/lito'' i»i «lttl i" fl„nlkov PROSVETA glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote u Issued daily except Sundays snd o I I d *ys — •t Chieaco, IlllMto. uo za njim in je naskočila uie-1 lii.so, ds ae nssiči krvi. eija ga je skozi zadnja vra I odgnala v avtomobil in odpe • ■ft v okrajno ječo v Media. [Drhal »e je vrnila proti /amor-li naselbini in blizo tretje cestc Norriseve ulice se je obno lu med belopoltneži in zamor-Drhal je ustavila eestnoželez-voto ve, potegnila zamorce z in jih pretepla. [Policaj James B. Jarrett je bil Nreljen v zamorski naselbini, ko hotel napraviti mir. Pravijo, I« j' umoril neki zamorec, »edine ure pa do polnoči so Ji poulični boji. »"jenih je bilo nad dvajset "i štirje zamorci so dobili težke poškodbe, da jim naj-1 podleiejo. ^Uptown, 0. Vojaki dene-* peipedka pstrulirajo ulice v frwjtm „lcstll> vzdržavajo '"' mir. Popoldne so nastali kp« med miličarji iu zamorci |bt" " i*1 brki, ds izbruhnejo izgredi. To je dalo po-<1« ho dale /.asi r a žit i c s vojaki. Opoldanskih pretepih je ... Uu,or*f" težko ranjen, več $2,500,000,000 za 17palene lopove. TOPOVI 80 NAMENJENI OBRAMBO OBREŽJA. za Viled novega vojnega kredita revidirajo vojno predlogo. Washington, D. O. — Medtem ko vlada odločno zanikuje, da v-lada pesimizem med zavezniki, je zakladniški tajnik McAdoo priftel na dan z zahtevo, da po proračunu vojnega tajnika BacKerjn potrebujejo za razne vojne potrebe $5,250.000,000. Okoli $2,500,000,000 potrebujejo za oboroženje obrežnih trd • n.iav, ki bodo opremljene s topovi najtežjega kalibra, t V vehiterih krojrih tk« sklepaH ii tc i: Jave, da se upravr. boji, dn zmagi* Nemčija na morju in da odpošlje veliko silo proti Ame • liki. Uradniki uprave zanikajo, da zahteva uprava $2,500,000,000 za obrambo obrežja, ker ae boji na • pada od strani Nemčije. Vojni tajnik Baoker je razložil, da so radi tega potrebni tako visoki iz -datki, ker se je treba pripraviti za vse eventuelnosti. Vsota, ki jo zdaj zahtevajo za obrambo obrežja, presega izdat • ke, ki so jih imeli v 20 letih po španskoamerički vojni z obrambo obrežja. Del te svote pojde za 17 palčne topove, ki ho topovi največjega kalibra na svetu in drže lahko od obrežja najmočnejše vojno brodovje. Nekatere besede mornariškega tajnika Daniellsa so dale nekaterim povod, da sklepajo is njih, da se zavezniki pripravljajo aa veli ko ofenzivo ua morju, katere ae u-deleže tudi Zdrušeno države. Daniels je dejal: "Mornariški department zdaj gradi več rjzru-Sevalcev, kot smo kedaj »enjali, da jih lahko zgradi. Z načrtom za gradnjo tako hite, da garantira, da bodo zgrajeni v tako kratkem času, kakor fie nikoli preje." Mornariški tajnik ni iz vojaških razlogov povedal števila razruše-valcev, ki jih grade. Povedal je, da so za sedaj opustili načrt 160 čevljev dolgih !a dij, ki so imele služiti za lov na potapljače, tako, da lahko hite povsod z gradnjo razruAcvalccv Hiteli pa bodo z gradnjo ladij, ki so 100 čevljev dolge in služijo za lov na potapljale. Senator Simmons je sklical sejo senatnega finančnega komite -ja, da pregleda davčno predlogo. Iz poučenih krogov prihaja vest, da poviftajo davčno predlogo zs $400,000,000 do $500,000,000 dav-kov, oatalo pa nameravajo kriti z zadolžnicami. Nove postavke bo i do zvišale davčno predlogo ns $54,070,000,000 ali $2,170,000,000. Kougresnik Kitehin, ki se je vr-nil iz Severne Karolrne, pravi, ds -- .»uj*;,,, »r.- „Hj H(. novi davki krijejo iz nad- .« »n.oreev pu j, d-.hilo la- profita in dohodnine. To načelo ! bo prevladalo tudi v zbornični davčni predlogi. |«*ITVIH V RUDNIKU. t» B. 0. Kasnejša poro *""»jajo, j,. |,iU ri/ 7* * v N«W Water u.'ini.ovita. Ko KANADA »ME RAZPISATI PO BOJILO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ^ 1Td. b. - ljkj . ............ Ko so u-j Waahington, D. O. — Kanada flnižbe pregledali imenik je dobila dovoljenje od zvezne vla- rudsrjrv, Ho poročali,! de, da sme iskati posojilo za $100,- SJr ""'»'»»v p<»st h lo žrtev 1000,000 v Združenih drŽavah. IV 'Dfrwi ' »udi 15 čla- lojilo bo na kratek obrok. ^"•Ijnega re4ilti«.K. od- _ n i VILLA ROOOVILI V MEHIKI ii, * ' " " naw'"»islo, da'! - r v,>> I" dvanajst rudar El Paeo, Tax. — letali Ville ao zasedli .liming, Santa Rosalia in itev — Parrel, tri meats v mehiški državi *<*T DENARJA PADA1 ("'ivavi! Laimaue <;»-i ,V° v»HnoHti denarja : Ji1'Ur > 4 ivie.rske ! ** e^ituiov; pred vojno S,„ rubljevj iZT' vojno so bili lJJ.rrir;^ N>m*k» mar. polov, o .......... Avktnjtke krone m, ^ več kot za polo Prolidelavska rota ob Pacifika poka. PRIZIV ZA NOVO OBRAVNA VO MOONEYJA UL0ŽEN. Obravnavi proti Reni Mooneyjevi je prisostvovalo 12 delav. skih vodij. Odsevi k izgonu Zavezniki so za Nova ruska revol rudarjev iz svetovni in i ta naglo zadu-Bisbee. trajni mir. sena. deportaoija rudarjev in propit v tesni zvezi » Številke ne laiejo, ampak govore reanioo o iskoriUanju rudarjev. ruske žene v polku 8mr-ti" so sk odlikovale Ban Francisco, Cal. — Advokat je'bodo sedaj vložili takoj pe-tičijo iza ponovno obravnavo Thomas Moonyja, »oproga Hcne Mooneyjeve, katero je porota spoznala za nekrivo pri bombnem napadu na demonstracijo za vojno pri-[krivili deport a cijo. pravljanjc. Oprostitev Rene Moo-f Naj govore podatki sami o neyjeve je bila krepka moralna Lkouipaniji in čitatelj si bo ptav zaušnica za protidelavake zarot -i nike na pacifični obali, ki se niso strašili nobenega sredstva, da. o • grdijo strokovno organizirane delavce pred svetom, kot nevarne di-nardtarde. 