imamo pripravljenih celo vrsto aktivnosti. Odpravili se bomo na izlete po naši lepi domovini, morda še kakšen korak izven nje, pa na krajše pohode po bližnjih hribčkih v naši občini pod vodstvom PD Polž. Po najboljših močeh bomo sodelovali z drugimi društvi v kraju in v koordinaciji DU Dolenjska. Spet je pred nami leto izobraževanj in druženj na krožkih ter ob razgibavanju s telovadnimi elementi in balinanju. Poskrbeli bomo tudi za izobraževanje o hudih boleznih, kot je demenca, in o negi ter oskrbi bolnika na domu. Še naprej bomo aktivni v projektu Starejši za starejše, s katerim bomo skušali čim bolj pomagati potrebnim. Konec leta pa se bomo spet srečali ob dobrem kosilu in lepi slovenski glasbi. Pridite in se včlanite v naše društvo in ne bo vam žal. Vsi skupaj bomo poskrbeli, da bodo naša doživetja čim lepša. Anica Zupančič Z letnega zbora občinske turistične zveze Zadnje dni marca so se na rednem letnem zboru zbrali predstavniki devetih turističnih društev, ki delujejo v občini Ivančna Gorica. Tokratni zbor članov Občinske turistične zveze Ivančna Gorica je bil volilni, saj se je organom zveze iztekel štiriletni mandat. Društva so mesto predsednika zveze še naprej zaupali Pavlu Grozni-ku iz TD Višnja Gora. Občinska turistična zveza bo tudi v letu 2011 izvajala svoje običajne aktivnosti, kot so sodelovanje pri nekaterih večjih prireditvah v občini, izvajanje promocijskih dejavnosti in koordiniranje dela turističnih društev. Posebej je potrebno poudariti tudi sodelovanje z Občino Ivančno Gorico in Turistično zvezo Slovenije ter Slovensko turistično organizacijo. Na zboru, ki se ga je udeležil tudi župan Dušan Strnad, je tekla beseda še o nekaterih skupnih projektih občine in zveze; letos je načrtovana postavitev velikih turistično-informativnih panojev v vseh krajevnih središčih v občini, občina načrtuje vzpostavitev turistično-informacijske točke, pristopilo pa se bo tudi k pripravi strategije razvoja turizma v občini. Pri vseh teh aktivnostih bo sodelovanje zveze in društev kot civilne družbe še kako potrebno. Prav turistična društva pa so tista, ki s svojimi prireditvami, čistilnimi akcijami in drugimi dejavnostmi skrbijo za še večjo prepoznavnost naše lepe občine. Tudi na tokratnem srečanju pa je bila izražena velika želja po usklajenosti terminov številnih prireditev ter medsebojnem sodelovanju in povezovanju. Matej Šteh 2 Zlati iz Pekarne Grosuplje 2 DODALI SMO SAMO ZA DEVET ZLATIH ODLIČIJ Zlati: Malnar, Korošec, Skorjavc, Krjavelj, Sosed, Dolenc, Polnozrnati kruh, Rženi kruh, Domači koruzni V Pekarni Grosuplje, Mercatorjevi domači pekarni, smo na letošnjem ocenjevanju Sekcije za pekarstvo v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, prejeli zlata odličja za kakovost. Devet nagrajenih vrst kruha pripravljamo iz izbranih sestavin, po dolgotrajnem postopku z dodajanjem kislega testa in brez dodanih aditivov. I rcator 60 „ ^nmpge Volilna letna skupščina Letalskega kluba Šentvid Mesec marec je čas občnih zborov. Tudi člani Letalskega kluba Šentvid smo se v petek, 25. marca, sestali na redni volilni letni skupščini. Skupščino je vodil delovni predsednik Zdravko Šteger. Letalski klub je v minulem letu posloval pozitivno, z manjšim dobičkom. Dobiček je klub v celoti namenil za nakup jadralnega letala Blanik. Tako se je motornemu letalu Robin pridružilo še eno klubsko letalo. O delu kluba je poročal predsednik Izidor Derganc, ki je poudaril, da je bilo leto 2010 za klub solidno kljub standardnim problemom v zvezi z zemljišči, na katerih poteka dejavnost kluba. Tudi v letu 2010 smo pripravili zelo odmevno in uspešno skupno prireditev Radia Zeleni val in letalskega kluba. Na letališču pa sta bili še dve veliki prireditvi, in sicer motoristično srečanje ter praznovanje obletnic Kmetijske zadruge Stična. V letu 2011 najprej načrtujemo čistilno akcijo. Že v soboto, 2. aprila, bomo člani kluba čistili letališče in okolico. V letošnjem letu načrtujemo tudi letalski miting in pa seveda skupno prireditev Radia Zeleni val in kluba v avgustu. Posebno pozornost bomo v letošnjem letu namenili tudi panoramskim poletom in letalski šoli. Ker je v letu 2011 potekel mandat upravnemu odboru, nadzornemu odboru in častnemu razsodišču, smo izvolili tudi nove organe. Novoizvoljeni upravni odbor pa bo na prvi seji izvolil tudi predsednika kluba. Člani Letalskega kluba kljub številnim težavam optimistično zremo v prihodnost. Prepričani smo, da bo z novimi močmi v upravnih organih pa tudi z novimi člani v samem klubu nad Šentvidom oziroma našo občino še brnelo. Prav je, da se na tem mestu zahvalimo nekaterim posameznikom, ki so v klub vložili ogromno prostovoljnega dela, priskočili s finančnimi vložki ... Brez njih klub ne bi bil to, kar je. Menimo, da je Letalski klub pomembna pridobitev za našo občino, ki našo dejavnost tudi podpira. Občini se za podporo iskreno zahvaljujemo. Če bomo uspeli uresničiti zastavljene cilje, bo klub v občinskem merilu in širše odigral pomembno vlogo tako v gospodarskem kot tudi turističnem razvoju naše občine. Zbor krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica V sredo, 2. 3. 2011, smo se članice krajevne organizacije RK Ivančna Gorica sestale v prostorih KORK Ivančna Gorica. Izvolile smo nov krajevni odbor, predsednico, podpredsednico, tajnico in blagajničarko. Za predsednico smo izvolile Renato Laznik, za podpredsednico Jano Košler-Štagar. Tajnica je postala Stanka Pajk, delo blagajnika pa bo še naprej opravljala Cveta Rijavec. Na občnem zboru smo potrdile poročilo za leto 2010 in sprejele načrt dela in finančni načrt za leto 2011. Odbornice smo se zavezale, da bomo delo opravljale po svojih najboljših močeh in v dobrobit starejših, bolnih in socialno ogroženih. Načrt dela krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica za leto 2011 Kot humanitarna organizacija si bomo prizadevale lajšati stiske brezposelnih, bolnih, starejših in invalidnih oseb na območju krajevne skupnosti Ivančna Gorica. Med letom bomo delile pomoč v hrani, ki jo prejemamo iz intervencijskih zalog od OZRK Grosuplje. Po finančnih zmožnosti in če bo potrebno, bomo tudi same dokupile potrebne prehrambne izdelke. Kot vsa leta bomo organizirale podelitev priznanj krvodajalcem. Ob 8. marcu in materinskem dnevu bomo obiskale na domovih naše žene in matere, starejše od osemdeset let, bolne in invalidne, prav tako bomo obiskale tudi oskrbovanke Doma starejših občanov v Grosupljem. Maja in oktobra bomo pomagale pri krvodajalskih akcijah, ki jih organizira OZRK Grosuplje. Maja bomo s Pevci ljudskih pesmi Studenček pripravile pomladni koncert za starejše od 75 let, ki so člani RK. Po koncertu bomo pripravile še družabno srečanje z manjšo pogostitvijo. Avgusta bomo organizirale drugo srečanje za starejše, bolne in invalidne člane, ki bo potekalo na mirni lokaciji pri strelski koči v Ivančni Gorici. Oktobra bomo že drugič sodelovale pri vseslovenski akciji Drobtinica, s katero bomo zbirali sredstva za financiranje tople prehrane za socialno ogrožene učence Osnovne šole Stična. Decembra bomo pripravile četrti Miklavžev koncert, na katerem bomo obdarile varovance VDC Želva iz Ivančne Gorice in varovance bivalne enote v Višnji Gori ter osebe s posebnimi potrebami iz naše občine, ki niso vključene v ustanove in prebivajo doma. Ob božično-novoletnih praznikih bomo obiskale starejše in bolne doma in v domovih starejših občanov. Tudi letos bomo organizirale skromno obdaritev socialno ogroženih v naši akciji Polepšajmo jim praznike. Med letom bomo pobirale članarino in prostovoljne prispevke. V primeru naravnih ali izrednih nesreč bomo pomagale, kolikor bo v naši moči. Prizadevale si bomo za izgradnjo doma starejših občanov v občini Ivančna Gorica. Ob osmem marcu in materinskem dnevu obiskale žene in matere Kot že vrsto let doslej smo prostovoljke krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica ob osmem marcu in materinskem dnevu obiskale starejše in bolne članice Rdečega križa po domovih, nismo pa pozabile na naše žene in matere, ki jesen življenja preživljajo v Domu starejših občanov v Grosupljem. Letos smo po domovih obiskale dvainsedemdeset žena in mater, v DSO Grosuplje pa pet. Upamo, da smo jim s cvetlico vsaj za trenutek polepšale dan. Stanka Pajk KORK Ivančna Gorica Srečanje starejših krajanov na Muljavi Z bliskovito naglico se je zavrtelo leto in krajevna organizacija Rdečega križa Muljava je 27. 