pofrDtaA plAČAnA VOOTOVIftl
s:
c
£
POtAMcznA {icvuka stAne i-oto
LETO IV.
LJUBLJANA, PETEK 12. JULIJA 1940.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. St. 35-29. — PoSt. ček. rač. St. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 28.
Korporativna ureditev kolektivnih delovnih odnosov
»Slovenec« je dne 5. t. m. priobčil pregledno sliko, kako bi v glavnih črtah izgledala korporativna ureditev kolektivnih delovnih odnosov in korporativna organizacija narodne gospodarske proizvodnje. Objavljena slika je vzbudila v zvezi z začetnimi pripombami dr. Cirila Žebota (glej »Slovenec« z dne 3. t. m.) k izjavam o nameravanih socialnih in gospodarskih reformah pri nas veliko pozornost doma kakor tudi v hrvatskem in srbskem tisku.
Ker predstavlja »Slovenčeva« slika lepo zaokroženo celoto o korporativnem redu, bomo našim čitateljem danes predstavili in obrazložili njen prvi del. Drugega pa prihodnjič.
Namen korporativne ureditve kolektivnih delovnih odnosov
Kakor imovinska in druga razmerja med poedinimi državljani niso enostavno prepuščeni samovolji vsakega posameznika, ampak so urejena s posebnimi pravili in določili (pravni in sodni red), tako hoče korporativizem, da se pravno uredijo tudi kolektivni delovni odnosi. Z?kaj? Zato, da delovnega in gospodarskega življenja ne bodo venomer pretresali socialni nemiri in razredno-bojna obračunavanja.
Prvi namen korporativne ureditve kolektivnih delovnih odnosov je torej ta, da se z obveznimi pravnimi določili zajamči in ustali (napravi za stalnega) socialni mir, ki je neobhodno potreben zdravemu razvoju narodne gospodarske produkcije, je pa v enaki meri potreben predvsem delavstvu, ki mu raz-redno-bojne motnje v gospodarstvu (štrajki, izprtja, podjetniške šikane itd.) škodujejo na zaposlitvi in na dohodkih, predvsem pa na zaposlitveni sigurnosti.
Drugi namen korporativne ureditve kolektivnih delovnih odnosov je vpo-stavitev socialne pravičnosti. Brez socialne pravičnosti, s samimi praznimi določili, ni mogoče pričakovati trajnega socialnega miru. Poleg tega je za nas kristjane socialna pravičnost poglavitna zahteva socialnega nauka Kristusove Cerkve.
O	socialni pravičnosti se mnogo govori. Malo kdo pa ve konkretno (stvarno) povedati v čem prav za prav socialna pravičnost obstoji? Korporativna misel ima na to vprašanje jasen, razumljiv in stvarni odgovor:
Ne papirnata socialna pravičnost!
Socialna pravičnost v delovnih odnosih je vpostavljena le takrat, ako bo delovna mezda in plača določena v okviru naslednjih kriterijev (določil, vidikov):
1.	Življenjski minimum recimo za štiričlansko družino dotičnega delovnega stanu.
T° pomeni, da mora delovna mezda
prejemniku   družinskemu očetu
omogočiti njegovemu stanu primerno vzdrževanje štiričlanske družine, delavcu pa, ki še ni poročen, pa omogočiti, da si družino osnuje. Za delavce z večjimi družinami (z več kot dvema otrokoma) pa mora delovna mezda biti dopolnjena s primernimi družinskimi dokladami. Te doklade naj bi se omogočile in uredile na podlagi osebnega socialnega razumevanja, za kate-
rega bi lahko prispevali ah samo podjetniki, ali podjetniki in država ali pa poleg teh dveh en del tudi delavci sami.
2. Gospodarska zmogljivost podjetja, t. j. praktična mezdna sposobnost vsakega poedinega podjetja. Ta sposobnost je odvisna od tega, kako uspevajo podjetniški posli. To pa je zopet odvisno od tega, kake so cene podjetniških produktov, kako drag je kredit, ki ga podjetje potrebuje, kaki so davki, kake so cene surovin, ki jih podjetje potrebuje, koliko ima podjetje odjemalcev itd.
3. Različna donosnost različnih vrst dela, t. j. koliko so različne vrste dela v gospodarski produkciji koristne, koliko doprinašajo k skupnemu podjetniškemu učinku. Vemo namreč, da nekatere vrste dela doprinašajo več, druge manj, pač po tem, kakšen je značaj dotičnega podjetja in kakšna je kakovost dotične vrste dela.
Socialno - pravična (korporativna) mezda bo tista, ki bo določena na tisti višini, ki bo odgovarjala opisanim trem vidikom (določilom). Pri tp moramo še dostaviti, da je treba smatrati prvi gornji vidik kot načelno spodnjo (t. j. najnižjo, minimalno) mejo za mezdo. Tretji gornji vidik načelno srgornj:’. mejo za pravično mezdo (ne moremo zahtevati več kot je moje delo za produkcijo vredno). Drugi gornji vidik pa predstavlja praktično zgornjo mejo, ki jo mezde pač ne morejo prekoračiti, ker bi se sicer podjetje moralo posebej za mezde zadolžiti, ne da bi te vsote moglo sploh vrniti. (Iz vreče pač ne moremo več vzeti kot pa je v njej!)
Tako vidimo, da je korporativna me-
Naše delavstvo težko občuti stanovanjsko krizo. Cesto v kraju industrije same ne more dobiti primernih stanovanjskih prostorov. Zato se mora ob vsakem vremenu in v vsakem letnem času po dokončanem delu vračati km in km daleč na stanovanje daleč proč od industrijskih centrov svoje zaposlitve. Stanovanja v industrijskih centrih samih so prenatrpana, nehigi-jenska in nesodobna. Cesto stanujejo kar po dve ah celo tri družine v enem stanovanju. Tako se ubija družinska skupnost in domačnost, delavca se naravno žene v razne gostilne in pivnice. Celo tam je več domačnosti in več prostosti kakor v njegovem lastnem stanovanju.
Ob takih razmerah so težnje delavstva po stanovanjskih akcijah čim dalje bolj močne. Delavci ustanavljajo posebne zadruge in skušajo z lastnimi sredstvi ter pomočjo pristojnih občin zajeziti rastočo stanovanjsko mizerijo. Tako so v razdobju zadnjih par let vstale v življenje delavske stavbne zadruge na Jesenicah, v Domžalah, v Kamniku, v Ljubljani in po drugih naših industrijskih krajih.
Ljubljanska mestna občina sama se močno prizadeva, da bi delavstvu na svojem teritoriju preskrbela zdrava in cenena stanovanja. Za Bežigradom je zgradila veliko delavsko stanovanjsko kolonijo in jo je lansko leto pred božičem izročila svojemu namenu. Te dni je mestni tehnični oddelek razpisal te-
zda obenem socialno-pravična in stvarna, t. j. v skladu z gospodarskimi možnostmi.