'Maxwell MdNutt, glavni advokat pri obravnavi Rene Mooney -jeve, je izjavil, da je sedanja obravnava dokazala, da Mooney ni bil v zvezi z honiibnim napadom dne 22. julija 1016, pri katerem je bilo ubitih deset oseb in Atiride-aet ranjenih. Handwick, predsednik porote, je naznanil, da ao se porotniki pri 25 glasovanju zcdiuili ua oproatil-ni pravorek. Tom O'Connor, adv. na atrani obrambe, jc izjavil: "Sedaj bomo nadaljevali obtožbo proti Frank C. Oxman u, glavni prtti pri ob* ravnavi Tom Mooneyja, in drugim pričam, da bo vsa zarota odkrita." Zgodovina obtožbe je sledeča: Dne 22. julija 1916, ko sc j« zbralo na tiseče ljudi pri demonstraciji na vojno pripravljanje, je počila boinlba ua-vogalu Stuurto ve In Markctove uTfce, ki je imui 10 oseb in 40 ranila. Umora obtoženi so bili: Thomas J. Mooney, tajnik I. W. W. in delavski agitator; mrs. Rena Mooney, učiteljici glazlic; Warren K. Billings, člau unije čevljarskih rezačev; Kdward Nolan, član unije strojnikov in Lz • raci cWinberg, šofer avtoouinibu-sa. Billings jc bil »poznan krivim in obsojen v dosmrtno ječo. Mooney je priael prihodnji na zatožno klop. Spoznan jc bil krivim in obsojen /ia venala. Mrs. Rena Mooney jc priila tretja na zatožno klop ipred porotnike. Obrav nava je prfcela 21. maja. Odkritja, ki so sledila po obsodbi njenega soproga, so povzročila sploAuo pozornost na obravnavo. F. K. Rigali iz (Irayvilla, 111., je nekaj dni preje, preden je imel iti Mooney 11a vesala, obdolžil F. ('. Oxmana, živinorejca iz Oregona, da mu je sugestiral, naj po kri -vem priča proti Mooiieyu. Oxmn nova izpoved jc igrala glavno vlogo pri obsodbi Mooneyja. Vložen je priziv na prizivno aodtfče za novo obravnavo. Obravnavi sta sledili dve poroti. Prva porota je bila "oflcijel na", ki je že podala svoj izrek Ravnotako je ves čas v dvorani bilo navzočih dvanajst delavskih voditeljev, ki so pazno sledili obravnavi ml začetka do konca. Ti delavski porotniki izrečejo tudi svoj pravorek. OOZDNIPOŽARI V SEVERO ZAPADU. Columbus, n. me* — Nekateri kapitalistični dnevniki so prine lili poročilo o P!ielps-I)odge Copper komipaniji, ki «0 zelo ugodno pobarvana za kotnpanijo in imajo Iiameu prikazati rudarje kot 11c-adovoljue rov a rje, ki so sami za TRIJE SOCIALISTI OBSOJENI. Cleveland, o. — Trije s<»eialisti K K Ruthenberg. aoeisliatični kandidat za župana v Clevelandu, Alfred Wagenknecht, tajnik dr-žavne organizacije in Oiarle« Baker, organizator, mt bili ob»oj*ni na eno leto v zapor, ker »o rekli neki <*»ebi, da ae naj ne regiatnra. Prizadeti vlofe priziv na vHje zvezno »odiftčc. Nelson, B. C. — V neizmerni 4u mi Kootenay so nsstsli mnogi po žsri. Iz držsve WashlnftoA m» pa bližs požar mettu Patterson v Rriteki Kolumbiji. Požari m se pojavili tudi v distriktu jezera Arrow in distriktu Lardo. LE MALO VOZ TJLlCNE ŽELEZ NICE VOZI V 8PRINOFIELD. Springfield, 111. — Po izgredih, pri katerih je biU ena »meba uatre Ijena In dve rtujeni, je vid« ti prav malo vo* iiiičue Železnice na eeatah. Cestriožele*ui4"i uslužbenci «» r.aatavkali v sredo, ker družba noče priznati orgaui*acije in p»»vI-Aati mezde. aliko napravil sodbo, da so bili rudarji v Bisbce izkorincapi do krajne meje in da so z njimi rav liiati kot s sužnji. V letu 1016 je Cupipet Vueen Consolidated Mining & Smelting tompanija — podružnica v Dnu-glasu in dtiisbee Phelps-Dodgeve organizacije — produiclrala 187, M),000 funtov bakra. Večina bara je prišla iz rudnikov d Bishee. to preje so (producirali le l.'l.'l,-K),(KK) funtov bakra. V enem le tu se je produkcija pomnožila za 40 odstotkov. V letu 1016 je povprečno dela lo za kompauijo .'1,650 delaveev, v prejšnjem letu pa 2,850. Število delavcev se je pomnoiilo le ia 32 odstotkov, ki so produoirali 40 Odstotkov ved bakra kot v prej-ftnjetn letu. To dokaauje, da se j? produkcija bolj pomnožila, kot jc naraslo število delaveev, V letu 1016 je prHIlo na vsakega delavca 50,000 funtov bakra, v prej ftnjetn letu pa le 47,000. Kaj ne Ir dokazuje, da kapitaHsll pritiska jo na d*l»vne,.da naj pj-oduc nrmnMiakra ns delavca z 'lb vkioko število. Ali to £c ni zadostovalo 1 Pritisnili so ns delavce, da so producirali po :i,(HK) funtov bakra več in je produkcija zna šala povprečno 50,000 funtov 11.1 delavca. Kaj to pomenil Vsak delavec v letu 1016 je prodociral bogus) vo v koaiuati vrednosti za $12,500! Ko so odtiili delavako plačo in A* nekatere obratne stroške, je osla lo za delničarje Phelps-Dodge kompanije od vsakega delavca io $7,500. Ali nimajo delavci vprič-o take produkcije in profita pravico r.a htevali mezdo, ki jim jamči, dri la'liko preh ranijo sebe in svojce I Oglejmo si še dobrotvornost drufbe iu na jssitem smo, kako po oČinisko jc ikrbela družba za svoje delavce. Od MHH) delavcev je v letu 1016 težko ponesrečilo 365 delaveev, 1,088 je bilo manjših poškodb. Ifrufcba ima svoj011111 d ;c pr#dloži| re/.ulueijo, ki izjav IHtkB^IgM lIlMI vticga zboVrt, zahtevajoča "mir po dogovoru", vsebuje princlje ki jih zastopa Veliku Britanija. MacDoualdova rczolitcija zahteva, ds Anglija * ostalimi zuvezni-ki vred sprejme maki mirovni jUogriim in da jc a 1 rs mirovni koti ferenei tudi ljudstvo, ue samo di plomati prizadet:'t vlad. tleiolucija j«1 bl!a poražena s 148 glasovi proti 1 !l. Bivši premier Asipiitli je pobijal resolucijo v dolgem govoru, rekoč, da nemški parlament sicer lahko izraža voljo iu željo mirn-da, toda storiti ne more ničesar, dokler vlada kajzerjev auvtokra clja. /sto hi bilo ucr,miselno ozi rati sc na Izjave uetii&kega rajlr« tags, ki so lire* moči vsaj do zdsj. Mir je ttabolj važna rva lakta, da se je Rtiftlja otresla avtoV rat i čiiega režima in valop Amerike x vso svojo moralno in uiaterijalflo silo v svetovni