3. 2011 zopet pripravila srečanje starejših krajanov. Malo smo se poveselili, poklepetali, za nekaj časa pozabili vse tegobe, ki nas pestijo tam zunaj v tem čedalje bolj krutem svetu. Pozabili smo, da smo malo bolni, da nas bolijo noge in nismo dobro spali ... Zbrali smo se v dvorani in si ogledali kulturni program, ki so ga pripravili osnovnošolci muljavske podružnične šole. Na oder so prišli tudi pevci Moškega pevskega zbora Muljava in nam ubrano zapeli tri pesmi. Po programu so zapeli še v dvorani, saj je bilo poskrbljeno tudi za manjšo zakusko. Z veseljem ugotavljam, da se naši sokrajani vsako leto raje udeležijo tega srečanja. Le še tako naprej! Stanka Šinkovec Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Codelli in TD Grča vabita na Pomladansko »kurblanje« starodobnikov na Lučarjevem Kalu 16. 4. 2011 s pričetkom ob 12. uri pri koči TD Grča na Lučarjevem Kalu. Program: - Zbiranje udeležencev 12.00-12.45 - Predavanje o Ludviku Stariču, letečem Kranjcu, 12.45-13.15 našem rojaku in najboljšem slovenskem avto-moto športniku - Vožnja s starodobniki do Mirne Peči in ogled rojstne hiše 13.15-15.15 letečega Kranjca - Druženje ob žaru in pivu ter tekmovanje v metanju gume od 15.15 dalje Vabljeni vsi ljubitelji in tisti, ki vas starodobniki zanimajo. Posebej povabljeni lastniki vozil, da se pripeljejo s svojimi starodobniki. Pred kočo je za vas rezerviran parkirni prostor. Udeležba za lastnike starodobnih vozil je brezplačna, brez obveznosti, a na lastno odgovornost, za hrano in pijačo poskrbi vsak sam! Vabljeni! Košnja bo! Prizadevni člani TD Grča z Lučarjevega Kala se že aktivno pripravljajo na letošnjo občinsko tekmovanje v košnji. Letos bo tekmovanje prvič potekalo na soboto, predvidena je sobota, 11. junija, ob 17. uri popoldan. Pravilnik o tekmovanju in vse podrobnosti o dogodku bodo objavljene v naslednji številki Klasja. (mš) Obnovljena vaški vodnjak in luža v Hrastovem Dolu Krajevna skupnost Dob in vaški gradbeni odbor vabita na tradicionalni pohod po krajevni skupnosti Dob, ki bo na velikonočni ponedeljek, 25. aprila 2011. Zaključek letošnjega pohoda bo v Hrastovem Dolu, kjer bo ob 15. uri odprtje obnovljenega vaškega vodnjaka in luže. Vaški vodnjak in lužo so obnovili pridni vaščani Hrastovega Dola s pomočjo finančnih sredstev Občine Ivančna Gorica, Krajevne skupnosti Dob in s pomočjo nepovratnih sredstev iz programa Leader. Dušan Štepec Iz krajevnih skupnosti 2011 april, Ivančna Gorica | ^KLASJE 15 Program SVIT tudi v Ivančni Gorici Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ta program je namenjen vsem prebivalcem Republike Slovenije in je prvi program, ki je poleg žensk namenjen tudi moškim. S starostjo se veča tudi verjetnost, da se na črevesju pojavijo polipi, iz katerih se sčasoma razvije rak debelega črevesja in danke, zato so v program zajeti vsi prebivalci od 50. in 69. leta starosti. Vsako leto v Sloveniji za to vrsto raka zboli 1.392 ljudi. Letno umre približno 775 bolnikov predvsem zato, ker bolezen odkrijemo prepozno. Rak debelega črevesja in danke je drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Bolezen se razvija zelo počasi, proces traja približno 10 let. V večini primerov, v kar 90 odstotkih, se bolezen razvije iz polipov in je na žalost odkrita prepozno, že v pozni fazi, ko se rak že začne širiti tudi izven črevesne stene v bezgavke in drugod po telesu. Zdravljenje pa je v tej fazi zelo težavno. V primeru, da bi bila ta bolezen odkrita v zgodnji fazi oziroma bi jo odkrili dovolj zgodaj, je zdravljenje zelo uspešno. S tem bi bolniku pomagali h kakovostnejšemu življenju ali mu celo rešili življenje. Rak debelega črevesa in danke bi lahko preprečili z odkritjem in odstranitvijo predraka-vih sprememb - polipov. Bolezen je zahrbtna zato, ker njenega nastanka in razvoja v telesu sploh ne opazimo. Medtem se lahko pojavijo simptomi in klinični znaki, ki niso značilni, vendar opozarjajo na raka na debelem črevesju in danki. Nastanek raka na debelem črevesju in danki je odvisen tudi od velikosti tumorja, njegovega mesta, razširjenosti in zapletov, ki jih tumor povzroča. Najbolj pogosti znaki so: bolečine v trebuhu, spremembe v pogostosti odvajanja in konsistence blata, tanko blato, zaprtje, ki se izmenjuje z driskami, sveža krvavitev iz črevesja in črno blato, slabokrvnost, hujšanje in utrujenost. Ravno zaradi omenjenih dejstev je leta 2008 iz tujine prišel program Svit, ki je namenjen zdravi populaciji, ki ne kaže nobenih bolezenskih znakov, preprečuje pa nastanek te bolezni in rešuje življenja. V letu 2009 se je začel intenzivno izvajati po vsej Sloveniji. Cilj programa Svit je pravočasno odkritje bolezni, v času, ko je zdravljenje še uspešno. Prav tako je cilj programa tudi pravočasno odkritje in odstranitev že pre-drakavih sprememb - polipov. Ko dobite po pošti vabilo na dom, pomeni, da imate urejeno zavaro- vanje in da ste dobili možnost, da si rešite celo življenje, zato ga ne vrzite stran in ne odlašajte. Sami poskrbite za svoje zdravje in se odzovite vabilu in se vključite v program Svit ter opravite test, čeprav se morda počutite popolnoma zdravi. Bolezen se namreč lahko dolgo razvija zelo potuhnjeno, brez očitnih znakov. Največkrat prepozno ugotovimo, da je v našem telesu nekaj narobe. Kri v blatu je lahko eden od opozorilnih znakov, ki nam govori, da se v našem črevesju nekaj dogaja, zato brez odlašanja obiščite svojega zdravnika. V večini primerov pa te krvavitve s prostim očesom ne vidimo. Program Svit zato uporablja posebno metodo, in sicer imunokemični test, ki zazna že zelo majhno prisotnost krvi v blatu. V primeru, da bi na vašem vzorcu blata, ki ste ga poslali v center Svit, zaznali kri, vas iz centra pošljejo na nadaljnje preiskave, s pomočjo katerih se razjasni, kaj povzroča krvavitev. Program Svit je edini program, pri katerem ste sami poglavitni akterji, saj izvajate testiranje po navodilih, ki jih prejmete po pošti. NE BOJTE SE, NISTE SAMI. Če potrebujete pomoč, lahko pride k vam na dom vaša pa-tronažna sestra in vam pomaga. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali pokličete in poprosite za pomoč kar direktno v center Svit (www.program-svit.si, tel.: 01 620 45 21) in z veseljem vam bodo pomagali. Na prvi pogled vam bodo morda stvari nejasne, vendar ne obupajte, tukaj smo, da vam pomagamo. Odzovite se, kajti prišel je čas, da pomislite nase. Ne odlašajte, da ne bo prepozno. V ZD Ivančna Gorica v letošnjem letu pripravljamo tudi poseben dogodek - ogled predstavitvenega napihljivega črevesja. Kraj in datum bomo pravočasno objavili, k ogledu pa ste vsi lepo povabljeni. Prav tako bomo v ZD Ivančna Gorica postavili Svitovo informacijsko točko, kjer boste lahko dobili vse informacije glede Svitovega programa in njegovega delovanja. Nekaj utrinkov s predstavitev po Sloveniji prikazujemo spodaj. Bernarda Horvat, prof. zdrav. vzgoje, ZD Ivančna Gorica ZD Ivančna Gorica organizira TEST HITRE HOJE na 2 km, ki bo v soboto, 16. aprila 2011, od 9. do 12. ure na športnem igrišču OŠ Stična (poleg šolskega centra). Primeren je za vse med 20. in 65. letom, ki so telesno nedejavni ali zmerno telesno dejavni. Na podlagi doseženih rezultatov vam bomo svetovali zdravju prijazno telesno dejavnost in športno vadbo. Pridite športno oblečeni in obuti ter z veliko dobre volje! Z veseljem vas pričakujemo! Udeležba je brezplačna! PLANINSKO DRUŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI v sodelovanju z ZDRAVSTVENIM DOMOM IVANČNA GORICA O • v • I • • pričenja z akcijo v v VZPONI NA GRADIŠČE 2011 ZA POHODNIKE V sodelovanju z Zdravstvenim domom Ivančna Gorica letos prvič vabimo na pohodniško akcijo Vzponi na Gradišče. Od 1. 4. do 31. 10. 