Kdo in kako naj se določa korporativna mezda?
Kdo pa naj opisano korporativno mezdo določa? Organizirani delavci na eni in organizirani podjetniki na drugi strani s kolektivno delovno pogodbo.
V razliki od sedaj običajnih kolektivnih delovnih pogodb pa so korporativne delovne pogodbe obvezen način za urejanje kolektivnih delovnih odnosov.
V ta namen morajo biti delojemalci in delodajalci vsak zase tako organizirani, da bodo njihove organizacije predstavljale in obvezovale dotično delavsko oz. podjetniško stroko (panogo, stan) v celoti. To je mogoče na dva načina:
a) Ali, da prevzamejo to vlogo dosedanje stanovske zbornice (delavske in delodajalske), ki pa bi se morale primerno preurediti v strokovne odseke. Dovoljene strokovne organizacije, — ki pa ne smejo biti internaciona-listične, niti razrednobojne, niti usmerjene proti verski in narodni zavesti Srbov, Hrvatov in Slovencev, — bi vršile strokovno, socialno-gospodarsko, narodnostno in moralno (versko) vzgojo za izobrazbo delavstva in podjetništva in bi sorazmerno svoji pomembnosti (številu članstva itd.) sodelovala pri upravi njihove stanovske zbornice, ki je edina poklicana, da sklepa obvezne korporativne delovne pogodbe.
Druga rešitev, ki je mogoča, je usta-
žaška, zidarska, tesarska in druga stavbna dela za novo delavsko stanovanjsko akcijo ob cesti Dveh cesarjev. Ljubljana bo tu zopet sezidala 10 stanovanjskih hiš. Vsaka bo imela dvoje preprostih stanovanj za najrevnejše delavce. V teh hišah bodo nastanjeni delavci barakarji in iz drugih najslabših in nezdravih stanovanj. Pozdravljamo to stanovanjsko akcijo mestne občine ljubljanske, oz. njenega vodstva in želimo, da bi se uspešno na-
Leto za letom odhajajo naši sezon-ci na zaslužek v tujino. Naši poljedelski delavci zlasti iz Prekmurja so odhajali v Francijo, še bolj pa v Nemčijo. Vsako leto jih je šlo na 10 tisoče. Zaslužili so tam nekaj denarja, potem pa so se vrnili domov. Odhajalo pa je tja brez vsake kontrole delavstvo obeh spolov, vsake starosti ter so za ceno svojih zaslužkov često neprimerno večjo škpdo utrpeli na drugih vrednotah. Utrpela je narodna zavest, utrpeli so tudi verski vzori in nravna neoporečnost. Mnogo tega kar je doma šola in vzgoja s trudom zgradila, je bilo v tujini v nekaj mesecih do tal porušeno. Mnogi so zato želeli, dabi se to vsakoletno izseljevanje v tujino onemogočilo in so zahtevali, da sezonsko-poljedel-sko delavstvo dobi doma primernega dela in zadostnega kruha. Žal pa tudi na domačih tleh delovne razmere niso
novitev enotnega sindikata za delavce in enotnega za delodajalce. Članstvo bi bilo prostovoljno, vsi bi pa morali plačevati sindikalne prispevke, ker bi tudi vsi enako bili deležni določb korporativne delovne pogodbe, ki bi jo sindikat obvezno sklepal za vse delavce svoje stroke.
Delovno sodiSče
Kadar danes pogajanja ne privedejo do sklenitve kolektivne pogodbe in če ne uspe poravnava, pride do štrajka z vsemi žalostnimi posledicami za delavstvo in za podjetje, v katerem imajo delo.
Korporativni red pa vsako nasilno razredno-bojno reševanje kolektivnih delovnih sporov prepoveduje. Namesto tega uvaja novo ustanovo: Delovno so-disče (n. pr. kot oddelek apelacijskega sodišča). Kadar izbruhne spor in ne pride do korporativnega sporazuma, se vsa zadeva predloži delovnemu sodišču, ki mora razsoditi na podlagi spredaj obrazloženih vidikov (določb) za določanje korporativne mezde.
Take so glavne črte odrešilnega programa, ki ima dva zagrizena sovražnika: liberalizem in marksizem. Seveda so to samo splošne črte. Konkretne oblike morejo in morajo nastajati samo iz naših domačih razmer in potreb.
Slovenski delavci, spoznavajte rešilno orožje, ki Vam ga daje v roke naš veliki program. Študirajte, izobražujte se, podučujte druge in pripravljajte v svojih vrstah zmago rešilni socialni pravičnosti.
daljevalo. Slišimo namreč, da so napravljeni tudi že načrti za veliko kolonijo boljših delavskih hišic z vrtički na južni strani mesta, v katerih naj bi manj premožni sloji s pomočjo občine dobili v kratkem prijetne lastne domove. Prav bi bilo, če bi po zgledu ljubljanske mestne občine sledile tudi druge slovenske občine po industrijskih krajih. Naj bi podprle razne gradbene zadruge, pa tudi v lastni režiji naj bi pričele z gradnjo delavskih stanovanj.
urejene. Naravnost žalostno je poročilo, ki ga imamo o razmerah delavskih struj v državnem veleposestvu Belje. K temu veleposestvu se še povrnemo.
Razmere v svetu so zavrle izseljevanje našega sezonskega delavstva. Letos jih je odšlo v Nemčijo ca 3000. Med njimi je bilo tudi mnogo ženske in moške mladine v starosti samo 12 let. To so otroci, ki jih tujina brez-dvomno ne bo ničesar lepega naučila. Tujina jim zastruplja telo in dušo. Te dni smo čitali kako je neka 18 letna sezonska delavka, ki se je vrnila iz tujine povila novorojenčka in ga pustila na njivi. Trupelce so raztrgali psi in raznesli ostanke po njivi. To je samo en slučaj izmed mnogih žalostnih in bridkih, v katerih umira poštenost našega človeka in v katerih duhovno in telesno izgublja naš narod!
Delavsko stanovanjske akcije
Sezonski delavci v tujini
Obish pri bolgarskih delavcih
Pernik
Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj odpeljali v Pernik, kjer je največji premogovni rudnik na Balkanu. Ta rudnik zaposluje preko 6000 rudarjev. Koplje se najfinejši premog okrog 6000 kalorij kakovosti, in sicer se nahaja 60 metrov globoko v vodoravnih plasteh. Na postaji smo bili presenečeni nad lepim in prisrčnim sprejemom. Čakali so nas uniformirani rudarji z godbo in s svojimi zastopniki.