inHil'likt, i tu s velik vpliv na svVMviio mnenje, kar se t tiče pravičnosti naših vojnih ejl jev. To pomeni, da imajo zave zhlAke države na svoji strani o grmimo večino demokratičnih narodov. Jedro AsfpiftlhovegB govora je | Xjuirmj ob šestih, bilo, da sc mola vojn« uadaljcv* ti, dokler niao dosežefil sledil el-' Washington, D C — "/.drule lji:l.) Padee nedanje neui^ke via PreSa" poroča, da je bilo sa di in pruske milHarlstičiic kaMe, nemške in avstrijske rtete radi te 2.) povrnilev vs.4i terilorijev, ki|«» "smaga'Msbka v vshodnl Os-so jih zsnedli Nemci in njihovi u Molji, ker se je vprla divizija pe verniki, H.) mednarmliie gaian hoU, broječa lfdOO do 90,000 tool cije za varnost malih uannlov v in dovolila, da so se uemlke lo bod'auoHti Druga vprašanja, kot avstrijske 6eU ragosdl podobno mi povračil« za storjeno škodo, I In bres boja sajedle dvajset mtlj razorožitev iu opreuieidlev geo globoko v ruako fronUi, kar je grafičnih mej, s#» naj f»rej»iiMfe povaročllo, da se je moral gene mirovni konferenci Ako v ten. ral Kornilov umakniti s a*ojo ar /asu nemško ljudstvo ne odpravi mado 300,000 mo« Ruski povelj, avojo avtok.aiu oo vlado, bodo nI je takoj vrgel pioti sagosdl dve zaveznik M mil zalifevpll, da m ' diviziji,, toda bilo j« prepozno Nemčija demokratizlra ali eelo| Konjeniška divizija se Je s vso Kerenakij ranjen; trtvovol se Je, da ustnvi bratsko klanje. London, 27. jul. Brzojavka iz Petrograd a preko Kodanja pravi, da ao v petrogradu včeraj izbruhnili novi izgredi, ki so jih organizirali bolševiki. Vladiite čete so pa lakoj nastopile z Mesno pestjo in revolt* je bila saduAeua po kratkem, toda vročem boju na u|(cah. Kodanj, 27. jul. - I* IVtrogra-da poročajo, du so se ženske ponudile zu pomorsko službo na bojnih ladjah baltiške flote m Ke-renaklj je sprejel ponudbo iŽeneva, 27. Jul. - List' Nzeat'' v Budapešti javlja 11,1 podlagi iu formacij, ki so Jih baje dali ruski ujetniki is Oaliclje, dn je Idi Ke-renskij tc dni 'hudo ranjen v roko na fronti blizo Brsczanlja. Dlvi*l-ja ruske pehote se je račela umikati iu ruski artileristi, raskacenl vsled dtv.erliranja pešcev, so lis merili na nje svoje topove. V I i steni trenutku je pridrvel Keren-skij v avtomobilu med lopnlčarje in umikajoče sc pešce in posrečilo se mu jc vstavili bratsko klanje, toda pri tem ga jc pn nesreči /a . dela krogla iz puške v roko. Poročevalec "A*c»taM Javlja I udi, da no avslro-ugrsks »Vir pri Brsesatilju prišle prvič v dotiku s Dalje na 3. str. 1. kol. zadnje vesti. Amsterdam, Holaudsko, 37. julija. - "Wiener Alluemt 11111» iiiii'DBfi, 1111 ji m\ •ar Karel komaj ulel ruskim granatam. oK Je aajtrkoval bllio ne. kega gradiča, so prijele padali v njegovo bližino granate. v saCot-ku ni hotel lapuntitl mesta ln j« žel na neki balkon. Kondno ja odnehal napram protestom njegove, gu štaba, in se je umaknil. (Tako una Amok poročati o Junaštvu oesarja. Bervllntt keaturnl Op. ur.) Paris, 27. julija * v četrtek Je bila uničena nemška potapljača ob franooukem obresju, sapadno od Calaisa. Potapljuoa Je nasedU in ker se ni mogla osvoboditi, Je mol. tvo odprlo kotel *a gasolln In gs aapalllo. Mornarji so odlll na su> ho, kjer so jih prijeli kot vojne ujetnike, Sangaj, Kitaj 27. julija. — Po. ročevalec dnevnika North China Daily News" poroča, da so snova isbruhntl! boji v Cengiu, glavnem mestu provlnoe fteovan, kjer so se uprt Jele Kveičove ln Junanove ča-te, kdo bo gospodar v provinci. Mesto je v plamenu ln ljudstva beli na vse kraje. Chicago, iii., 27. julija -- Os leleanlške drušbe ne odnehajo in ne priinajo sahtev ogibališčnlh čuvajev, tedaj bodo sa*Uvkall o giballščnl čuvaji ln premikači na 19 šeleanloah v mestu v soboto da razpade v več avtonomnih dr lav. vreme Danes goiko vreme v llliuoiau •everni iu eeverosspadni vetrovi proti Jugu. toda ustavila to jih «e spremene v južne. ^veše čete silo vrgla proti sovrainlku pri Tamopolu in ga sadrlala sa nekaj ur, da se je lahko umaknila peko U In da so uničili skladišča sa mtft nlcljo Hewct ao potom akušali ab IU f in 8 armado • »gibljeje« prosveta jjjLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Irtfij- temo MM aedef ' LA1TNINA SLOVENSKE MA&ODNE PODPORNE JKDflOTB C«o« oflmmor po dogoTona. Rokppb* — no vrataja. Narolntno: Zed m J .n. drtar. (txr.n Cblc*co) ln Canada $» aa teto, •1.60 ia pol 1«U in 76e u tri mosoc«; Chicago ia inozemstva MM ao leta, |2.29 aa pol Ma. fl.lt sa tri meeoee. _• opremljene z vsemi obrambnimi sredstvi in varnostnimi napravami, kedar odrinejo na morje) J ^^MJM Vsak lastnik ladje je moralno obvezen, da skrbi za varstvo ladje. Toda kapitalisti niso še nikdar dali počenega groša za moralne obveznosti, če niso imeli od njih dobička. In tako je tudi z nekterimi lastniki ladij, katerim je več za nikel profita kot pa za človeška življenja, dokler ne poseže v stvar kongres in napravi konec pro-fitolovstvu na morju. NmIm u fm, br Im »tik t "PROSVETA" MS7 i«. LawWolo A- Oraaa mi tho Mae«mim NoIUmI BmmIU loototy. laraod dally mxcmyt BuMjfnA Holidays. by SUvMk Ntliml Mit Advertising rates on MZSSZ ICO and for« t IMlod Stoto« (oxcopt Chicago) $4.60 pee yaar. foralga eoaatriaa, M |« roar; Addroaes -PROSVETA" t Jmtmm LwmJmL 49U. Dotam v mUmpmm>m m. pr. (J—IJn 10-17) mmUg rmlmgm immm^tm i ___r „ TUI jo • tom dmmwmm potoki« urocaiu. Pomorit« jo fra? •o wmm m aitari Hat. KAKSEN JE CI U LAKOMNIKOV? Po dolgotrajnem in vztrajnem organizatoričnem delu rudarske organizacije U. M. W. of A. je Victor-American Fuel kompanija v državi Colorado podpisala pogodbo z rudarsko organizacijo. Pogodba je bila podpisana za vse rudnike, ki