2011 se na Gradišče lahko povzpete kar 214-krat. V akcijo se vključite kadarkoli z vpisom v knjigo v Lavričevi koči, od 1. aprila dalje. Štejejo vzponi iz vseh strani, Ivančne Gorice, Stične ali Šentvida, vendar velja le eden dnevno. Akcijo bodo spremljale tudi druge aktivnosti: test hoje, tehtanja, meritve krvnega tlaka, obisk bioenergetika in še kaj. Če želite spremeniti način življenja in storiti kaj zase, imate zdaj lepo priložnost! Vse informacije dobite v Lavričevi koči na Gradišču ali na tel. št. 041 456 914 in 041 456 914. Občni zbor Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Občni zbor Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine smo pripravili 23. marca 2011 v prostorih Hotela Kongo v Grosupljem. Udeleženci so najprej prisluhnili poročilom nadzornega odbora, disciplinske komisije, poročilom referentov (sociala, interesne dejavnosti, osebna asistenca, prevozi, šport) in poročilu predsednika za leto 2010. Po razpravi so poročila sprejeli in potrdili. Člani so z glasovanjem sprejeli poročila Program za letošnje leto, ki ga je v osrednji točki dnevnega reda predstavil predsednik društva Gregor Gračner, je obsežen in razvejan. Zato bo moralo vodstvo društva za njegovo realizacijo vložiti izjemne napore. Še posebej zato, ker se vsem našim društvom glede dotacij Zveze paraplegikov Slovenije v prihodnje obetajo nekoliko slabši časi. Precejšen izpad loterijskih sredstev bo namreč prizadel tudi naše društvo, vendar ne toliko kot tista društva, ki jim je to glavni vir dohodkov. Po razpravi so člani občnega zbora program sprejeli in potrdili. Vsak član društva naj bi pripadnost svoji organizaciji izkazoval tudi s plačevanjem članarine. In tako je občni zbor sprejel sklep, da bo članarina v letošnjem letu znašala 15 evrov, za socialno šibke člane pa simbolična dva evra. Nato se je razvila razprava, v katero se je vključil tudi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic in članom podal vrsto zanimivih informacij. Med drugim je pripomnil, da naše društvo ni samo največje, ampak da ima zelo pomembno vlogo tudi pri vodenju zveze. Kar nekaj članov našega društva je namreč pri zvezi na ključnih položajih. Aktualno zakonodajo je predstavila strokovna delavka zveze Špela Šušteršič. Mogoče je bil še najbolj razveseljiv podatek, da nam bo država proti koncu leta pri predelavi avtomobilov na ročno upravljanje povrnila 85 odstotkov stroškov. Predsednik Gračner pa je pripomnil, da so za vse aktivnostih, ki jih izvaja in potrdili programe. Foto: Jože Globokar društvo, naši prostori že premajhni. Po končanem občnem zboru smo se člani in gostje zadržali na družabnem srečanju, ki smo ga popestrili s priljubljenim in nekoliko adrenalinskim bingom in dobro glasbo. Še pred začetkom uradnega dela občnega zbora je direktorica Nina Li-čer s sodelavkama predstavila Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD), ki izvaja storitve javne službe pomoči družini na domu. Ekipa DP Mercator Ljubljana ubranila naslov V športni dvorani v Slovenski Bistrici je 26. marca 2011 potekalo 20. državno prvenstvo v košarki na invalidskih vozičkih. Na zaključno tekmovanje so se po odigranih rednih kolih uvrstile naslednje ekipe: DP Mercator Ljubljana, združena ekipa DP Kranj-DP Novo mesto, DP Celje in DP Maribor. Naslov državnih prvakov je že tretjič zapored osvojila ekipa DP Mercator Ljubljana, ki je v finalnem srečanju z rezultatom 63:43 premagala ekipo DP Kranj. Zmagovalna ekipa se je v finale uvrstila z zmago nad moštvom DP Celje, ki jo je premagala z rezultatom 54:41. V tekmi za tretje mesto sta se pomerili poraženi ekipi polfinalnih tekem, ekipa DP Celje in ekipa DP Maribor. Z rezultatom 61:53 je slavila ekipa DP Celje. Tekme sta sodila Mitja Dečman in Franc Šafarič. Kulturno društvo Ambrus vabi rokodelce, kmete in izdelovalce domače in umetnostne obrti k sodelovanju na 3. velikonočnem sejmu, ki bo potekal v nedeljo, 17. aprila 2011, med 8. in 13. uro na ploščadi pred župniščem v Ambrusu. Vljudno vabljeni, da se predstavite na sejmu. Zaradi organizacije prostora nam svojo udeležbo potrdite do 14. aprila na telefon 041 938 558 ali e-naslov: marjeta.basa@gmail.com. »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti« Tako je pred desetletji zapisal naš pesnik Oton Župančič. Na ta verz se spomnim, kadar me lepo vreme nažene na krajši sprehod v okolico Ivančne Gorice. Na svojih poteh videvam tudi druge sprehajalce, tako da sem le redkokdaj povsem sama. Med tednom srečujem več vrstnikov, torej upokojencev, ob koncih tedna pa tudi veliko mlajših. Na sprehod se odpravijo cele družine z dojenčki, večjimi otroki in psi vred. Še posebej me veseli, kadar otroški voziček potiska očka. V mojih časih je bila to namreč sramota. Ljudje so torej pripravljeni žrtvovati čas in energijo za sprostitev v naravi, za preživljanje prostega časa z družino in s tem poskrbeti tudi za svoje zdravje. Lahko rečemo, da so ozaveščeni in da znajo poskrbeti zase. »Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti.« Še vedno Župančič, vendar s temnejše strani. Na svojih kratkih pohodih opazujem seveda tudi naravo in njeno spreminjanje v različnih letnih časih. Čeprav grem po znanih poteh, je vedno mogoče videti kaj novega, česar prej še nisem opazila. Le nekaj žal ostaja vedno prisotno. To so smeti ^ Smeti na obeh straneh poti, smeti sredi travnika, kamor jih je zanesel veter, smeti na gozdni poti, smeti vsepovsod, samo v zanje postavljenih zabojnikih in koših ne. Po vrstah smeti je možno sklepati, kje teče šolska pot. Tudi po ulici, kjer živim, hodijo učenci šolskega centra. Za njimi pobiram ovitke in plastenke, čeprav je pred vsako hišo, mimo katere gredo, vsaj en koš za smeti. Ampak treba ga je odpreti Podobno je v sosednji ulici. Še huje je na kratki poti od glavne ceste do šolskega centra. Na njenem začetku in koncu je cela vrsta zabojnikov za ločeno zbiranje smeti, ob poti pa so trije posebni težki smetnjaki. V teh letih, kar hodim po tej poti, sem jih samo enkrat videla stati pokonci, sicer pa vedno ležijo, razbiti, ob njih pa smeti, ki so jih nekateri vendarle vrgli vanje. Komu so ti smetnjaki napoti, če jih že uporabljajo ne, mi ni jasno. Predvidevam, da to vendarle niso učenci, ki hodijo mimo zjutraj in popoldne in da to počnejo nekateri drugi »v zavetju noči«. Ob tej kratki poti je sicer smeti odpadkov v koših veliko, ker je treba obrok pač pojesti ali pijačo spiti do šole. A smeti so tudi drugje, ne samo ob šolski poti. Lani sem imela svojo čistilno akcijo in sem ob morda samo 800 metrov dolgi asfaltirani cesti, ki pelje čez polje, nabrala veliko vrečo pločevink ter plastenk. Pot je očitno primerna tudi za ustavljanje in popi- vanje. Potem pa prazne konzerve na njivo, mi pa v avto in naprej! Trenutno stanje je enako (preverjeno), morda je le pločevink (še) nekaj manj. Pa ne gre vsega pripisati le mladim! Dvomim, da je odslužen televizor na poti ob majhnem gozdičku odvrgel kakšen mladec. Ali da je v zabojnik za papir nametal stiropor, verjetno embalažo od kakšnega gospodinjskega aparata. Ali da je v zabojnik za embalažo vrgel lesen zabojček, skupaj z njim pa najbrž tudi nedovoljeno vsebino. Po gozdu so kupi gradbenega materiala. Če ga pelješ na odlagališče, je treba (kaj hujšega!) zanj celo plačati. Torej z njim v gozd, ampak ne v mojega! Vse skupaj nas čaka še veliko dela, predvsem na področju vzgoje in oza-veščanja ljudi, da bomo nekoč res hodili po zemlji in pili (le) nje prelesti. Premalo je, če vsako pomlad turistično društvo organizira čiščenje in članice krivijo svoje hrbte nad našimi odpadki. Premalo je, da »Očistimo Slovenijo« enkrat na leto. Vsakdo mora začeti pri sebi, počistiti pred svojim pragom in ne smetiti kjerkoli, predvsem pa mora o tem podučiti tudi svoje otroke. Z zgledom seveda, ne le z besedo. Da ne bo šolska pot najbolj zasvinjana pot v kraju! Joža Železnikar V februarju je našo Ljubico obiskal abraham. Ob njeni 50-letnici smo ji na torti prižgali vseh 50 svečk in jih nato s skupnimi močmi upihnili, čeprav so se nam kar naprej prižigale. Zaželeli smo ji vse najlepše in najboljše ter skupaj tudi zapeli: »Tristo kapljic, tristo let...