V	direkciji rudnika smo si ogledali muzej, nato pa stanovanjske delavske hiše za samce in družine. Priznati moram, da so hišice zidane Učno in lepo. Ogledali smo se vse stranske obrate rudnika in rudarsko kuhinjo, nato pa smo se spustili z lampami z dvigalom v globok črn rov. Čuden svečan obču-te ksem imel, ko sem šel doli v črno kraljestvo. Ponovno sem se prepričal, da delavčevo življenje ni lahko, pa čeprav se skuša sladiti tako ali tako. Zato je treba pomagati vsepovsod. Rudnik ima svojo tovarno za izdelovanje briketov, da se tudi premogovni prah lahko izrabi. Rudnik vzdržuje krasen javen park, ki je vzorno oskrbovali. V parku je celo narejeno umetno jezero z ribami. Zelo prostrano je poleg parka tudi kopališče, namenjeno rudarjem. Omenim naj še, da smo pri kosilu jedli imenitno jed za preganjanje vročine mesto juhe, takozvano taran-tovo. To je navadno kislo mleko z narezano čebulo, česnjem in pehtranom. Delavci tamkajšnji rudarji prav dobro poznajo naše slovenske Trbovlje.
Rile
Iz Pernika smo se do Kočerinovega peljali zopet z brzovlakom. Spotoma sm ovideli, da je dežela dobro obdelana in da je prijazna. Na postaji Kočeri-novo, jugozapadno od Sofije, nas je čakal poseben vlak na ozkotirnih tračnicah, majhen, da je le kaj. Ta vlak nas je moral prepeljati 30 km daleč gori do samostana Ril, t. j. 1.100 m visoko. Vozovi so bili odprti, šli smo imenitno. Pokrajina je bila romantična, ves čas nas je spremljala deroča reka Rila in cesta. Šele ponoči okrog 10. ure smo dospeli na vrh do samostana. V samostanu nas je sprejel pravoslavni menih Varlam. Želel nam je dobrodošlico. Vsak je nato vzel iz pladnja žlico medu. Pri večerji je bilo zanimivo to, da smo pili vino kar iz porcelanastih skodelic. Ko smo drugi dan vprašali, kako to, pa je nekdo dejal, da je to zato, da se vidi, koliko je vina že popil. Vstali smo zgodaj. Nudil se nam je prekrasen razgled na gorske masive in na ogromne samostanske zidove. Ta samostan je narodna svetinja Bolgarov in tudi hrbtenica srbstva je bil v času turškega jarma. Samostanska cerkvica je lepa, bogata na zlatu in slikarijah. Prihodnje leto bo samostan praznoval že svojo 1000 letnico. Ta obletnica bo svečano praz-novana, bolgarska vlada je v ta namen
Za vroče poletje
izbirajte
svilene srajce
v trgovini
Jos. Senica
Domžale
*
Nad 30 različnih vzorcev!
votirala že ogromne milijone levov (baje 100 milijonov), da bo ta narodni praznik čim veličastnejši. Ogledali smo si tudi samostanski muzej in kulo.
V	muzeju so razne stare knjige, razne starinske listine, staro orožje še iz turških časov in tako dalje. Znamenit je križ iz lipovega lesa, ki ga je umetno izrezljaval skozi 12 let neki menih pred 138 leta. Angleži so za to umetnino ponujali samostanu že 10 milijonov levov. Med zbirkami se nahaja tudi štola, ki jo je podaril srbski Raška samostanu leta 1549. Na tej, z zlatom uvezeni štoli se nahajajo kljukasti (hitlerjanski) križi. Menih je razlagal, da so taki križi v starem krščanskem veku pomenih nado, moč in zmago. Hitlerjev znak torej ni izviren.
Barakovo
Barakovo je središče bolgarske papirne in lesne industrije. V tamkajšnji moderni papirnici izdelujejo najfinejši papir, pa do običajnega časopisnega papirja za bolgarske dnevnike. Izredno zanimive so lesne stropne konstrukcije številnih žag, kjer se obdeluje les. Plače delavcev so od 50 levov naprej. Vsak delavec ima poleg plače prosto tovarniško stanovanje, zastonj električno razsvetljavo in kurjavo za polovično ceno. Enako kakor rudnik v Pemiku ima tudi Barakovo svojo godbo, lep park in lasten delavski dom. V domu nam je bilo prirejeno kosilo. Pri nagovorih je bila izredno močno poudarjena slovanska misel. Vse je izzvenelo : Slovani skupaj, ne dajte se izkoriščati od drugih narodov. Iz vlaka je odlično govoril Raka Milutovac, vse naselje, ki je bilo zbrano na postaji skoraj v celoti, nas je navdušeno pozdravljalo.
Čamkorin
81 km smo se po tlakovani cesti skozi mesto Sofomov pripeljali z avtobusi sofijske mestne občine v takozvani Čamkorin. To je letno naselje v smrekovem in jelkovem gozdu gori v Rile planinah. V gozdu so lične vile s kopališčem in letnim kraljevim dvorcem. Slično je naši Pokljuki.
Sprejem pri bolgarskem ministru in našem poslaniku
V Bolgariji nimajo soc. ministra tako kot pri nas. Tam vodi socialno politiko trgovinski minister, kakor sem že omenil. Najavili smo se za sprejem in bili takoj sprejeti. Ministrstvo je tako, kot so običajno ministrstva. Iznenadila me je manjša uradnost, predvsem v razgovoru. Minister g. dr. Zagorov nas je iskreno pozdravil, povedal razne zanimivosti o preurejeva-nju Bolgarske delavske zveze in odobril, da se ustanovi med bolgarskim in jugoslovanskim delavstvom liga ali zbornica.
Proti večeru smo bili sprejeti pri našem poslaniku g. Milanoviču, kjer nam je bila prirejena čajanka. Povabljeni so bili tudi predstavniki Bolgarske del. zveze. V nevezanem razgovoru smo se dobro počutili ter se skupaj slikali.
Polaganje vencev in odhod
Svoj čas, v kolikor ga je bilo prostega sploh na razpolago, je vsak izrabil, da si je nakupil par drobnih spominov. Omenim naj, da so cigarete zelo poceni in zelo dobre, enako tudi ročna dela so skoraj zastonj. Bolgari so nam dali vsem po dva izvoda svojega lista z raznimi njihovimi delavskimi knjižicami. Vesel sem bil posebno, da sem dobil njihova pravila, knjigo o ideologiji, sestavih in ciljih organizacije, delavskih plačah itd.
V imenu »Jugorasa« smo položili dva krasna venca na grob srbskih junakov, ki so padli leta 1912 v brato-mornii vojni in so pokopani v Sofiji ter na grob bolgarskega neznanega vojaka. Obe svečanosti sta bili zelo lepi, prva iz verskega stališča, ker sem videl kakšni so tozadevni pravoslavni obredi in druga radi svojega uradnega značaja. Vojaška godba je pri drugem
(Nadaljevanje.)
obredu na dvorišču dveh pešadijskih bolgarskih polkov zaigrala jugoslovansko in bolgarsko državno himno. Častno četo je v imenu naše delegacije obšel g. B. Anastasijevič, glavni blagajnik »Jugorasa«, venec pa sta položila tov. Mitič Ljubomir in Zarija Popovič. Govorila stav imenu »Jugorasa« Raka Milutovac, v imenu bolgarskega vojnega ministra pa kapetan g. Minčev.