jih kompanija lastuje v državah Colorado, New Mexico in Utah. Veljavna je bila tudi za rudnike, ki jih družba lastuje blizo Gallupa, New Mexico. Družba je prodala svoje rudnike v državi New Mexico Chino Copper & Mining kompaniji, ki je naznanila, da se ne briga za pogodbo, ki jo je prejšnja družba sklenila z rudarsko organizacijo in izprla je osem sto članov rudarske organizacije. Postavila jih je na cesto in jim rekla: Zapustite svojo organizacijo, podvrzite se našim ukazom, ako tega ne storite, greste lahko s trebuhom za kruhom. Odborniki 15 distrikta rudarske organizacije so sklenili, da sprejmejo boj, ki ga jim je vsilila profitalačna družba, ki razume demokracijo tako, da se smejo premogovniški baroni organizirati, rudarjem, ki zanjo garajo, je pa organizacija prepovedana. Seveda bo družba seda, skušala dobiti rudarje na vzhodu, da pridejo v Gallup, katerega okolica je navadna puščava. Obljubili jim bodo mogoče visoke plače in druge ugodnosti, da uničijo organizacijo. Seveda je to stara taktika podjetnikov, ki je pa vedno nova za mnoge delavce, ki verjamejo v podjetniške obljube. Podjetnik, ki misli plačati pošteno mezdo in ravnati človeško z delavci, ne bo izprl organiziranih delavcev, temveč jih bo obdržal v delu in sklenil z njimi pogodbo, da dokaže, da v delavcih vidi ljudi, ki imajo pravico do človeška življenja.. Chino Copper & Mining kompanija je z njenim postopanjem direktno izzvala vse strokovno organizirano delavstvo. Njen čin podžiga in ščuva tudi druge podjetnike, naj jo posnemajo v ravnanju z organiziranimi delavci. In to se je zgodilo ob času, ko pravijo, da primanjkuje rudarjev in da je od produkcije premoga odvisna industrija in tudi varnost dežele, ker smo v vojn z Nemčijo. Tako ravnanje z delavci odpira tudi tistim delavcem oči, ki so bili navadno slepi in gluhi za vse, kar se godi krog njih, da prihajajo do spoznanja, da mnogi lakomni kapitalisti nimajo drugega cilja na svetu, kot izkoriščati druge ljudi in nakupičevati miljone, izsesane iz delavstva in'konzumentov. Razvijanje indoslrlje v BrazWII. Kako se razvija industrija v Braziliji in kako «e poskuša osvoboditi evropskega tega oe razvidi najbolj iz sledečih podatkov. Brezštevilni slučaji nam dokazujejo, da raste blagostanje Brazilije vedno bolj. Brezdvomno je, ds se je znižala vporabo uvoznih stvari KoKkor se jih ps importi-ra, so se pa zelo podražile. Veliko stvari je, katere eo se podražile za štirikratno prejšnjo ceno, kakor n. £r. premog. Radi tega je ljudstvo oškodovano, ker more za manjšo količino več plačati. Ker pa ljudje manj kupijo tujih izdelkov, se jih tudi veliko manj u-važa in radi tega trpi tudi država na carini. Veliko stvsrl, katere so prej uvažali, so poskusili nadomestiti domačim pridelkom. Tako na pr. bombaž. Bombaž eo pred voj. no uvažali, toda ker se je za časa vojne zelo podražil, so ga začeli doma pridelovati. In ravno tuko je tudi z drugimi tkaninami, za katere se je vsa eurovina uvažala iz južnejših krajev. Juta, katero se je istotako uvažalo iz južnih krajev, se krije z domačim pridelkom. Ravno tako so začeli pride lovati tudi avilo doma in ustano vili so že nekaj malih tovarn, v katerih se prideluje surova svila. Za »delovanje jute so prej vso surovino uvažali iz Indije, toda v zadnjem času so jo začeli pridobivati iz neke dopiače rastline, ta-kozvane "dundee". Dve največji tovarni dobivata še sedaj surovi ne naravnost iz Indije, toda polagoma opuščajo to, ker je domači pridelek veliko cenejši. Kar se tiče volnenih izdelkov, katere so preje uvsžali iz Evrope, ae hdelki že v veliki meri izdc lujejo doma, edina zapreka je po manjkanje barv, katero so prej dobivali izključno iz Nemčije. Da se tej nepriliki vss j malo pride v okom, ao začeU rabiti v jako veliki meri domačo anllne barve, kolikor jih morejo pridobivati do-ma. iNekaj jih uvažajo tudi iz Zc-dinjenih držav in drugih evropskih dežel. Ker pa ni velika zaloga teh anilinskiih barv, eo začeli izdelovati manj barvanih tkanin. R#di pomanjkanja barv je pa nastala v Braziliji druga industrija, in sicer pridobivanje barv iz domačega barvnega lesa in drugih rastlin, katerih je vse polno v bra-ziljskih gozdih. , Tudi v drugih stvsreh se trudi Brazilija se oprosti evropskega trga in sicer ns premogovnem polju. To je sedsj šele v početku, toda kakor ao pokazali prvi poiz kiwi, bo najbrže mogoče z domačim premogom kriti potrebščine. In na podlagi tega bo tudi najbrže mogoče kriti vse potrebščine na barvah. trgovina, toda Upadlo bo zanjo ravno nasprotno. Pri njej se j>o tudi vreanlčil pregovor, ki se glasi: 'Kdor visoko leta, nizko pade/ Na kraški HM. je v dotičnih^M^TT^ ben.h naravnih Wz^l* * lin, vojaštvo izdolb^^ podzemeljake votline, razširilo, kjer je v*aj vojaltv^if1 tero ni bilo v bojni M V? LASTNIKI LADIJ IN PAROBRODNE DRUŽBE NE IZGUBE CENTA. naredilo kot pa proj v 104 letih. Najprej so odkrili premogova polja ob reki Rio Grsnde do Sul. V zadnjem času so pa še odkrili premogova polja razven ob reki Rio Grande do Sul, 8ta., tudi še v Ca-thgrina, v Parana, v San Paolo, ob veletoku Amacon in v Matto Grpano. Pronašli so, da se vsa ta premogovna polja lahko izrabijo. Sedaj je vse ležeče na vladi, da podpira to akcijo in seveda najbolje 'bi bilo, da prevzame vlada vse v svojo režijo. Kajti kakor hitro bodo kapitalisti prevzeli vse v svoje področje, viada nc bo imela drugega dobička kot ime, da se v Braziliji pridobiva premog in kapitalisti bodo izrabljali delavcc po ameriškem receptu. Seveda silijo sedaj braziljanski kapitailsti državo, da naj jim pomaga pri odkrivanju premogovnih