« Zdaj, ko srečal te je abraham, naj ne bo te prav nič sram, vedrega obraza, nasmejanega srca naj te življenja pot naprej pelja. Tjaša Pečnik in prijatelji iz Sožitja Grosuplje Štirje utrinki z letošnje Jurčičeve poti Zdravnik - slikar Na predvečer 18. pohoda po Jurčičevi poti je bila v galerijskem prostoru Mestne hiše v Višnji Gori odprta zelo zanimiva razstava slikarskih del našega znanega in priljubljenega zdravnika dr. Janeza Zupančiča, med drugim tudi direktorja ZD Ivančna Gorica. Med številnimi gosti sta dva Višnjana po ogledu zdravnikovih slik staknila glavi skupaj in pomodrovala, da med slikami ne opazita niti enega platna, na katerem bi bilo ovekovečeno slavno višnjansko mesto. Umno, kot se za Višnjane spodobi, sta ugotovila, da najbrž zaradi tega, ker bi ga pri slikanju mesta motile Višnjanke in Višnjani, ki bi tarnali o svojih zdravstvenih težavah in tako izkoristili priliko, da imajo zdravnika kar na svojih ulicah. Nekdanja ministrica na pohodu z večkratnimi pikami Nekdanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je Jurčičev pohod opravila v spremstvu svoje psičke dalmatinke. Dvojne, trojne ali celo stotere pike so vedno zelo priljubljene in so bile seveda temu primerno občudovane tudi med pohodniki. Suhe tepke Znana turistična delavka Ivica Zupančič iz Kriške vasi je malo pod najvišjo točko pohoda, na 630 metrih nadmorske višine, v vzpodbudo pred vzponom postregla z imenitnimi suhimi hruškami. Takim še svežim hruškam rečemo tepke. Deležen jih je bil tudi predsednik Turistične zveze Peter Misia. Tudi Ivičine hruške so precej pripomogle, da je predsednik na Muljavi strumno pozdravil zbrano množico. Obljubil pa je tudi, da konec meseca spet pride med nas, tokrat na občni zbor TD Polževo, kjer mu bo Ivica morda lahko spet ponudila suhe hruške, a seveda le, če ji jih je še kaj ostalo. Županova palica Zaradi tisočih nog je bila Jurčičeva pot zglajena kot ledena steza za tekmovanje z bobom. Pohodnike je pot prisilila, da so morali večkrat bolj ali manj spretno uporabiti tudi razne baletne ali drsalne veščine. Palice so bile tokrat izredno dobrodošle. Župan je pri podpisanem opazil, da stalno poplesavam naprej, nazaj, desno, levo. Dobrohotno mi je ponudil eno od svojih pohodnih palic in ni mu bilo treba več gledati mojih bravur. Ker se je navadil hoditi le z eno palico, je na Muljavi pozabil kar obe, a županovih palic se seveda ne krade, in mu jih je uspelo dobiti nazaj. Sicer pa je bolje, da od župana ne dobivamo palic, ampak korenčke v obliki uspešnega župa-novanja v korist vseh 16.000 občanov. Pavel Groznik E T E R I N A DOBRO-GROSUPUĚ o.o. ljubljanska c. nh., Ivanina Gorica Vašim malim živalim nudimo: - vsa preventivna cepljenja - zdravljenja - sterilizacije, kastracije - preglede z UZ (pregled brejosti) - operacije mehkih tkiv - oskrbo in toaleto ran - čiščenje zobnega kamna - diagnostične preiskave, kot so biokemijska preiskava krvi, test na mačjo levkozo in mačji aids, test na mikrosporijo, test na parvovirozo ... - sredstva za odpravo zunanjih in notranjih zajedavcev Prodaja hrane priznanih znamk: Eukanuba, Hill's, Royal Canine in lams EulcanubaSi' Ihr Bnl Ym Cii Pu FfW Titut Po^ Hiirš BUUiŠ^' ROY4L CMIH Prodaja pripomočkov za nego živali: ovratnice, povodci ter oprsnice znamke Rogz; krtače, ležišča, blazine, torbe, šamponi, igrače, priboljški... Telefonske številke: - (01) 787 7111: Ambulanta Ivančna Gorica - 041 626 935: Gorazd Skubic, dr. vet. med. - 031692 046: Aljoša Kolene, dr. vet. med. - 031502 367: Marija Felician, dr. vet. med. - 031852 436: Mateja Skubic, dr. vet. med. - 041 327 716: Dežurna številka Delovni čas ambulante v Ivančni Gorici: vsak dan od 7. do 14. ure in popoldan od 17. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 11. ure. Anton Cebular (1936 - 2011) V prebujajočem jutru 4. marca je vašča-ne Doba, okoliških vasi in domala vseh krajev v občini dosegla novica, da je v 75. letu starosti po dolgotrajni bolezni umrl Anton Čebular, Rutarjev Tone iz Doba. Tone je bil poznan kot človek, ki je bil vse svoje življenje predan delu in napredku domače kmetije, kraja in širše skupnosti, v kateri je živel in deloval. Rodil se je leta 1936 v Sadu, kjer je odraščal v številni kmečki družini. Po poroki in selitvi na nov dom v Dobu si je z ženo Terezijo ustvaril družino, v kateri so se jima rodile tri hčerke in sin. Ob trdem delu na kmetiji je hodil še v službo in se vključeval tudi v družbeno-politično življenje. Bil je aktiven v organih nekdanje občine Grosuplje, po nastanku občine Ivančna Gorica pa je bil štiri leta tudi član občinskega sveta. Več kot dve desetletji je bil član sveta KS Dob in v tem obdobju večinoma tudi predsednik Krajevne skupnosti Dob. Kot predsednik krajevne skupnosti je uspel, da so bile do leta 1995 asfaltirane domala vse krajevne poti, vodovod je bil napeljan tudi v višje predele krajevne skupnosti, postavljena so bila avtobusna postajališča, uvedlo se je miklavževanje in praznovanje materinskega dne. Ko se je skozi krajevno skupnost Dob gradila avtocesta, se je zavedal napredka, ki ga avtocesta prinaša, preprečil pa je načrtovano izgradnjo vojaškega letališča na delu avtoceste. Več let se je uspešno zavzemal tudi za postavitev zapornic na železniškem prehodu v Šentvidu. Delo na veliki kmetiji ga je aktivno vključevalo tudi v spremljanje razvoja kmetijske tehnike in članstvo v Kmetijski zadrugi Stična. Več let je bil aktiven v zadružnih organih, bil nekaj časa tudi njen predsednik. Tako rekoč vse do zadnjega je spremljal delo domače zadruge, saj je še nekaj tednov pred smrtjo sodeloval na srečanju predstavnikov zadrug ljubljanske pokrajine. Tone je bil dejaven tudi v raznih društvih v kraju in okolici. Zlasti je bil dejaven kot gasilec, v mladosti v PGD Hrastov Dol, kasneje v PGD Dob. Pred leti se je vključil tudi v delo novega Konjerejskega društva Radohova vas in Letalskega kluba Šentvid. Kakor je ponosno prepuščal mesto gospodarja na domačiji, je s ponosom spremljal svoje potomce tudi pri delu v društvenih vrstah. Tone pa ni bil samo delaven in družbeno aktiven, bil je tudi zaveden domoljub in globoko veren človek. Močan potresni sunek, ki je pred leti prizadel cerkev svetega Petra v Dobu, ga ni pustil ravnodušnega. Na njegovo pobudo so vaščani soseske sv. Petra s pomočjo krajevne skupnosti in župnije uspeli s sanacijo in utrditvijo zidov cerkve v Dobu in na Rdečem Kalu. Bil je tudi glavni organi- zator za gradnjo nove Marijine kapelice v gozdičku nad svojim domom. Skrb za podružnično cerkev mu tudi sicer ni bila tuja, sodeloval je pri vseh obnovitvenih delih, velik praznični dan pa je bil, ko so leta 2000 v zvoniku zapeli novi bronasti zvonovi. Za vse naštete in mnoge druge zasluge in dosežke je leta 2007 ob prazniku občine Ivančna Gorica prejel iz rok tedanjega župana Jerneja Lampreta visoko občinsko priznanje; zlati grb občine Ivančna Gorica. Toneta se bomo spominjali kot klenega dolenjskega kmeta, ki mu je pogled segal daleč preko domačega dvorišča. Čeprav ga morda v njegovih vizionarskih in naprednih idejah okolica ni vedno razumela, pa je pustil neizbrisne sledi tako v domačem kraju in župniji kakor tudi v širši okolici. S temi mislimi smo se poslovili od njega na šentviškem pokopališču na pragu letošnje pomladi. Matej Šteh Jože Javornik (1934 - 2011) V soboto, 5. marca 2011, je proti večeru odjeknila vest, da je v 77. letu na svojem domu v Ivančni Gorici po hudi bolezni umrl Jože Javornik, dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Stične in predvsem v 60., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja nosilec številnih drugih družbenih funkcij. Vest o njegovi smrti je prizadela zlasti malo starejšo populacijo in kmete, saj se po upokojitvi zaradi zdravstvenih težav ni aktivneje vključeval v družbeno-poli-tično življenje naše občine. Rodil se je na Krki. Ker je imel rad zemljo, naravo in vse, kar je povezano s tem, se je odločil za študij agronomije in 27. aprila 1961 diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju se je za nekaj mesecev zaposlil na Zavodu za ribištvo v Ljubljani, nato pa je po odsluženem vojaškem roku kot