Za zadnji dan nam je bila s strani Bolgarov v hotelu »Blgarija« prirejena svečana večerja. Navzoči so bili minister za trgovino, industrije in dela g. dr. Zagorov, direktor strok g. Nikola Šumelov, narodni poslanec g. Ekimov, načelnik direkcije dela g. Rajko Oša-mov, glavni organizator BDZ g. Božu-nov in drugi. Govorih so ob tej priliki minister g. dr. Zagorov, ki je poleg ostalega izjavil, »Da smo bratje ne samo po krvi, temveč tudi po tem, ker imamo skupen cilj v borbi za socialno pravičnost in strokovno zaščito.« Tov. Mitič je v imenu »Jugorasa« izjavil, »Da imamo samo eno željo, da naš obisk v Bolgariji še bolj dvigne in utrdi iskreno prijateljstvo i z bolgarskimi
•Samo en mesec nas še loči od datuma (1. avgust), ko se bo pričela sezona odpovedi služb viničarjem; seveda tudi obratno, toda to zadnje znatno v manjši meri. Poklicni viničar, razen redkih izjem, se zelo nerad seli. Pa kako tudi, sa je to zanj nekaj enakega, kakor za vinogradnika, če mu toča pobije. Če ima srečo, da prav v bližini dobi novo službo in viničarijo, še gre. Ako pa ne, pa si mora najemati nosače ali voznike, jim dati hrano, pijačo in plačo, kar vse Skupaj precej znese; pri tem se pa največkrat zadolži, da to čuti Skozi celo leto ali pa še dalje.
GORJE »MALOPRIDNEŽEM«!
Po sedanji viničarski Uredbi je letos tako zvana poskusna doba, katere se od artrani naših delodajalcev nekateri prav vesele, dla ae bodo mogli ianetoitl malopridnega viničarja. Pod pojem »malopriden« devajo mnogi naši vinogradniki še vse druge viničarje kakor bi to storil kdo drug. Po njih mnenju je tudi tak viničar nepošten, ki si je letos upal zahtevati zakonito določeno viničarsko pogodbo; tudi tak, kateri ni ubogal, da bi predloženo pogodbo podpisal, Vkljub temu, da se je nje vsebina v celoti skregala z določbami viničarskega reda; tudi tak je malopriden, ki se je predrznil zahtevati povišek plače na višino po vin. uredbi določeno in še talk, ki je zahteval redno plačilo mezde sploh, ker je že mesece ni prejel.
Da ne bo kdo menil, da si to le izmišljamo, naj navedemo primer, ki se je zgodil. Neki vele-vinogradnik (ime za enkrat zamolčimo) je dolgoval svojim viničarjem mezdo še za zimsko rigolanje, rezitev in prvo kop, že par mesecev. Oskrbniki so jim nosili le tolažbo, »da bodo že dobili plačo« in povelja, da naj prildtno delajo. Ker pa trgovci, pri katerih so si ti vini-črji kupovali potrebščine, predvseem živila, ki jim je bil že vsakteri viničar več sto dinarjev na dolgu, teh tolažb niso mogli »kasirati«, so jim nadaljno dajanje na up odpovedali. Viničarji so prišli v hudo stisko. Hodili so še osebno h gospodu po denar, pa brezuspešno; končno so pa le 'dobili, po dvajset, eden baje celo petdeset dinarjev, zraven pa povelje »sedaj pa le delajte naprej«. Ker si s to »kapljico v morju« niso vedeli kaj začeti, so enega dne vsi trije pustili delo ter šli drugam na delo, kjer so dobivali tudi tedensko plačo.
Prav hud je bil višji oskrbnik nad) temi stavkarji, ki so postali naenkrat gluhi za vse obljube in grožnje.
Da se ogne večje škode, je gospod kmalu potem menda pometel vse predale, obrnil do dna svojo denarnico ter viničarjem poslal večino zaslužka. Ti so seveda potem šli tajkoj na delo Vkljub temu, da še niso dobili vseg aizplačanega.
Raldi te »kršitve« viničarskega zakona pa se je tedaj tem viničarjeem večkrat glasno namignilo, da bodo v prihodnjem letu »šli« ...
ALI SMEJO VINOGRADNIKI KRŠITI ZAKONE?
Tako si krojijo gotovi gospodje zakone. Najprej sami občutno kršijo določbe zakona ter s tem delavcem naravnost ogrožajo eksistenco; aiko pa zaradi tega delavec seže po samopomoči, mu naložijo kazen, moralno im še denarno; prvo s tem, da je tako rekoč ožigosan kot malopridnež
Slika iz Sofije.
deTavci in da utrdi zvezo med občma bratskima narodoma. S tem našim obiskom v Bolgariji in obratno Jugoslaviji, mi smatramo, da smo storili prvi korak za ustanovitev bolgarsko-jugoslovanske delavske lige, ki bo delovala na nacionalni in socialni vzgoji delavcev obeh držav, kakor tudi na mirni graditvi socialne pravice v okviru naše nacionalne celine.« Govor Mitiča in g. ministra je bil sprejet z burnimi klici.
Ko smo bili zopet v naši državi, sem moral ugotoviti, da so bolgarski delavci napredni, borbeni in da je bilo to potovanje v bratsko Bolgarijo v resnici zelo poučno.
in upornež, 'drugo pa, da mu povzročijo prav velike stroške z selitvijo.
To je en resničen primer izmed stoterih, ki se vsako leto ponavljajo, četudi v drugi obliki, ki viničarje demobilizirajo ter gospodarsko upropaščajo. Na pouk koga, da bi morali viničarji sklicati, če niso dobili plačane mezde, viničarsko komisijo, moramo Odgovoriti, da je imenovani gospod že vajen viničarskih komisij, kakor berač malhe; je sicer pri vsaki izgubil, tuda plačal pa je večkrat šele čez mesece. Bolj na mestu bi bil pri tem vele-vinogradniku takojšen rubež.
POTREBNE SO SANKCIJE
Za vse, take in enake slučaje bi še bilo treba našo socialno zakonodajo izpopolniti; zakonom in uredbam dodati kazenske sankcije za vse delodajalce, ki vedno sabotirajo delavsko zakonodajo.
Ne smelo bi se zadostiti pravici samo s tem, da delodajalec v večini primerih končno le more plačati kar je obvezan, moral bi še plačati občutno kazen radi storjenega prestopka n. pr. v fond za družinske plače; pa bi se kmalu bolj upoštevala in izvajala naša delavska zakonodaja.
Viničarji smo prepričani, da 'bo letošnja poskusna doba, če bo sedaj med 1. in 15. avgustom pokazala preveč slalbih posledic za viničarsko delavstvo res poskusna, a potem bomo že vnaprej poskrbeli, da bodo vsako naldialjno poskusno leto dobro prestali tudi taki viničarji, kateri se 'bodo med isto upali boriti za uveljavitev svojih zakonitih pravic.