poljan, ker aami ne marajo riskirati svojega bogastva. Ko bo pa vso končano, da bodo lahko kapitalisti sami izrabljali rudnike in množili svoj kapital, bodo pa pokazali fige vlgdi. To je že star kapitalistični sistem. Kar se tiče drugih uvoznin, sc tudi skuša otresti tujega uvoza Tako n. pr. se izdeluje v domaČi industriji veliko parfumov; cev. Ijarska industrija zelo dobro nu preduje in posebno, kar sc še tiče vkuhanega sadja. Ravnotako se trudijo, da bi v vrvarski industriji bili popolnoma neodvisni od inozemstva. In najbrže bo ravno ta svetovna vojna marsikatero deželo na pravila v gospodarskem oziru ne ofcvi&no od inozemstva. In največ bo pa pri tem trpela Neihčija, ka tera je domalega ves svet oslcrbo-valu z različnimi tovarniškimi izdelki in kemikalijami. Prebivalstvo potrebuje te stvari in ker jih ne more dobiti iz inozemstva, radi tega ekuša na vse načine si v tem pomagati. In veliko stvari, kate re so poprej morali uvažati iz inozemstva, izdelujejo ali pridobivajo doma in pri tem imajo še ta do biček — kapitalisti ne delavstvo, — ker jih nc stane voznina in ne carina. Vse neevropske dežele so noj bolj občutile pomanjkanje barvil, ko je nastala vojna. Kajti, ravno kar se tiče kemičnJh izdelkov, je bila Nemčija prva, ona je zaloga la ves svet in v prvi vrsti kemič niin. izdelki in barvili. Toda ker ljudstvo ne more biti brez barvil, so razni učenjaki toliko časa pre rakuševali, da bi nadomestili to izgubo, in kakor sc čuje se je tudi nekemu ameriškemu kemiku po srečilo dobiti nadomestilo ozi roma tvarlno, katero se ra-bt pri izdelovanju barv, da oita nejo stalne. In tako se bo evei počasi popolnoma oprostil uvoza in kril svoje potrebščino z lastni mi pridelki in naravnimi zakladi. Kakor se nem&ki kemiki trudijo, da ibi doma pridobivali razne t«a Važno je, da pridejo živila pod vladno nadzorstvo, ali nič manj vafcito ni, da so pod vladnim nadzorstvom vse trgovske ladje in parniki. Kakor sedaj stoje stvari, lahko lastniki ladij in pa-robrodne družbe store, kar jim drago. Oborože lahko svoje ladje, kot se jim zdi najpripravnejše. Nekteri rabijo sredstva proti potapljacam, drugi zopet ne. Ladje in parnike odpošljejo v tiste luke, ki se njim zde najugodnejše, in sc pri tem prav nič ne ozirajo na interese državo. Hlago in ladje so zavarovane, zato se nekaterim lastnikom ladij ne zdi potrebno, da jih obvarujejo pred nezgodami. Ce ladja pripluje v določeno luko, jim prinese profit, če se ladja pogrezno, dobe zavarovalnino. Zgubiti ne morejo centa, pa naj se zgtnli z ladjo karkoli. Takti pa stvar ne more iti dalje. Za vsako pogreznjeno ladjo je treba zgraditi novo, ki stane mnogo dela, ker ladij se ne peče kot kruh. Kongren mora sprejeti postave, tla prisili lastnike ladij, da jih opremijo z vsemi obrambnimi sredstvi in varnostnimi napravami, ali pa mora podeliti vladi moč, da jih lahko prevzame. Nacionaliziranje (pod ria vi je nje) trgovskih ladij je še najboljša garancija, da bodo ladje j pragosdi Še popolnoma nedotak* njeni. Toda pri pridobivanju lesa iz braeiljskih gosdov je ta težko-ea, ker so vae vrste drevja »mešane in ne, kakor je n. pr. v Ev -ropi, kjer je vsaka vrsta drevja ločena od druge. Ze sedaj ne vefci-noma vrne domače potrebščine lesa krijejo s domsčim lesom. Pred vojno so uvažali stavbeni les in železnl&ke pragove is inozemstva, toda ker je plovlta selo neredne in ob enem tudi neverna, rsdi če-ner se je vse selO podrsiilo, so začeli do m s obdelsvsti tudi les. Ko bodo »sprevideli, ds je domsč les intotsko sa rabo, najbrže ne bodo po vojni več uvsžsli lesa iz ino. zarast**. V notranjosti dežele se je pa in-duntrija selo razvila a pomočjo Hektičnih naprav in sicer na vn. dno silo. Israbili so vse \odne moči. Pri tem imajo pa še to pred-iumt, ker ee veliko prihrani na kurjavi .Kar se tiče lesa, so braziljski dne, katere je morala Nemčija u varati, ravno tako se drugi trudijo, da nadomeatijo to, kar so prej uvažali iz Kvrope. Za tuje dežele je to še veliko lažje, ker so še skoro vsi naravni zakladi neiz-črpani, dočim so naravni zakladi Nemčije žc kolikor toliko izčrpn ni. Tako n. pr. kakor je biio preji navedeno, premog v Braziliji. Premog jc prej uvažala Brazilija največ iz Nemčije in sedaj so pn odkrili velike zaklade premoga v domači deželi in krili bodo lahko s njim vse domače potrebščine. V Združenih državah je isto. Koliko stvari so preje uvažali iz Ntmčije, katere sedaj nc morejo 'posebno še v zadnjem času, odkar Otiistoji med obema državama vojno atanje. Toda raxni ketuiki in drugi eksperti se trudijo vedno In vedno, ds nadomestijo te stvari, katere so morali prej uvažati. In Že veliko ao dosegli ravno na polju kemičnih izdelkov. In tako je Kdor še ni videl Krasa ia njegovih posebnosti, si nihče ne more predstavljati težkoče4> bojevanja na tem delu evropskega bojišča. iNa tej visoki planoti se povsod vidi apnanae in je po u*k*terih krajih pokrit z jako tsnko plastjo proti. In kjer le je količkaj prsti takoj raste trava, zelo revno borovje in drugo grmičevje. Edino v dolinah, ki so podobne kotlom, je nekoliko več prsti naplavljene kjer «potem pridni Kraševei pri delujejo svoje skromne pridelke. Ti so navadno globoki od deset do petdeset metrov. Tudi sedaj v vojnem času se vssk košček le količkaj rodovitne zemlje obdeluje. V krajih, kateri so nevarni vsled sovražnega ognja, obdelu jejo vojaki zemljo, drugod pa lju dje, kateri niso hoteli pobegniti pred sovražnikom. Ns vsem Krssu jako prknsnjkuje vode; razven te ga je jako ostra klima. V letnem času solnce pripeka jako močno ln v južno-^apadnem delu Krasa je po leti neznosna