občinski štipendist prevzel direktorsko mesto v Kmetijski zadrugi Stična. To je uspešno vodil do leta l979. V času njegovega vodenja je Zadruga doživela velike uspehe, še zlasti na področju vzgoje in pridelave semenskega krompirja in je bila priznana kot ena izmed najboljših tako v Sloveniji kot širše, v takratni skupni državi Jugoslaviji. V tistem času je bilo zgrajeno tudi skladišče semenskega krompirja, zato ni čudno, da se je območje sedanje občine Ivančna Gorica imenovalo kar »dežela semenskega krompirja«. Kmetje so imeli tedaj resnično idealne pogoje za pridelavo in prodajo svojih pridelkov. Prav tako so lahko živino vozili v klavnico v Stično, kjer je bila tudi mesarija z vsemi potrebnimi napravami za predelavo. Poslovalnice so bile tudi v Ljubljani. Zaposlitev je našlo v domačem kraju veliko domačinov, tudi mladih intelektualcev - tehnologov, na kar je bil Jože še posebno ponosen. Ni naključje, da so ga zaradi uspešnega vodenja zadruge, znanja in sposobnosti opazili v Ljubljani in ga leta 1979 prepričali, da je prevzel mesto sekretarja SIS za preskrbo mesta Ljubljana. Tu je potem ostal do upokojitve. V vsem tem času pa je opravljal še številne druge družbene funkcije. Aktivno se je vključil v delovanje KS Ivančna Gorica in bil dolgoletni član sveta KS Ivančna Gorica. Ker mu je bila ekologija vedno blizu, ima prav on zasluge, da se v samem centru Ivančne Gorice ni »zgodila« še ena tovarna, ki bi dodatno obremenila že tako obremenjeno ozračje. Prav tako je vseskozi budno spremljal, da ni prišlo do dodatnega nepotrebnega onesnaženja reke Krke, za kar je velikokrat obstajala resna nevarnost. V času službovanja v Ivančni Gorici je bil nekaj časa tudi pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez. Jože je bil član Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje dva mandata, in sicer v obdobju 1974-1978 in v obdobju l978-l982, zadolžen predvsem za področje kmetijstva in gospodarstva. Ker je bil istočasno tudi delegat Zbora združenega dela v republiški skupščini, je večkrat prenašal informacije o problematiki kmetijstva na področju občine Grosuplje in predlagal konkretne možnosti za rešitve. V tem času je bil je tudi član IO živinorejske poslovne skupnosti, član IO za kmetijstvo pri medobčinskem svetu SZDL. Pri vseh svojih obveznostih pa je našel sprostitev v kajakaštvu in je bil ponosni prvi lastnik kajaka na Krki. Čeprav si je z ženo Milico ustvaril dom v Ivančni Gorici, ni nikoli pozabil na svojo rodno Krko. Zelo je bil ponosen in vesel, ker so se vsi trije otroci odločili, da si ustvarijo dom v njegovi neposredni bližini, sinova celo na domačiji Javornik na Krki, kjer vzorno skrbita, da ohranjata družinsko tradicijo. Zapustil nas je človek, ki je rad delal z ljudmi in za ljudi. Tisti, ki smo imeli možnost delati z njim, mu zato lahko rečemo: »Hvala za vse!« Sonja Maravič Majda Hrovat (1931 - 2011) Z velikim spoštovanjem in žalostjo v srcih smo se 10. februarja 2011 na pokopališču v Stični poslovili od dobre prijateljice in krajanke Majde Hrovat, rojene Bregar, iz Ivančne Gorice. Pogrebne slovesnosti se je udeležilo veliko prijateljev, znancev in sodelavcev, ki so jo poznali, z njo sodelovali in jo spoštovali. Številni društveni praporji so svečanost še ople- menitili, govornika pa sta opisala njeno življenjsko pot in sodelovanje v raznih organizacijah in društvih. Majda je bila rojena 4. maja 1931 v zavedni kmečki družini v Znojilah pri Krki. Šolo je začela obiskovati leta 1937. Veselo in burno otroško življenje v družini s tremi starejšimi brati in sestro je prekinila vojna, še posebej, ko je bila družina leta 1942 odpeljana v taborišče na Rabu oz. kasneje v Gonars v Italiji, kamor so ločili ženske in otroke. Težke preizkušnje, ki jih je prineslo življenje v taborišču, so postale še bridkejše, ko so izgubili očeta po vrnitvi iz taborišča. Majda je na svojem rojstnem domu pridobila dobre delovne navade, ki so ji še kako prav prišle v življenju. Po vojni se je zaposlila v Kmetijski zadrugi Stična, kjer je na različnih delovnih mestih preživela vse svoje delovno obdobje. Z možem Rajkom sta si po poroki leta 1955 začela ustvarjati družino in nov dom. Vsi, ki družino poznamo, vemo, da je Majda živela složno družinsko življenje, iz katerega je črpala življenjsko moč in čut za delo po raznih društvih in organizacijah v kraju. Takoj po upokojitvi leta 1985 je postala članica Društva upokojencev Ivančna Gorica, kjer je vsa leta delovala v različnih organih društva. Za prizadevno delo je prejela od Zveze društev upokojencev Slovenije leta 2000 pisno zahvalo in 2009 malo plaketo. Svoj čas in energijo je delila tudi v Turističnem društvu Ivančna Gorica, krajevni organizaciji Rdečega križa Ivančna Gorica,v Združenju borcev za vrednote NOB, zvezi veteranov in še kje. Nikoli ni mirovala, prosti čas pa si je poleg društvenega udejstvovanja zapolnjevala tudi z nabiranjem zdravilnih zelišč, obiskovala pa je tudi Univerzo za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica. A veselje do dela in življenja je prekinila zahrbtna trimesečna bolezen, s katero pa se je soočila in jo potrpežljivo prenašala do zadnjega zdihljaja. Janko Benac ^okrk^ Vodeni ogledi Krške jame ^sJ Jama je odprta od meseca aprila do meseca oktobra. Ogled je možen le za skupine (najmanj 10 obiskovalcev) s turističnem vodičem ob predhodnem naročilu. Vodič vas sprejme pred vhodom v jamo. ogledi so možni ob sobotah, nedeljah ter praznikih Individualni med 11. in 15. uro. Individualni ogledi izven urnika za dve ali več oseb se zaračunajo dvojno. Za dodatne informacije in dogovor ogleda nas pokličete na tel. št.: STANE: + 386 (0) 41 276 252 DARINKA: + 386 (0) 41 597 700 SABINA: + 386 (0) 41 552 701 URŠKA: + 386 (0) 41 552 702 Vljudno vabljeni! S kolesom na Gradišče organizirata 4. kolesarsko akcijo VZPONI NA GRADIŠČE (Lavričeva koča na Gradišču nad Šentvidom in Stično) Akcija se je pričela v petek, 1. aprila, in bo trajala do 30. septembra 2011. V tem času se bo mogoče na Gradišče povzpeti kar 183-krat. Kolesarka in kolesar, ki se bosta največkrat povzpela na Gradišče in se največkrat vpisala v evidenčno knjigo vzponov, bosta na zaključni prireditvi še posebej nagrajena. Enako velja za najmlajše in najizkušenejše udeležence, družine itd. Za 15. in 30. vzpon prejme vsak udeleženec posebno nagrado. Udeleženci akcije se ob plačilu startnine (15 evrov) vpišejo v evidenčno knjigo vzponov in prejmejo evidenčni kartonček. Ob vsakem vzponu na svoj kartonček odtisnejo štampiljko z datumom vzpona, odtrgajo del kupona pod zaporedno št. vzpona in ga oddajo v zabojček pri koči. Dnevno šteje samo en vzpon. 9. oktobra bo zaključna prireditev. Takrat bomo za vse udeležence pripravili tudi pravi gorski kronometer in najuspešnejše seveda nagradili. Štart bo v Ivančni Gorici in cilj pri Lavričevi koči na Gradišču. Podrobne informacije bodo objavljene na internetni strani: http://www.kolesarsko-drustvo-gro-suplje.si/ Nagrade: Srečno vožnjo! - 10 vzponov: bronasta medalja, - 20 vzponov: srebrna medalja, - 30 in več vzponov: zlata medalja. Pega Kunstelj Kolesarsko društvo Grosuplje 100 let šolstva na Muljavi_ V četrtek, 17. marca 2011, so zastave na Podružnični šoli Muljava že zgodaj zjutraj ponosno plapolale v vetru. Učiteljice so resne hitele po šolskih hodnikih in ves čas nekaj prenašale. Otroci so bili malo nestrpni in zaskrbljeni. Zakaj? Zadnji mesec so se skrbno pripravljali na prireditev v počastitev 100-letnice šolstva na Muljavi. Skrbelo jih je, če bodo besedilo znali, če bodo natančno zadeli intonacijo za številne pesmice, ki jih bodo zapeli, če se jim bodo koraki na odru pravilno ujeli, če bodo lahko govorili na mikrofon, če jih bodo prišli gledat starši, če ... da so program lepo predstavili gostom, so ponosno pihnili svečko na torti velikanki za prvo stoletje šolstva na Muljavi in si v mislih marsikaj zaželeli. Vsi, ki smo praznovanje pripravljali, jim želimo, da bi se jim čim več želja izpolnilo. Ob koncu Hvala matični šoli in vsem prizadevnim učiteljem in delavcem v kuhinji, knjižnici in pisarnah, hvala krajanom, ki so