VINIČARJI BODITE SOLIDARNI!
Vsi viničarji uvažujte vedno svoje, v naši viničarski uredbi predpisane dolžnosti, zavedajte se pa v polnem tudi svojih tam določenih pravic. Prosimo in pozivamo še tov. viničarje, posebno v tem času, da pokažete medsebojno tovarištvo s tem, da ne bo letos nikogar med nami, ki bi iz koristoljubja izpodnašal tla svojemu so-viničarju, kakor pravimo, da bi »podka-pal« eden drugega. Kajteri kaj takega počenja je izdajalec, in bi ga bilo treba tako soditi, kakor le izdajalci zaslužijo.
Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov
Z dnem 1. julija 1940 se prične obvezno zavarovanje trgovskih pomočnikov po zakonu o pokojninskem zavarovanju nameščencev, kolikor niso bili že sedaj zavezani zavarovanju.
Ze sedaj so zavezani zavarovanju trgovski pomočniki, ki redoma opravljajo tudi pisarniške posle, potniki s stalno plačo ali zajamčenimi minimalnimi dohodki, ako niso prestopili v potniški poklic iz zavarovanju nezavezane službe, in trgovski potniki, ki vodijo obrat, obratni oddelek ali podružnico, ki imajo višje nadzorstvo nad delom drugih oseb ali ki so absolvirali 6 razredov srednje ali druge šole.
Po novi uredbi so pa zavezani zavarovanju trgovski pomočniki, zaposleni v trgovskih podjetjih, izvzemši podjetja, omenjena v § 19., 3. Odst. obrtnega zakona, t. j. branjevske in podobne majhne trgovinske obrate, ki se zanje ne zahteva posebna (Nadaljevanje na 3. str.)
0 poskusni dobi viničarjev
Naša borba - naša rast
Celje
Naša s plošna skupina ZZD. kljub izrednim časom raste, da je veselje. Letos so se močno oglasili stavbinci v našo ZZD.
Na regulaciji Savinje nam je uspelo, da smo dobili povišane mezde brez stavke že od 16. maja 1940. Zadnja intervencija zastopnika Delavske zbornice idine 3. t. m. v družbi obratnih zaupnikov pri G. Inž. Na-simlbeniju je bila izvršena z uspehom.
Sedaj šele vidimo, kaj nam je solidna organizacija in razliko med ZZD in nekdanjo rdečo farbarijo. Pa ti si itak ne upajo med nas, saj bi jih bili skoro izkupili, ko so prišli agitirati za stavko, 'ki je bila že drugje na koncu. Sedaj se bomo trdno oprijeli naše ZZD, ker vemo, da ima zdrav duh in jasen pogledi v bodočnost. Ta 'bodočnost pa je upajmo lepša tudi za nas, ako bomo vztrajno držali.
Vse morebitne neprilike bomo znali premostiti, sledeč našemu programu, ki je in ostane: Bog, stan in narod!
Polzela
Na Polzeli odpuščajo naše delavce in delavke, ker si niso znali obvarovati naše skupine. Vzrok temu je, ker je hodil med nje prerok JSZ in se izdajal za zastopnika ZZD ter razdvajal naše vrste. Uspelo mu je na našo Škodo in na korist podjetja. Polzela sliči Cankarjevi Dolini šentflorjanski. »Odpuščenim delavkam podjetje dolguje še razliko na minimalnih mezdah, da ne govorimo o dolžnih dajatvah bolniških tednov. Tega na Polzeli sploh ne 'poznamo. Pa nam rišejo G. Bsirskega kot prijatelja delavcev, delavci pa takih prijateljev ne maramo. Kdor pravi, da Delavsko zbornico ne briga, ali se na Polzeli izvaja socialna zakonodaja ali ne, ta menda očitno nasprotuje delavcem. To bi si bilo dobro zapomniti.
Zastopniku Delavske zbornice je, ko je prišel intervenirati na Polzelo, prišel tat v sobo pomoči, kakor smo čitali v Slovencu. Pravijo, da tat ni iskal denarja, pač pa važne listine...
Murska Sobota
Knjižnica Delavske zbornice po kratkem prisilnem presledku zopet redno posluje. Uradne ure so vsako nedeljo od 9. do 11. dopoldne. Vljudno prosimo vse obiskovalce, ki so si izposodili knjige že meseca marca, da nam iste vrnejo, da tako lahko postrežemo tudi drugim obiskovalcem. Vso tukajšnjo javnost vabimo, da podpira to prosvetno in kulturno ustanovo našega delavstva.
Med gradbenim delavstvom se je začelo mezdno gibanje, na podlagi kolektivne pogodbe stavbinskega delavstva za Slovenijo z dne 3. junija 1940. To delavstvo se je v tej borbi za svoje pravice poslužilo naše organizacije ZZD. Vsi tukajšnji gradbeni podjetniki se proti temu odločno upirajo, kar je vzbudilo med delavstvom veliko ogorčenje. Javno opozarjamo vse podjetnike, da je kolektivna pogodba veljavna v vseh krajih Slovenije in zato tudi pri nas ne bo nikakih izjem, kakor je mogoče bilo to dosedlaj, da je bilo naše gradbeno delavstvo prikrajšano pri svojih pravicah, ampak smo storili že vse potrebno, da pride tudi naše delavstvo do svojih pravic. Ne prosimo, temveč zahtevamo, ker nam to po zakonu in vseh pravicah pripada.
V	nedeljo 14. julija priredi naša podružnica ŽZD skupni članski izlet v Radence. Vabimo vse članstvo, da se tega izleta sigurno udeleži in da tako pokažemo svetu, da tudi mi delavci skrbimo za razvedrilo duha in telesa v teh časih.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
izobrazba, ali v prodajalnah rokodelskih
in industrijskih podjetij ali zadrug.
Zavarovanju zavezani so le trgovski pomočniki, ki takrat, ko so prvič postali zavarovanju zavezani, torej dne 1. julija 1940, še niso prekoračili 55. leta starosti.
Uredba daje trgovskim pomočnikom ugodnost, da lahko vplačajo za nazaj zavarovalne prispevke s 6% obrestmi za dobo od 1. januarja 1938 do 30. junija 1940 v onem plačilnem razredu, v katerega spadajo po svojih službenih prejemkih na dan
1.	julija 1940. Ta doba se jim vračuna potem tudi v petletno čakalno dobo (staž), ki mora preteči, da dobi zavarovanec načelno pravico do rente, če so ostali pogoji zanjo izpolnjeni.
Službena doba pred 1. januarjem 1939 se lahko dokupi z vplačilom posebej izračunane premijske rezerve. Dokup je mogoč do 'konca leta 1942, za odplačevanje dokupne vsote dovoljuje Pokojninski zavod tudi večletne obroke.
Trgovinski pomočniki bodo imeli pri Pokojninskem zavodu iste pravice in dolžnosti kot ostali zavarovanci, plačali 'bodo iste zavarovalne prispevke in prejemali iste rente in druge dajatve.