vročina, v zimskem času pa piha kraška bur ja. V prvem letu vojne je Avstrija poslala svoje četo v te kraje, ka t'ere so imele nalog zadržati pro dirajočo veliko italijansko armado. Bili so opremljeni le z naj potrebnejšim, dočiin so bile sveže italijanake armade oborožene vsem orožjem. Poveljniki teh čet so sklenili, kolikn- mogoče malo ozmelja prepustiti prodirajočemu sovražniku in postavilo so se z neverjetno hrabrostjo v bran mnogoštevilnemu sovražniku. Avstrij ske čete so bile do malega popol noma izpostavljene hudemu so vražnemu ognju, kajti v teh skal natih krajih je nemogoče napraviti kake strelne jarke. Prvo zaščito so imele za kamenitimi ograja mi, katerih je v ten krajih vse polno. Kajti prebivalci imajo vse svo-jet dele ograjene s kamenitimi o-grajami, da burja ne more tako hitro odnesti rodovitne zemlje, kolikor se jo nal^aja v teh krajih Toda, ko jo sovr ažna granata vda-ril^s v tak zid, jo prizadela brani teljem velike izgube, ker je raz strelila vwo ograjo in drobci kamenja so prizadeli vojakom strašne rane. Te rane so bile še strsš-nejše kot pa od kroigel. Kajti kameni drobci so popolnoma raztr gali del telesa, kamor so zadeli in mali koščki so se zapičili telo kot šivanke. Doline pa kljub strmim bregovom so dajale le malo zavetja za čete. Razven tega je pa vladalo velikansko pomanjkanje pitne vode na Krasu. Se sedaj je veliko krajev, kamor morajo donašati vodo moštvu v bojnih črtah le ponoč in sicer na tovorni živini ali pa donašajo zato odločeni oddelki za vojno nesposobnega moštva, in to so večinoma starejši možje in Ženski spol. Vojaška uprava je zgradila sicer veliko vodovodov po vsem Krasu, toda večina krajev je pa nemogoče položiti vodovodnih cevi, ker bi jih takoj uničilo vsalko osredotočeno bombssdirs-nje sovražnika. Kajti radi samega kamenja ne morejo dovolj globoko položiti cevi. Radi tega ao cevi položene bolj v ozadju bojnega pozorišča. Razven tega so pa še pripravljeni ccli vlaki, kateri so ves čas pripravljeni, da pripeljejo pitno vodo vojaitvu v slučs-ju, da aovrainlk rasdere ksko vodovodno napravo. Strašni boji v prvem letu vojne ko pa povzročili ue druge nepri-like, katere ae otežkočale bojevanje. Kajti veliki kupi mrtvecev pred avatrijako bojno črto so povzročili velikanski smrsd, ker so gnili ns solneu. Rsdi ksmenitih tal jih ni bilo mogoče pokopati in avstrijski vojaki jih pa tudi niso mogli spraviti proč, ker so Its-lijani takoj ssčoh streljati .kskor hitro se je pokassl ksk avstrijski vojsk. Tods kljub temu so svstrijske čete vsdriale napsd sa napadom in vaak je bil odbit. Ležali so v varno in pred vsak,« t^aajki sini no v m/m m . sini sovražnim ognjem bežališče. ,n ker^^^ ro popolnoma suh, ao ludi večin, te votlin, popolno^ n ne vlažne, kakor bi kaM dno enaka temperatura,]^. tega moštvo tudi veliko ,dr' vo kot pa nft dn*h bojih t več teh votlinah so p. p ^ , J d« dobre pitne vode^^ votline so tako prostorne, da L diVitije *v<* PHbeit »šče v njih. Opremljene ao 2 potrebmn, in zvezane uied^ no z hodniki; imajo več vhodo^ izhodov. Tako n. pr. ,ko ZrZ granate zasujejo en izhod, i« L drug proet. Take votline porab! jo tudi za skladišča, za kar najbolj pripravni, ker w auha ia varne pred vsakim ognjem. Za ru avetljavo rabijo elektriko, ker w porabi zralka kot pa druga r«. svetljava. V ta namen imij0 v več krajih zato potrebne »trop. V zvezi s temi stroji imejo U. di vrtalne stroje, katere rabijo pri napravi teli podzemeljskili votlin. Kajti, prej so vrtali 8 pri-prostimi stroji ni roke, toda ker je to vzelo preveč časa, so si oak-lili te stroje in ns ta način *re dalo veliko hitreje od rok. Za pribežališči iz skladišč po-rabijo tudi železniške predore, ki-teri so v bližini brjišča. Ti preda-ri imajo pa še to prednost, da pri-dejo skozi te lahko velike čete na pomoč in to brez izgub. Nekateri korni poveljnik w j« izrazil, da je v njegovem podrof. ju teh podzemeljskih votlin toll, ko in talko velike, da ima v njih armada 42,000 mož z vso pot rebrn opremo pribežališče. Se do zadnjega časa je bila avstrijska armada na tem bojišču zelo skromno preskrbljena i ur-, tilerijo. Ni imela nikakih velikih topov težjega kalibra. Toda kljub temu se trdovratno vstavlja vsea napadom od strmi Italije, in ji prizadeta velike in težke iiRnbe Kraški teren ji največ pripouiort k obrambi. 2,000 RUDARJEV 8E JE VW LO NA DELO. Bntte, Mont. — pva tisoč rudarjev se je vrnilo na delo, ko w rudniški operatorji naznanili, di znaša dnevpa uiexda $5.25 in d« * mezda proporeijonalno povila » povišanjem cene '.a baker. Izvirnega poročila še ni. 8TAVBIN8KI DELAVCI OHO-JAJO ŽUPANA. ..j______povsod. Popolnoma gotovo je, d s Ker «* je inoaemaki piemog se- po tej vojni ne bo igrala Nemčija ,,0ini atrašnim smradom, lo pod reži I. je priaililo to domač«' v avftovni trgovhii ,'take vloge, katarl se je vzdlgovel od kupov učenjake, da eo aaeeli preiskavati j kakoršno je pred vojno in ravno »nijočih teles, hres pitne vode In domečo semljo gled« premogs. tako ne druge držsve. Vae ino. bres kskegs krit|s pred «ovrsž- Nalli so velike sklade premoga semske države se poskušajo na n«m ognjem. Radi tega ni čudno, Kajti Drsailija je še prsv malo, tem polju einsneipirsti in to se bo ds se je pripetilo veliko slnčsje? preiaksna fflede premogm-lh akta- tudi posrečilo v nsjveč aluAajlh.1 Marnoati. Seattle, Wash. - Zastopniki atavbinskih strokovnih orginia-cij, ki zastopajo 7,000 organUin-nih delsvcev, so sprejeli reeola" jo v kateri obsojajo župana, « daje policaj, varstvo stavkokaaes obenem so tudi izrekli, da profli-se splošno »tavko iz simpatije," cestnoželeznišks družba ne pm* svojim uslužbencem pravico * organizacije. SL0VENSKEVEST1. BRATOM IN TRPW0* * WEST MORELANDU Apeliram ns vss, ki st« na«^ ku in se Iwjujete zs »jsuiaar delavskih razmer, ter bodete »i ro gotovo v potrebi, da ^ nekak osrednji <*Hx>r »"T' naslov istegs v vseh tih. ns ksterega se IhhIo l.hkoF* šiljall prispevki. Društva m srn. kiuoi PennsiylvanijeaeMor^^ zvsls, ter P"^1' lekte i. dr. t«r vn* ^ P°ro' rll ft- Mi delamo in hečeje ~ magati, - ri pa štrajk enkrat izseljen 10 po njeni lestvici, ssj " IA" RVfl dov. V teh zadnjih dveh letih se je revno ne tem polju veliko vef A pomočjo te *vojne si je hotela Tods pol s gora a so se tndi te rs z-Vemčijs priboriti vao svetovno mere zboljftele. Z velikimi nspori predsed svoji leni. * to noč oh polyfi/Vr^ 0 danes ob tretji *rl je člsn S*!