prispevali svoje spomine in gradiva za publikacijo in razstavo, hvala urednikom in uredniškemu odboru za bogato vsebino »knjižice«, hvala staršem za razumevanje in pecivo, hvala zunanjim sodelavcem, ki so nam pomagali pri postavitvi razstave in izvedbi prireditve in snemanju, hvala podjetju Bomax, da so bili naši učenci sončki, hvala cvetličarni Tami-flor, vsem hvala. Zahvalo izrekamo tudi govornikom, gospodu Marjanu Potokarju, ravnatelju OŠ Stična, gospodu Borisu Zupančiču, vodji sektorja za osnov- Pol ure pred začetkom slovesnosti so bila parkirišča na Muljavi že skoraj vsa polna. Številni gostje so klepetali pred kulturnim domom in prepoznavali stare znance, srečevali so se nekdanji sošolci in šteli leta, ki so minila, kar so se nazadnje srečali, prišli so številni učitelji in v finih gospodih in urejenih damah prepoznavali učence in učenci učitelje. Prehitro je nastopila ura začetka in na oder so prišli učenci PŠ Muljava in s slovensko himno začeli program. Učenci so prireditev vzeli v svoje roke, saj so sami povezovali in nastopali. Prikazali so nam delčke življenja v šoli in na vasi nekoč in življenje danes, ko sta računalnik in internetna povezava nekaj vsakdanjega. Po prireditvi so se novi in stari znanci ob prijetnem klepetu sprehodili po Muljavi in se mimo bakel, ki so prijazno vabile, podali v šolo. Tu so učenci uredili razrede in z učiteljicami pripravili razstavo predmetov, ki so jih naši predniki uporabljali v preteklih sto letih v šoli, pa tudi doma. Marsikateri predmet je obiskovalcem zbudil delček nostalgije, mu prebudil spomin na prijetne in zanimive dogodke iz šolskih dni. Po ogledu razstave in videoprojekcij, ob listanju publikacije, ki je bila izdana v počastitev stoletnice šolstva na Muljavi, so se razvili zanimivi pogovori in dogovori za ponovno srečanje. Ob prigrizkih in raznovrstnih sladkih dobrotah, ki so jih skrbno pripravili starši učencev, je čas prehitro mineval. Učenci, utrujeni od priprav in srečni. no šolstvo na Ministrstvu za šolstvo in šport, gospodu Dušanu Strnadu, županu Občine Ivančna Gorica, in gospodu Jerneju Lampretu, dolgoletnemu županu, krajanu in državnemu svetniku, za prijetne in vzpodbudne besede. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, da je bilo praznovanje prijetno. Veliko nam pomenijo besede, zapisane v knjigo vtisov: »Ponosen sem, da sem Muljavc.« Antonija Sever z učenci in učitelji PŠ Muljava Srednja šola Josipa Jurčiča vpisuje novo generacijo Smo šola s svojstvenim značajem, ki združuje vse prednosti urbanega podeželskega okolja, strokovnih in predanih profesorjev ter se odlikuje z izjemnim čutom za posameznika. V času splošne gospodarske krize, ki nas hote ali nehote opominja, da je potrebno na novo ovrednotiti naše življenjske načrte in prioritete, naša šola sledi bogato zasnovani tradiciji izobraževanja za prihodnost. Ne smemo se slepiti, da v življenju obstajajo lahke poti do zastavljenih ciljev, vendar včasih nedvomno obstaja več izbir, ki jih je vredno pretresti in se odločiti za boljšo. Morda je ena izmed takih tudi odločitev za srednjo šolo. Zato je na mestu res tehten razmislek o izbiri prave srednje šole. Prepričan sem, da ste devetošolci in vaši starši ob tem imeli v mislih, da imamo v Ivančni Gorici sredi polj srednjo šolo s tradicijo in ugledom, ki vam lahko ponudi izobrazbo na gimnazijskem in ekonomskem področju. »Modra šola na ivanškem polju« se vsako leto pohvali z izjemnimi dosež- ki na tekmovanjih, z odličnim uspehom na maturi in poklicni maturi in nudi dijakom skoraj brezmejno paleto dejavnosti - tako rekoč po okusu slehernega dijaka. In kar je najpomembneje, ima še prostor za novince v gimnaziji in na ekonomski šoli. Če še razmišljate in pretresate svojo odločitev o vpisu v srednjo šolo, imamo za vas odprta vrata. Rok za prenos prijav je do 15. aprila. Pričakali vas bomo s prijaznostjo in nagradili s kvalitetno izobrazbo! Milan Jevnikar, ravnatelj Ob Jurčičevem pohodu odprli vrata podružnične šole na Krki Letos smo ob tradicionalnem Jurčičevem pohodu že tretjič odprli šolska vrata Podružnične šole Krka. V spomin in čast učenca te šole, Josipa Jurčiča, smo poho-dnike v naše prostore prvič povabili v letu praznovanja 200-letnice šolske zgradbe. Na Krko je Jurčič prihajal z Muljave v letih 1851-1855. Vsako leto nas obišče več pohodnikov, ki so navdušeni nad našo »Gospo šolo«. Letos smo si šolo zamislili kot šolski muzej, v katerem deluje turistična pisarna. V večji učilnici smo pripravili šolsko sobo, kakršna je bila pred sto šestdesetimi leti, vanjo postavili gospoda učenika in seveda učence, pa Josipa Jurčiča. V 20-minutni predstavi smo zaigrali, kako je potekal pouk takrat. To smo razbrali iz šolske kronike, malo pa smo si pomagali tudi s svojo domišljijo. V naslednji učilnici smo predstavljali turistično nalogo A'l jama, a'l kajak? V nalogi smo raziskovali jamarstvo in jamo Poltarico ter kajakaštvo in spust po Krki. Nalogo smo predstavljali tudi na turistični tržnici festivala Turizmu pomaga lastna glava v Mercatorjevem centru v Šiški. Poleg turistične naloge smo imeli prodajno razstavo glinenih črnilnikov in skle-dic, lectovih src, grafik Vse izdelke smo izdelali na naši podružnični šoli. V tretjem prostoru pa smo poskrbeli za malico, čaj in kavo. Pohodniki od blizu in daleč so bili navdušeni nad našo idejo. Veseli smo, da nas je obiskal gospod župan Dušan Strnad in predsednik TD Polževo gospod Milan Šušteršič. Obiskali so nas tudi predstavniki domačih društev: čebelarji, gasilci, lovci, jamarji, kanuisti, kulturniki, turisti. Za pomoč in prispevke pri dnevu odprtih vrat se zahvaljujemo TD Krka, Jamarskemu klubu Krka, Kajak kanu klubu Krka, podjetju Carpe diem, Čebelarski družini Krka-Zagradec. Nekaj misli iz knjige vtisov: »Zelo doživeto in lepo. Hvala.« Metoda »Zelo lepa predstava! Pohvala vsem nastopajočim. Odlična organizacija šole.«Miro »Bilo je zelo lepo. Upam, da boste vso energijo prenesli v novo šolo.« Veronika »To je prava šola z dušo. Učenci z učiteljicami so zelo prijazni. Zame nostalgičen spomin.« Danica Mateja Jere Grmek in Nadja Jankovič Fortuna PŠ Krka Osnovna šola Stična PŠ KRKA Spoštovani! Ob praznovanju odprtja nove šole na Krki iščemo: - star dokument, ki je bil povezan z gradnjo stare šole, - staro fotografijo gradnje šole, kraja, šiviljskega obrata, - star predmet, ki se je uporabljal pri gradnji, - posameznike, ki so sodelovali pri gradnji in delali v šiviljskem obratu . Zato vas učence, starše, dedke, babice, tete, strice in vse druge vljudno prosimo za sodelovanje. Vse informacije, fotografije, predmete, s katerimi ste pomagali pri gradnji, prinesite ali posredujete v šolo na Krki (Krka 47). Vse zbrano gradivo bomo po razstavi ob odprtju vrnili lastnikom. Za dodatne informacije so vam na voljo učiteljice na šoli ali po telefonu na številki (01) 780 61 02. Zaključek projekta z javno prireditvijo je predviden konec maja ob prazniku občine. Vsaka oseba, podatek, vsak predmet, ki kakorkoli pričajo o zgodovini gradnje šole na Krki, nam bo v neprecenljivo pomoč. Za sodelovanje se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Učiteljice PŠ Krka Al jama al kajak? 