Trbovlje
V soboto se je vršila sedma seja odbora ZZD, na kateri se je med drugim sklenilo, da se priredi strokovno predavanje za člane. Predavanje naj bi se vršilo, če bo mogoče še koncem tega meseca.
V nedeljo dne 8. jul. 40. se je pa vršila širša seja naše ZZD, na kateri je ob splošnem odobravanju članstva podal skrbno pripravljeno in vsebinsko nadvse bogato poročilo centrale tov. Golob Stane. Mi želimo, da se govornikove napovedi čimprej uresničijo, in tako rešijo slovenskega delavca tistih njemu tako tujih ideologij, s katerimi so ga dosedaj opajali socialistični in drugi pokreti.
Blagajniško poročilo, podano na odbo-rovi in širši seji, nam je povedalo, da nekateri člani dolgujejo članarino. Odbor prosi prizadete člane, 'da članarino takoj poravnajo, in da z zaostajanjem ne delajo odboru nepotrebnih težav posebno pa blagajniku.
Ljubljana — gradbeni
V nedeljo dne 7. t. m. se je vršila redna odborova seja. 'Pri tej seji je bil navzoč tudi predsednik tov. Kralj, ki je že dalj časa na orožnih vajah. Centralo je zastopal tov. Breznik.
Na tej seji je bil podan referat o vseh važnih socialnih vprašanjih. Posebno se je mnogo razpravljalo o novem korporativnem in sindakalnem sistemu. Odborniki in delavski zaupniki so se živo zanimali za to življenjsko vprašanje in so z navdušenjem pozdravili ta prihajajoči nov red v delavskih vrstah. Ugotovljeno je bilo, da je naše delavstvo vse premalo aktivno. Večina delavstva ni nikjer organizirana. S prekrižanimi rokami čakajo kaj bo. Nimajo toliko življenjske sile in toliko čuta odgovornosti, da bi dejansko posegli v reševanje delavskih vprašanj. Čakajo ko bo prišel dan, da bo zavladal na svetu raj. Kako in odkod bo ta raj prišel, se ne vprašajo. Glavno je, da pač pride. Organizirani delavci, kateri so v manjšini pa se mučijo in prepirajo ter nikamor ne .pridejo. Kar tako desetletja. Naravno, da se zavedni in pravi delavec veseli sprememb, katere so na obzorju. Ena organizacija, en Bog, en narod.
Vendar pa ima gradbeno dlelavatvo pri reševanju teh vprašanj tudi svojo besedo'.
Na tej seji je bilo ugotovljeno, da ljudje vseh poklicev in stanov, kateri so bili v življenju razočarani, 'bodisi po lastni, bodisi po tuji krivdi, iščejo dela na stavbi. Takrat, ko se jim je prav vse ponesrečilo, ko ne vidijo prav nobene rešitve, se oprimejo lopate kot rešilnega pasu. Taki ljudje, raizočarani do skrajnosti, širijo okrog sebe mržnjo do idlela, Boga in naroda. Le ti so skrajni levičarji, večinoma precej podkovani, ker so svoj čas živeli v drugačnih razmerah. Cim se jim pa pokaže prilika, pustijo lopato ter spremenijo poklic in politično prepričanje, potem ko so med delavstvom opravili svoje razdiralno delo.
V veliki meri prihajajo na stavbe kmečki sinovi, kateri opravljajo to delo bolj za šport kot pa iz dejanske potrebe. Doma pustijo na posestvih stare ljudi, kateri ne morejo izkoristiti zemlje tako, kot bi jo izkoristile mlade močne roke. Njihovi sinovi pa delajo po mestih, samo zato, da zaslužijo nekaj za priboljšek na škodo njihovih domačij, ter na škodo res potrebnega gradbenega delavstva. Se razume, da ne eni ne drugi gorinavedenih ljudi nimajo zanimanja in razumevanja za stanovski pokret. Za njih je delo na stavbi le nekako začasno pribežališče in zato se ne potegujejo niti za izboljšanje socialnega položaja gradbenega delavstva, niti se ne organizirajo, kajti dobro vedo, da je to za njih samo nekaka prehodna doba. Pravi sezonski gradbeni delavci pa često ne morejo dobiti dela.
Zato je nujno potrebno, da se tudi naša stroka zaščiti pred takozvanimi šušmarji. Ker ne more dobiti gradbeni delavec zaposlitve v drugih strokah, tako tudi mi ne moremo dovoliti, da se druge stroke nemoteno vrinjajo v naše vrste. Mi hočemo, da je gradbeno delavstvo samostojen poklic. S tem zagotovimo resničnemu delavstvu gradbene stroke trajnejšo zaposlitev _ ter ustvarimo tako stalni kader gradbene-' ga delavstva, kateri bo bolj složen, bolj kompakten ter bo znal bolj ščititi svoje pravice.
V tem smislu je bilo podanih tudi nekaj konkretnih predlogov.
Po triurnem debatiranju in kresanju misli, so se navzoči razšii v upanju na boljšo in lepšo bodočnost.
Kočevje
Naše tekstilno delavstvo je že dalje časa trpelo zaradi pomanjkanja dela. Uži-
valo je nezaželjeno dopust, ker je Slavo-teks obrat enostavno zaprl. Odposlanstvo našega delavstva pod vodstvom g. duhovnega svetnika Škulja pa je doseglo, da bo podjetje dobilo večjo množino prediva. Komisija, ki upravlja za celo državo pošiljko prediva in bombaža, je priznala firmi zaprošeno množino surovin. Te dni je po daljšem prestanku začela tovarna z delom. Bog daj, da bi se brezposelnost med nas nič več ne vrnila.
Velenjsko okrožje
Širša seja našega okrožja se vrši v nedeljo dne 21. t. m. pri Tanjšeku v Velenju, in sicer po rani sv. maši ter pride nanjo tudi zastopnik centrale. Zato opozarjamo na to sejo vse podružnice našega okrožja, da se je pd svojih zastopnikih udeležijo čim bolj številno.
Našim tovarišem rudarjem še sporočamo, da se bodo še tekom tega meseca v Sarajevu vršila pogajanja za revizijo kolektivne pogodbe rudarjev državnih rud>-nikov ter se bodo pogajanj udeležili tudi zastopniki naše organizacije kakor tugi Delavske zbornice.
Tobačni upokojenci
Na našo intervencijo je poslal glavni odbor Jugorasa vlogo na upravo državnih monopolov radi zvišanja pokojnin upokojenih monopolskih delavcev ter dobil sledeči odgovor:
»1. Pokojnine upokojenih delavcev, ki se izplačajo iz budžetskih kreditov od 1.
4.	1938, so zvišane za din 100.— mesečno. Nadaljnje zvišanje teh pokojnin, ki se izplačajo iz rednih budžetskih kreditov ni odvisno od Uprave državnih monopolov, temveč od možnosti, da se zato zvišanje preskrbi v budžetu potreben kredit.