* v kateri strogo outajs- rtlioBU ki tvorijo ts yke sinrti • Avstnj pripovedujejo, ds so ^e I trira« ogenj nase artilerije delo-bsriie i izredno hrabro- lapfl vrzel v naši fronti, ki »rotinipadale / veliko lju- ^ iKO j0 bili naredili Rusi. Sovra L vodstvom svojin cast-1 £uik je bil prisiljen umakniti se Jji je bilo ubitih. hi vae izgubljene pozicije ao zopet ii Dunaja in Berlins v rokah. Zapsduo od Taruo- v.N>nici bližajo Kolomeji, poiH p0 ]jutem boju trdnjsvi, ki leži ns izto- j nasedle višine iu okoliš zemlje ob jip reke Prut, 45 milj zs- cesti TVembbvla-Husjstin. Proti »si Ceraovic. Obenem poii6ejo%v smeri proti Čer-jgjt nemikih in avstrijskih novicam in izgubili so tudi hribe Galiciji »e na daljuje in na prj Bgbi in Ludovi. krijib so prodrle 45 , - od svojih starih linij,, gjjtf boji na sapadni fronti gcfle s protiofenzivo. Pariz, 27. juljja. — Xcwski igrad, 27. julija. — Ekse- kronprinc nikakor noče odnehati rp. odbor delavsko • vojaške- »y0jih papadov na planine se i kaečkega sveta je isdul no- verno od reke Aisne, zlasti Cali icijo na ruski narod, fornie in Craonne. Včeraj je zopet upravi: poskusil srečo a povečano ailo na likanje discipline in od- zei0 fcratki fronti — dve milje ii jstvo na fronti je pojilo- j^j j jn U8pe]0 mu je> je ^ Hindenburgovi ofenzivi, j^j nekaj jar(jov, ki pa niso [porazi nairh čet odpirajo vredni cene, katero ao plačali nje-liku pot za razširjanje gove £cte< Napad je bil izvršen v panike in sejanje strupe- Lfcoliiu med Hurtebiae in La Bo-[ssena protirevolucije. Mo- velle in Nemci ao prodrli v prvo loazni sloji se že organizi- grto uničenih francoskih zakopov napad; šakali in hijene I t0(ja tam g0 0bstali. V ireiima že tulijo .. . ' Šampaniji so bili topniški boji in oklamacije je razvidno, da lokalni spopadi, pri katerih so i-temne sHe carjevega reAi- j^jj praiHJ0Zi nekaj uspehov. Na pomočjo Norcev izkoristiti hevern bregu Maae m bili T^eraj L in rgonobiti revolucijo. artilerijski boji. ukij in Korniiov, dva naj- London, 27. julija. — Vojni u voditelja v sedanji usodni rad javlja 0 upadih, ki sc vedno ta premagala anarhijo m u- boij mno|e> v8ied g08te megle ui Werno pestjo. Svet delav- bi!o arugih aktivnosti, rojakih in kmečkih delega- Berlin $cz London, 27. julija.— poveril prvemu vso oblast Generalni štab nadaljuje * poroči-S-enje anarhije in rešitev hom 0 kolosalni topnttki bitki na onarne Rusije. Prvo delo Plandcrskem. Kanonada je neki ■tija je bilo, da je v spora- tftko 8Hna( da že pre8ega Vae mc-liOKtal.mi ministri preklical je _ Westfalski polki pod vod-k ki odpravlja smrtno ka- Ltvom kronprinca ao včersj oku-Kuiiji Smrtna kazen je zo- pirali m metrov francoHkih za Mjatri za dobo vojne in iz- kop(lv na 1800 metrov &iroki fron. Iti ie ima le prof izdajal- ti juJbo ^ Ailleaa. 1150 Fran-armadi m hujskačem k ne- cozov je bilo ujetih. Ustanovljena je tudi cen- Iproti hujskajočeniu časopi-i Italijanka fronte (»podpira anarhijo. | Rim> 2?. julija. - Na vsi fron v polni meri, kolikor mo-jna. Grška je pretrgala diplomati- [čne stike a centraluiuri državam« In danea je aktuelno v vojni. Na-še čete se že bore Nemško poročilo o položaju. Berlin Če» London. 27. j *Iija. Južno od Smorgona je končen ftazn« iz Inozemstva. odre naredbe ze rode dobre ti je normalno topniško in pa-».lete v Galiciji kažejo ne- truljno delovanje. Prešnjo noč so w ni armade v Karpatih Avstrijci izvršili lokalni napad avgi so se zagnale v boj juin0zapadno od Kostanjevice na i^Kostjo da olajšajo pri- Kra>u toda bi1i so odbiti. Itali-«ahcji. Korniiov, ped čl- jarwki avijatiki so vrgli eno tono tvoo. se nahaja večina re- bomb na železniške zgradbe v Sv. f polkov, je bmjavil Keren- Luciji pri Tolmrnu. Skoda je ne-i aa resignira, ako nima pra- ki velika wnovati h smrtjo izdajal-_d«erterjev v svojih vr-iaet je imel izredno se-»lu nato je dobil general m obratno brzojavko, killtaOUAni zahtevajo aupreniacijo »Mjuje njegovo zahtevo. n*4 Jadranskim morjsm. potem je Korniiov ukazal Pariz, 27. julija. — Italija ama-topniiiarjem^ da nameri- tra za svoj glavni vojni cilj kou-"e aa celo divizijo, ki jc trolo nad Jadranakim morjem ,nt>liino 18.000 mož. Na vsi Tako je izjavil tukaj ueki itali-»o tudi ustanovljena v»jna janski državnik, čigar ime ne na-'•»iso bila odpravljena pr- vajajo. Italija zahteva južne Tiro-revolucije; nova sodišča le, poluotok Istrijo in dalmatiu- ske otoke. Dotični Italijan je dejal: |'Mi nočemo osvsjatai ali anektirati pokrajine, ki apadajo drugi državi, pač pa zahtevamo nazaj teritorij, ki po hiatorični pravici pripada Italiji in ki je potreben za njeno ekaiatenco. 