22. marca 2011 so v Mercatorjevem centru v Šiški mladi osnovnošolci pripravili turistično tržnico, na kateri so predstavljali svoje kreativne zamisli o aktivnem preživljanju prostega časa v domačem kraju. Učenke in učenci PŠ Krka ter učenci V nalogi so učenci predpostavili, da izbirnih predmetov turistična vzgoja bi v stari šoli na Krki nastal TIC, ki bi in sodobna priprava hrane na matični šoli so pod mentorstvom učiteljev Mateje Jere Grmek, Andreja Ober-starja, Jožice Zajc ter Gregorja Arka tudi letos sodelovali na festivalu, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije, in osvojili srebrno priznanje. Turistično nalogo in stojnico vsako leto ocenjuje petčlanska komisija, ki jo praviloma sestavljajo: najmanj trije predstavniki TZS, pedagoški delavec šole, katere ekipa ne tekmuje in ni iz kraja, kjer poteka tekmovanje, predstavnik turističnega društva, območne turistične zveze ali turistične organizacije, predstavnik s področja kulture ali gospodarske organizacije s področja turizma. Učenci PŠ Krka in matične šole so sodelovali s predstavitvijo turistično--raziskovalne naloge Al jama, al kajak. nudil vse potrebne turistične informacije in usluge turistom in obiskovalcem. Te bi od tu lahko odpeljali v novoodkrito jamo Poltarico, nato pa po vodi s kajakom. Naloga načrtuje tudi tesno sodelovanje med Turističnim društvom Krka, podjetjem Car- pe diem, Jamarskim klubom Krka in Kajak kanu klubom Krka. Na tržnici so se učenci predstavili z inovativno stojnico v obliki jame, v kateri je potekala multimedijska predstavitev, prav tako so uspešno prikazali ponudbo na stojnici. Andrej Oberstar Srečali smo tudi kurente_ V četrtek, 3. marca, smo se učenci drugih razredov skupaj z učenci podružnične šole Temenica odpravili proti Štajerski. Ko smo se peljali čez dravski most, smo na griču že videli ptujski grad. Ta je bil glavni cilj našega obiska tega starega mesta. V gradu so nas sprejele prijazne »grajske« gospe, ki so nas s pravljico Kra-ljična na zrnu graha popeljale v grajsko življenje nekoč. Nato smo si ogledali grajske prostore in našli tisto majhno zrno graha, ki je tiščalo pravo kraljič-no. V prostorih so bili zanimivi lestenci, ki so včasih osvetljevali prostor z gorečimi svečami, velike skrinje, na stenah portreti in velika ogledala ter še veliko zanimivega. Navdušili sta nas tudi zbirki starih glasbil in orožja. Mnogi so prvič videli »klavir« (spinet) z velikimi, črnimi tipkami in majhnimi, belimi. Svojo moč pa smo preizkusili z dvigovanjem sablje. Kot verjetno veste, je v tistem času na Ptuju potekalo 51. kurentovanje, ll-dnevni mednarodni pustni festival. Tako smo si lahko ogledali tudi posebno zbirko pustnih likov s Ptuja in okolice, ki je v tem času razstavljena v grajskih prostorih. Seveda je našo pozornost posebej pritegnil lik kurenta, katerega obrazno masko smo lahko tudi poizkusili, kasneje pa smo jo v muzejski delavnici izdelali. Nastali so prav zanimivi izdelki, ki še zdaj krasijo prostore naše šole. Z grajskega obzidja smo se ozrli na bližnjo okolico in mestno jedro, skozi katerega smo se kasneje sprehodili. Imeli smo srečo, saj smo srečali skupino kurentov in tako slišali zven njihovih zvoncev, otipali ježevke in kožuhe, se na lastne oči prepričali, na kak način odganjajo zimo in jim dali robce iz bla- ga. Ne veste, zakaj? Raje se izogibajte kurentov, če jih nimate pri roki. Mi smo bili v pripravljenosti. Obisk smo zaključili s slastnimi pustnimi krofi in se prijetno utrujeni vrnili domov. Bojana Iljaž, koordinatorica dejavnosti na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Foto: Mojca Kravcar Glavič Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični vabi na slovesnosti ob 150-letnici rojstva slikarja Ferda Vesela petek, 6. maja 2011, ob 19. uri in sobota, 7. maja 2011, od 7.30 do 18. ure Letos mineva 150 let od rojstva slikarja Ferda Vesela, Umetniku, po katerem se imenuje osnovna šola v Šent- enega izmed najpomembnejših umetnikov v skupini slo- vidu pri Stični, bomo posvetili prireditev v okviru dne- venskih slikarjev realistov in impresionistov Ivane Kobi- va odprtih vrat. Preučevali bomo slikarjevo življenje in lice, Riharda Jakopiča, Jožefa Petkovška, Antona Ažbeta njegova slikarska dela, kot so Deček v zelenju, Potoček, ^ Prijateljice ^ PROGRAM SLOVESNOSTI: PETEK, 6. maja 2011, ob 19. uri v šolski avli SLAVNOSTNA PRIREDITEV S KULTURNIM PROGRAMOM • slavnostni govornik dr. Ferdinand Šerbelj iz Narodne galerije Slovenije • ogled originalnega dela slikarja Ferda Vesela • razstava del slikarja Franceta Slane • odkritje tematskega obeležja o zgodovini kraja, šolstva in umetniškega ustvarjanja Ferda Vesela SOBOTA, 7. maja 2011 DAN ODPRTIH VRAT • ure umetniškega ustvarjanja učencev naše šole z umetniki različnih področij, od 7.30 do 10.50 ure • prireditev s kulturnim programom in razstavo likovnih del učencev ob 11. uri • ogled razstave del Ferda Vesela, Franceta Slane in učencev do 18. ure Smučarski vikend v Kranjski Gori Učenci Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični smo zadnji februarski vikend preživeli na športnem taboru v Kranjski Gori, kjer smo uživali v lepem vremenu in zimskih športnih dejavnostih. Svoj smučarski vikend smo začeli v petek, 25. februarja, ko smo se podali na pot proti Kranjski Gori. Po prihodu smo se namestili v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Že prvi dan smo preživeli zelo aktivno. Najprej smo se odpravili na zimski pohod okoli jezera Jasna, ker pa je bilo jezero le delno zamrznjeno, tam ni bilo mogoče drsati. Tako smo svoje drsalne spretnosti preizkusili na zunanjem drsališču v Kranjski Gori. Za konec dneva smo si nadeli smuči in se odpravili na nočno smučanje. Po športno aktivnem dnevu in treh urah spuščanja po belih strminah smo bili že precej utrujeni, zato smo se hitro odpravili spat. Naslednji dan smo se po dobrem zajtrku odpravili na smučišče in ves dan smučali. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno, tako da smo v smuki zelo uživali. Zvečer smo se pomerili še v turnirju v namiznem tenisu, vendar so nam pošle moči in smo ga predčasno zaključili. Ker je rana ura zlata ura in ker se lepe stvari vedno prehitro končajo, smo v nedeljo vstali že ob 7. uri. Zadnji smučarski dan smo hoteli kar najbolj izkoristiti. Po zajtrku smo pospravili svoje sobe in se še zadnjič spustili po smučišču v Kranjski Gori. Ob 13. uri nas je v domu čakalo kosilo. Siti in rahlo utrujeni smo odnesli svojo prtljago na avtobus. Verjetno smo se šele takrat zavedli, da je prekratkega smučarskega vikenda nepreklicno konec. So pa zato ostali lepi spomini na zadnje dni zimskih počitnic. Rok Mrzel, 9. a in Lea Miklavčič, 9. b OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Ustvarjalne delavnice v času zimskih počitnic Tudi med zimskimi počitnicami nekateri nismo ves čas le počivali. V ponedeljek, 21. 2. 2011, in v torek, 22. 2. 1011, so v šolskih prostorih potekale ustvarjalne delavnice na temo pusta in drugih zimskih radosti. Učenci od 1. do 5. razreda so uporabili domišljijo in ustvarili pisane klovne, različne pustne maske in zanimive ročne lutke iz papirnatih vrečk v podobi leva in tigra. Za popestritev smo s pomočjo grafoskopa izrisali še svoje silhuete, jim izdelali privlačen okvir ter tako dobili vsak svojo sliko. Od srede, 23. 2. 2011, do petka, 25. 2. 2011, pa so bile v šolski telovadnici organizirane športne dejavnosti. Učenke 9. razreda so v sredo odigrale prijateljsko tekmo z OŠ Stično. Po dveh tesnih porazih v okviru šolskih tekmovanj so dekleta na domačem terenu zmagala z rezultatom 2:1. Četrtek in petek sta bila namenjena rokometu. Fantje prvega in drugega triletja so poleg rokometnega treninga imeli še turnir, na katerem so lahko izživeli svojo željo po igri. Petdnevno ustvarjanje in športno udejanjanje je naše počitnice naredilo še bolj aktivne in pestre. Nejka Omahen, koordinatorka ustvarjalnih delavnic, Tadeja Veit, izvajalka projekta Zdrav življenjski slog ^ »USNJARIJA ZAHTEVA TRADICIJO ^ POLEG ZNANJA, IZKUŠNJE POLEG VEŠČINE, ^ POTRPLJENJE POLEG VESELJA.