2. Monopolski delavci, katerih delovni odnosi prenehajo vsled upokojitve, smejo prostovoljno nadaljevati zavarovanje za slučaj bolezni im sicer po čl. 55. zakona o zavarovanju delavcev. Vendar morajo za to zavarovanje sami plačati prispevke, ker se jih smatra za delavce-upokojence in ne za upokojence po uradniškem zakonu ter zato spadajo pod delavsko zakonodajo.
3. Uprava državnih monopolov je zaprosila ministrstvo za promet, da tudi upokojenim monopolakim delavcem izda pravico za povlaščeno vožnjo po železnici, ampak je tozadevni odgovor negativen.«
Naša organizacija ne bo mirovala, temveč smotreno nadaljevala svoje delo, da izvojuje tudi tobačnim upokojencem svoje pravice predvsem kar tiče točke 1. glede zvišanja njihovih pokojnin oziroma prilagoditve pokojnin draginjskim razmeram.
Gorje pri Bledu
Da bo mogel odbor ustreči vsem delom članstva, je sklenil od 1. 7. dalje pomnožiti število uradnih ur. Uradne ure se vrše v organizacijski pisarni v Gorjanskem domu, kjer lahko vsakdo plača članarino in dobi kakršnekoli organizacijske informacije.
Uradne ure so:
Vsako sredo od 17. do 20. ure.
Vsako nedeljo od 8. do 10. in od 11. do 12. ure.
V aprilu ustanovljen akcijski lesni odbor se je izkazal za posebno aktivnega. Po prvih poizkusih na »Gorjani« je začel tam s podrobnejšim strokovnim delom, ki bo kot upamo, privedel do sklepa kolektivne pogodbe.
Niso pa ob tej priliki ostala desintere-sirana druga gorjanska podjetja. Delavci »Fortune« in delavci »Vintgarja« to bodi klic Vam, da se pobrigate za svoje delavske interese in pristopite v ZZD!
Vuhred
Delavska zbornica je spet posredovala po svojem zastopniku pri podj. Žgajner Josip, Vuzemca zaradi člana Stepišnik Miha, kateremu je Marenberška sadinija priznala samo 50 din. Z intervencijo delavske zbornice je doseženo 7.300.— din. Iz tega se vidi, kako nekateri gospodje v Marenbergu gledajo na uboge delavce.
Vsled intervencije za člana Obrovnik Franca po zastopniku delavske zbornice bi bil mogel ta prejeti polnih 770.— din; zaradi lastne krivde pa lahko dvigne samo 250 din; za sedaj jih ne more, ker je na orožnih vajah.
V zadevi Albert Grogi z članom Kajzer Jakob, ki je zahteval plačo za orožne vaje, je bila intervencija uspešna, zaradi štirinajstdnevne odpovedi ne more zahtevati odškodnine, ker je zapustil službo.
Dosegli smo 15% poviška delavcem pri g. velepodj. Hinko-Pogačnik. To je vsak dan borih 5.— din. Hrana se je podražila od 70% do 100%. Zato je razvidno, kako žalostno je delavčevo stanje. Ne ča-
kajte tovariši, da vam gospodar ponudi roko, sami se borite za svoj zaslužek. Poravnajte naročnino in pridobivajte člane
ker zmaga je zagotovljena le potom ZZD.
Velenje
Zadnje čase smo čitali po vsak teden v »Slovenskem delavcu«, ali vsaj vsak drugi teden, stalna in zanimiva poročila o novih pogajanjih za zvišanje rudarskih plač v državnih rudnikih, o spremembi pravil Bratovske skladnice, o sanaciji rudarskega zavarovanja in o povišanju pokojnin starih in novih upokojencev, o novih naročilih pri državnem rudniku Velenje ter čitali in slišali tudi osebno 'kritiko o premajhnem zaslužku v tej rastoči draginji.
Vse je potrebno, da se delavec pouči, potrebno na je tudi, da izpregovorimo enkrat besedo o našem zadružništvu, o katerem še ni nihče zapisal besedie in je treba, da pride enkrat na dan tudi naše zadružno poročilo, ki je bilo podano na občnem zboru 17. marca 1940 za 1. 1939. Tudi mi zadrugarji, kateri smo bili navzoči, moramo spregovoriti jasno in odkrito besedo. Poročilo se glasi:
Poročilo Nabavijalne zadruge državnih uslužbencev v Velenju.
Članov je imela do leta 1940 Nabavljal-na zadruga 'državnih uslužbencev: 475 z vpisanimi deleži, kar znači porast članov napram v letu 1938 za 65. Na občnem zboru 17. HI. 1940 je bilo navzočih samo 148 članov.
Aktiva znašajo: gotovina 22.37 din, blago 535.007.30 din, dolg zadrugarjev 285 tisoč 867.48 din, dobroimetje pri poštnem hr. uradu 3.487.45 din, ostali dolžniki 15 tisoč 422.94 din, inventar 25.858.07 din, deleži pri iSavezu 25.400 ddn, predhodne aktivne postavke 2.489.50 din, skupaj 872 tisoč 155.11 din.
Skupna aktiva so napram 1.1938 po-rastla za 46.310.— din, kar je 5.6%.
Pasiva znašajo; kavcije uslužbencev 28 tisoč 629.35 din, deleži 117.669.76 din, garantne vloge 61.760.— din, dolg Savezu 224.273.59 din, upniki 33.283.48 din, fondi 192.002.30 din, deponirani deleži 785.— din, predhodne pasivne postavke 2.765.36 din, skupaj 661.168.84 din.
Napram 1.1938 so se pasiva povečala za 3.590.— din, kar je samo 0.5%. Čisti prebitek znaša glasom gornjega 210 tisoč 986.27 din in je za 42.720 din večji od leta 1938, porast znaša 25%.
Predlog za razdelitev čistega dobička v soglasju s pravili je sledeč: Rezervnemu fondu: 20% = 42.197.26din, dUbioznemu fondu 3% = 6.329.59din, fondu za prosveto in zadružništvo 1% = 2.109.86 din, za dobrodelno ustanovo 3% =6.329.59 din, za zadružno propagando 5% = 10.549.31 din, nagrade uslužbencem 4% = 8 tisoč 439.45 din, ristomo 64% = 135.031.21 din, skupaj; 100% = 210.986.27 din.
Zadruga vrača torej svojim članom 135 tisoč 031.21 din, to je 64% prebitka, kar znaša: 5% od plačanega nakupa. Napram letu 193'8 je ristomo letos večji za 25 tisoč din.