11 treh častnikov in treh tor. ^»i avgusta se vrši v Moa-nfr,lni kongres v»eh delav-»®J«skih in kmečkih dele-kl 1,040 '»kali poU in pri-m odvrnitev kri/e. Ke-J P71,oii kongresu natun-mm « jHiložnju na fronti na maccdoiitki fronti. Ker je provizorična grška vlada s Solunu že lani razglasila formalno napoved vojne, je zdaj druga uapoved nepotrebna." Poslanci ao pri otvoritvi parla uienta priredili Venizelosu burne ovaeije. Kralj Aleksander je opu stil svoj prestolni govor, ker moral drugače kritizirati svojega očeta. bi Carranza groii, da bo saae^el in dustrije. Mexico City, 27. julija. —Pred sednik Carranza je dano* izjavi vpričo odseka poslancev, da predloži kongresu naredbo za vladne operiranje rudnikov, bombažev-nih tovaru in petrolejskih vrel cev, ako ne bodo te industrije > najkrajšem času obratovale, ka kor je treba. Kajser ima zdrobljeno čeljust. Amsterdam, 27. julija.—"Wes ser Zeituug" v Bremenu piše, da se po Nemčiji širi govorica o na padu na kajzerja. Napadalcu jc baje oplazil kajzerja po gobcu iu trnu zdrobil čeljust, toda večje nesreče ni bilo. Časopisje narav no dostavlja, da vcat ui nikjer potrjena. Kitchener še živi? London, 27. julija. — Mrs. Parker, sestra lorda Kitchenerjn, biv-šega vojnega ministra, jo izjavila včeraj, da ae danes nc veruje, dn je Kitchener utonil ua križarki Hampshire. Ona je trdno prepričana, da jc še živ. ^ Vohunka obsojena na »nirt. Pariz, 27. julija, -r Vojno sodišče je obsodilo na^ahirt zarudi vohunstva gledališko plesalko, ki jc zuaua pod imenom Metu Umi. Njeno samsko ime je bilo Margareta Zeli in po rodu je Ilolund-čanka. ' Irska konvencija preloiena London, 27. juliju. — I roku konvencija v Dubliuu je včeraj gldsovala za odmor do H. avgustu. Odseki v tem čaiju pripravijo načrt ustav« in druge predloge. In zgodilo eo je, da ao rudarji »atrajkali. Kompanije ao se takoj poalužile tega zakona, da spravijo delavce na kolena. Ko. je prišel prvi št raj kujoči rudar pred porotnike, ao porotniki rekli: Ni krivi Prišel je drugi štrajkujoči rudur pred porotnike in porotniki ae niso mogli zediniti na prs-vorek, ker je bilo nekaj kompa -nijskih mož ined porotniki. Rudar je bil zopet prost I Sodičše je na to črtalo druge enuke obtožbo v eodnijskem koledarju. Iz mnogih krajev so prišle ekse-tivi r. M. W. of Ai pritožbe, da skuhajo podjetniki vatrahovati rudarje z zakonom o vagahuuda Ži. Toda rudaraka organizacij« jc na straži in podjetniški naklepi ne dosežejo uspeha. Amerikanci — nemški špijoni. Kodanj, 27. juliju. — Danska policija je izvohala, du je Nem-čaja dobila v svojo špi jonsko službo več ameriških državljanov, ki se nahajajo v skandinavskih državah. Glasoviti nemški biro za ponarejanje potuHi listov, ki jc 70d vodstvom znanega stotnika *oy-Kda, je preskrbel Američanom potne liste v Združene države. Potui listi so tako spretno ponarejeni, da je skoro nemo^o->e spoznati sleparijo. Danski po-icijaki krogi tudi pravijo, du nemški špijoni redno dohajajo v Ameriko in prihajajo nazaj kot oficijelni kurirji nemške vlade. Ameriške vesH. POLICAJI SE ORGANIZIRAJO. Grška sahteva Carigrad. Parit, 27. julija. — Zsstopniki Grike, ki so oe vdeležili to dni zsvezniške konfrence v Psrizu, so bsje predložili zahtevo, da dobi Grška Carigrad in Dardanele kot nagrado za avoje prisostvovali je v vojni. Grki pravijo, da i-mojo historičo, ekonomično, trgovsko in geografično pravico do Cnrigrsds. oatrežba a vsskovrst-n i ml jedili. MoJe geslo je 11 Ločne nasititi'1. Pridite in gotovo boate zadovoljni t mojo postrežbo. Prepričajte se to je osjglavneje. Martin ftorn, 0084 St. Clair Ava., Olaveland, Ohio. NAPREDEK. Prosveta piše aa blagostanje ljudstva. Ako ae strinjal s njenimi idejami, podpiraj trgovco, ki oglašajo v'Proavetl. V salogl i-mam vaa za vaakdanje potrobšči-no po zmerni coni. ANTON EORNIK Hsnninia, Ps. .. Stovetsko-BrviUkl Psgrebnlli 1 bstontviž Naš pogrrebiiiškl urad jc urejen r, vsemi jiotrebftčlnaml za POGREBNE SPREVODE. Posebno za društva in za one, Id nimajo prostoru v nvoji hiš I za pokojnika, Imatn lepo avojo kaiwlo. Automoblll In kočlju ao dobe pri meni vsak čas. So pH|iomčam Jožel Pavlak, lastnik Tel.: Canal mi 962 W. 18fk SI. :: ss ss Chicago, IIL The Pcnn - Mary Coal Company polrebule 300 premogarfev za vsakovrstna rudarska dela. Naši prnnogorovi ao v Hail-wood, Pa. in v Clamant, Penna., ua železnici P. R. It. in N. Y. <\ Mi plačamo po najvišji lestvici v tatu okraju, uaŠi delavci za služijo od $100 do 41(J.r> ua dva tedna. Sicer je ps stvar od visua od delavca namega ako trdo dela več zaslužiali unobratun, mi imamo dovolj vozov nu ruzpolugo, tu ui delavskih neredov. Dobre lii*«*, dobra voda, cerkve In šole. Pridite pripravljeni za delo ali ps sc izglasite pri Pator Pitona all pri Mr. Sin. Mir. T. R. Johns, T H c il wood, Psnns. mi želimo obveatltl vse* naš« brate rudarje, ds smo letos ž« trikrat povišali plačo. Iz razloga, ds bomo lahko zadostili našim velikim naročilom promega. smo hI ustanovili bre/.pls/nl urad za prldo-i bivanje premogarjev In sicer ns 4 Grait ttf., Pllls-buP0b, Pi. Vodja te isareduvalnlce za deki je Slo-VCBCC, kateri vam bode ual vss oojssnllo o naših premo-goro vih. Premog v nsAib rudnikih j<* visok žnja ns železnici, PridiU* sli ps pišete na: The New River Collieries Co. IMPLOYMKNT ODDKLKK 4 Grand St., Pittsburgh* mmmmmmmmmmmm\ R«8. NORTH SIDE STATE BANK HOCK STTU/4GS, TUyO. IMA KAPITALA IN »K/F1IVK |IH,•' w t d mmitt §» aoloMOS n«4s|rme 4 o4et«Hs» »Iseetl sa 8ao«s Vl«f«> mo A ^Araaof^ MUp'W, »♦♦MMt»MtMtM>M«M>M>MMIM ! ; DP VCLIMUI DC2EUCi V službi kalila. ' Zgod«»if..Ui roman l<tti onih prizorov v rudniku, j kaj da naj to pomeni in zakaj to I in da bi nikdar ue šlo gledat, ko 'govori Nazadnje j« moral sprem bi vedela, kakJhe razmero vladajo TBL. BA STP» ^ DOBO