« 3. del (ofe UdíMlígaAiňeii [iflgí^íjixgwiteyg [Lgrofeytg aosoilaoTO® Om ftoteSalMii]!] nogojargiMi ftcac^OelO v iginfeyíiíoliio Od šolarja do pomočnika in tovarnarja Mali Josip je osnovno šolo obiskoval v Šentvidu pri Stični. V prvi razred so ga komaj šestletnega vpisali 15. septembra 1904. Iz katalogov štirira-zredne ljudske šole je razvidno, da je bila njegova učiteljica v prvem razredu Ana Gerstenmayer, v drugem razredu pa Tonči Hribar. Ocenjevali so nravnost, napredek in pridnost. Josip je bil največkrat ocenjen z oceno ena, kar bi danes pomenilo, da je bil odličen učenec. Zanimivo je, da je v katalogu za drugi razred črka č na koncu njegovega priimka z rdečim svinčnikom popravljena na -h, torej se je tedaj uporabljal priimek Lavrih. Po končani štirirazrednici se je Josip učil usnjarstva pri stricu Lovrencu Lavrichu (tudi Laurichu ali Lorenzu Lauritschu) v Slovenskih Konjicah in Reklamni plakat tovarne Lorenza La-vricha (last Tehniški muzej Slovenije, donacija Ane Ravnik) si pridobil pomočniško in nato še mojstrsko spričevalo. Stric Lovrenc se je rodil leta 1863 v Šentvidu pri Stični, kjer je bil deležen obrtne izobrazbe in postal usnjarski pomočnik. Leta 1894 je od rodbine Pressinger kupil manufakturno delavnico v Slovenskih Konjicah in jo razvil v tovarno, po drugi svetovni vojni preimenovano v Tovarno usnja ali KONUS. V prvi svetovni vojni je tovarna z velikim dobičkom proizvajala izključno za vojaške potrebe. Produkcija govejih kož se je povečala za 330 odstotkov, telečjih pa za 53 odstotkov. Leta 1919 je po popisu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med štirinajstimi industrijskimi obrati usnja omenjena tudi »Lorenz Lauritsch, lederfabrik, Slovenske Konjice«. V tridesetih letih ji je pripadlo tretje mesto med največjimi usnjarskimi tovarnami v Dravski banovini. Po smrti Lovrenca 1931 je velika gospodarska kriza njegovega sina Alfreda Lavriča (1895-1948) pripeljala do zmanjšanja proizvodnje, zastoja trgovine in padca cen ter posledično do skrajšanja delovnega časa, zmanjšanja mezd in odpuščanj. Da bi prebrodili krizo, so leta 1932 začeli izdelovati tudi pogonsko jermenje, pikerje (dele za tekstilno industrijo) in kromovo usnje za športne čevlje. Josip Lavrič je poleg izučevanja v usnjarski obrti leta 1918 maturiral tudi na trgovski šoli v Gradcu. Že kot mlad uradnik je bil 1920 bančni dirigent na Dunaju. Nekaj časa je služboval v Češki industrialni banki Slavija v Ljubljani in v Novem mestu kot ravnatelj novomeške podružnice Slovenske eskomptne banke, ki jo je leta 1923 prevzela ljubljanska Trgovska banka. Lavrič je istega leta odšel v tujino, kjer je ostal do leta 1928. V Franciji, Belgiji in Angliji se je izobraževal v usnjarski stroki, si pridobival praktično znanje, spoznaval sodobne stroje in tehnološke postopke ter se učil tujih jezikov. »Če je že trgovina s kožami dosti zanimiva in zahteva veliko znanja, zvez in denarja, je strojenje kož še zanimivejše, ker združuje organsko in anorgansko kemijo, strojno in stavbno tehniko z najkompliciranejšim trgovskim poslovanjem. Če kje, velja tu pesem dela in kdor je z dušo pri delu, bo videl, da tudi delo ni brez poezije. Iz vsega sveta pridejo kože od največjih do malih živali v usnjarijo, tu pa pridejo na pomoč še najmanjše živalice - mikrobi. Če spada koža med prve glavne štiri surovine sveta, spada usnjarska industrija med prvih šest svetovnih industrij: metalurgično, lesno, tekstilno, kemično, avtomobilsko, usnjarsko. Že od pradavnih časov znana usnjarska obrt, ki obstoja v bistvu iz pretvarjanja kože, to je lahko gnijoče snovi, v tvarino, ki gnitju in razkroju ni več podvržena in se imenuje usnje, se je tekom tisočletij tako izpopolnila v svojih različnih načinih in uporabljanih pomožnih sredstvih, da nima verjetno nobena druga obrt in industrija na svetu tako širokega in pisanega delovanja.« (Lavrič, 1940) Po vrnitvi v domovino leta 1929 je Josip Lavrič s svojimi prihranki od polbrata odkupil očetovo posestvo in strojarno ob šentviškem potoku Maklenku. Strojarno je prenovil in jo razširil v sodobno tovarno usnja ter zaposlil večje število delavcev, ki so strojili kože in izdelovali usnje za podplate, podloge in vrhnje usnje. Tovarna je upodobljena na risbi iz leta 1932 in še danes visi v poslovnih prostorih podjetja Iskra Tela v Šentvidu. Ker je bil Lavrič zelo podjeten in so njegovi prihodki strmo naraščali, je kupoval njive in gozdove ter postal največji posestnik v okolici Šentvida. Zemlje sam ni obdeloval, temveč jo je dajal v najem. Hotel je kupiti tudi veleposestvo na Gorenjskem, vendar so mu nakup odsvetovali. V Ljubljani je leta 1933 kupil hišo na Dolenjski cesti 24 (danes številka 83) na Rudniku, ki mu je služila kot upravna stavba; v njej je imel tudi razkošno stanovanje, kjer je kot odličen in radodaren gostitelj sprejemal poslovneže in znance. Pridobil je okoli pet tisoč kvadratnih metrov velike prostore za javno skladišče usnjarske stroke. Tik pred vojno ga je močno razširil. Po drugi svetovni vojni, leta 1946, je prostore zasedla Državna tovarna tekstilnih potrebščin Utensilia. Na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani je imel tudi biro. Na ohranjeni vizitki so zapisane glavne dejavnosti: usnje, kože, usnjarija in strojila. Lavrič je hotel dokupiti zemljišče za širitev šentviške tovarne. Leta je 1937 načrtoval tudi gradnjo letališča in nakup lastnega letala za poslovne polete v tujino. V ta namen je hotel celo prestaviti cesto. Za premožnega človeka, kakršen je bil Lavrič, bi bila prestavitev ceste po njegovih besedah »malenkost«. Načrtov pa mu ni uspelo uresničiti. Breda Zupančič Skladišče na Rudniku danes (foto Ana Ravnik, zasebni arhiv) VEUKft EBIRH IZDELKOV VSEH VEÍJIH TOVftRN STRLMO NH ZALOGI USTflMOVLJEMO LETfl 1851 TRG. REQ. LJUBLJflMfl U7/VII 45/1 J. LAVRIČ LJUBLJANA rL CANKARJEVO NABREŽJE ŠT. 1 TELETOM DNEVMr 31-56 TELEFOM NOÍNI 31 -54 BR20JnVJ:LnK0 LJUBLJRNtt POSTMI ÍĚK. RRCLIN 1Î.990 TRGOVÍNA Z USNJEM IN KOŽAMI DEMI GROS éPECUHLITETň : U5MJË Zft iND(JSTR[JO ČEVLJEV TvoriMSko skladišče tovarn: L. Lagrlch, Slov, líůnjice in J. LavrlC, Še/iivid pri SliCni MflKUP m PRODRJfl JEŽIC, ÍRESLR IM SUROVIH KOŽ Zastopan po: .._........................................................................................................ Mudi na drugI .strani oinaiene izdelke: Vizitka Josipa Lavriča (last Tehniški muzej Slovenije, donacija Ane Ravnik) Viri: Miran Aplinc (ur.), 2008: Usnjarstvo na Slovenskem: zbornik referatov, Šoštanj, 26. september 2008. Šoštanj: Zavod za kulturo: Občina, 2009. (Zbirka Lapis bel-lus. Gradiva; 3). Tone Drab (ur.): Gradivo za zgodovino in topografijo. Šentvid pri Stični. Stanislav Fras, 1972: Petdeset let elektrarne Zagradec in njen pomen za splošno elektrifikacijo grosupeljskega območja. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje 4: gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika. Josip Lavrič, 1940: Nekaj o usnju in kožah. Trgovski tovariš XXXVII, 3/4. 56-60. Zgodovinski arhiv Ljubljana, fascikli Gro-70, Osnovna šola Ferda Vesela, Šentvid pri Stični, 7, 104-113 Tovarna Josipa Lavriča leta 1932 (last Iskra Tela, Šentvid pri Stični) Domoznanska galerija 2011 april, Ivančna Gorica | ^KLASJE 21 1 1 _N< Ivan Zorec (25. 7. 1880 - 30. 7. 1952), 2. del LEPOSLOVNO DELO Literarni začetki v »nižavah in težavah« Zorčevi prvi literarni stiki sodijo v zgodnja gimnazijska leta v Novem mestu, kjer je med starejšimi gimnazijci občudoval Dragotina Ketteja in Radivoja Peterlina, ki sta bila med mladimi že cenjena pesnika. Zorec se jima še ni upal pridružiti, je pa zanju nabiral jezikovno in literarno gradivo. Samostojnega leposlovnega ustvarjanja se je lotil potem v ljubljanski gimnaziji, v letih 1898-1900. Opogumil se je in nekatere črtice so mu objavili v mladinskem listu Vrtec, nekaj pa tudi v časnikih Domoljub in Gorenjec. Mladega fanta so navduševale ideje o povezovanju južnoslovanskih narodov v novi državi, čeprav je bil razpad Avstro--Ogrske monarhije še daleč na obzorju. Mla-deništvo ga je gnalo v goreče rodoljubje, ki ga je poglabljal in razvijal tudi v zrelih letih. Svoje mladostne literarne poskuse in svoje bližanje pisateljski poti je podrobneje popisal leta 1938 v svoji avtobiografski knjigi Iz nižav in težav. V tem delu, ki je ohranjeno le v maloštevilnih primerkih v naših osrednjih knjižnicah, nam je poleg svojih literarnih začetkov osvetlil tudi svoje otroštvo in mladost ter postavil spomenik svoji mami. trese, v katerih se etično prečistijo ali zlomijo. Še v istem letu je izšla tudi druga Zorčeva knjiga, ki je danes celo še redkejša kot prva. Zmote in konec gospodične Pavle (1921) je povest o podeželski učiteljici, ki v osamljenosti in mladostni čustveni zavzetosti niha med ljubezenskim razmerjem z vihravim Jernejči-čem in treznim Ivanom, a se vendarle odloči za stvarnejšega in poštenega moža. Povest je estetsko šibka in premalo dodelana, zanimive pa so predstavitve naših dolenjskih vasi, Velikega in Malega Gabra, Radohove vasi itd., ter takratnega družabnega življenja na podeželju. v;« 'Hro$lor