To je poročilo za leto 1939, ki se je tudi prečitalo na Skupščini 17. m. 1940 dobesedno 148 članom, ostala večina članstva pa je ostala doma za pečjo in ne vedo prav nič za zadružno gospodarstvo. Pripominjamo, da je zadruga trenotno v dobrem stanju, to pa ne po zaslugi posameznih odbornikov, ampak ker je rudnik imel primerna naročila, da so bili delavci sprejeti vsako leto na novo v delo, da je bil stalež delavstva vedno večji in da se je prenehalo v velikem obsegu s praznovanjem delovnih dni kot prejšnja leta in da je bil velik nakup blaga vsake vrste. Glavno pa je, da so uslužbenci pošteni ter odgovorni za svoje poslovanje s tem, da ima vsak uslužbenec položeno kavcijo v gotovini, s katero jamči za pošteno delo ter je vsak odgovoren za izgubo ali dobiček, ker nobeden dežurni član odbora ne more stalno natančno voditi vsako stvar. Verjetno pa je, ako bo rudnik začel pešati in zgubljati naročila ter odpuščati delavce od dela, bo tudi Zadruga začela pešati, ako članstvo pada, pade nakup istotako, začeli bi rasti dolgovi in bi najboljši odbor ne zmogel to ustanovo vzdrževati. Nekateri ljudje so pa tako naivni, da mislijo, da edino dosedanji predsednik tako modro vodi gospodarstvo v Zadrugi. Zelo žalostno je, da je bivši nredsednik kar izginil iz odbora, ko je čul ime svojega neprijatelja, navadnega delavca, da je tudi prišel v odbor, kot bi se ga res bal ter dal priliko, da je prišel na njegovo mesto tak mož, ki ga oblasti neprestano zasledujejo zaradi njegovega političnega delovanja. 'Da se sedanji predsednik šopiri po Zadrugi, je zasluga bivšega 'predsednika. Ta dva moža predsednika si nista v laseh in se prav dobro razumeta in je prvi predsednik tudi predsednik Bratovske skladnice šel sedanjemu predsedniku Zadruge in podpredsedniku Bratovske skladnice v toliko na roko, da je bila njegova hčerka sprejeta na seji upravnega odbora 15. junija v službo Bratovske skladbice v Velenju kot praktikan-tinja z mesečno plačo 400 din, čeprav je šele zapustila šolski prag.
Domžale
Iz Domžal smo prejeli spodnji sestavek delavca. Z izredno toplino izžareva ljubezen do lepe Slovenije, do revnega, izkoriščanega naroda. Izkoriščevalcu-tujcu moramo obrniti hrbet in se strniti v ZZD. Naj berejo naši bralci te lepe vrstice:
Vsakemu slovenskemu delavcu ih delavki je znano, da je naša slovenska zemlja zelo lepa, saj te pozdravljajo na eni strani mični zeleni vinogradi, medtem ko te vabijo na drugem koncu visoko proti nebu kipeče gore. Vmes se posajeni nešteti hribi in hribčki z belimi cerkvicami, med njimi pa se razširjajo lepe doline in dolinice, po katerih se vijejo tajinstveno šumeče bistre vode.
Ta slovenska zemljica ima eno samo pomanjkljivost — premajhna je — in še ta je razkosana. Kdo bi popisal vse tiho gorje, ki izvira iz tega dejstva in ki leži kakor težka mora na marsikateri slovenski ktolini! Narod pa, ki prebiva na tej zemlji, je sicer priden in marljiv, toda ubog. Slovenski narod sestoji večinoma iz kmetičev, delavcev, obrtnikov, manjših trgovcev, drž. in drugih nastavljencev, in le par tovarnarjev. Kar pa je večjih tovarn, so te itak v tujih rokah.
Iz tega sledi in to pa prav posebno v današnjih težkih časih, da ne cepimo svojih skromnih moči, da se strumno organizirajmo v naših res katoliških in slovenskih organizacijah.
Pri nas ni mesta za komunizem, ker je itak ves slovenski narod en sam delavec. Pri nas ni mesta za internacionalo, ker že itak posebno mi delavci in delavke vsak idian, ne le vidimo, temveč na lastnih hrbtih čutimo, kako drugorodci v naših tovarnah z nami postopajo, kako nas prezirajo, izrabljajo in povrhu še zaničujejo.
Tu je za nas delavce ena sama protipo-moč na mestu, da se vsi skupaj zgrnemo okrog edino res katoliške strokovne delavske organizacije ZZD, da se ne pustimo izrabljati od nikogar, najmanj pa še od tujih podjetnikov, mojstrov in raznih in-temacionalcev.
Naše geslo zato bodi;
Vsi slovenski delavci in delavke v ZZD! Proč z vsemi interaacionalci, proč z nepotrebnimi tujci in njih priganjači iz naših tovarn! Delo in kruh na slovenski zemlji slovenskemu delavcu in delavki, ker le ti bodo v slučaju nevarnosti branili našo slovensko zemljo in Jugoslavijo!
Krani
ZAKAJ SE MORAMO ORGANIZIRATI?
Časi, v katerih živimo, postajajo vedno bolj podobni časom, ko so naši pradedje bili kot podložniki v večnem strahu. Danes pa se ti časi obnavljajo, stara moda gre nazaj, kakor pravimo. Naši pradedje niso mogli ustvarjati sebi boljšega položaja in boljše eksistence; a vendar so s hudimi napori začeli z delom, da so polagoma dvignili malega človeka na dostojno višino. Potrebe so jim pokazale delo. Od leta idlo leta v stoletja se je to stopnjevalo na boljše. Tako so se po mnogih letih dela osvobodili.
Tu nekje pa je nastal prelom. Luč sveta je zagledala industrija. Organizirala se je. Delavcu organizacije niso pustili, niso jo dovolili, dolgo ne. Neorganiziran delavec pa je moral pristati na vse. Delavec še danes ne pride do svojih pravic, ker ni složen in ne organiziran.
Če pogledamo danes po tovarnah širom naše Slovenije, vidimo, da je s prav malimi izjemami povsoldl ista metoda: mnogo delati, biti prekomerno in tudi krivično
kaznovan, prenašati šikane in za delo prejemati malenkostno plačo.
Krivda, da se tako dela z nami, je maša, dragi tovariši, ker nismo složni, ker se ne zanimamo za delavsko skupnost in ostajamo izven organizacije.
Oblast je predpisala minimalne mezde, izdala za razne poviške gotove odredbe, katerih pa mi večkrat ne moremo uveljaviti, ker nismo skupni, nismo organizirani in smo tako brez moči. Začeti bomo morali drugače. Organizirati se moramo, ker uvildievamo, da nobena stvar ine uspe brez organizacije. Tožimo in tarnamo, da za nas nobeden nič ne naredi, da se za delavca nihče ne zmeni, dasi je delavčeva roka tista, od katere živi vse človeštvo. Priznati si moramo, da smo temu sami krivi, ker nam je dobro znan pregovor: v skupnosti je moč, mi sami pa se potem ne ravnamo. Jasno nam je sedaj, kje je krivda. Zato ne bomo šli več delavci drug proti drugemu, ampak se bomo vsi organizirali v eno organizacijo, združeno po duhu z duhom naroda.
Poročilo DZ o gibanju draginje
S	27. JUNIJEM 1940
Indeks cen na malo po računu Narodne banke za Ljubljano izkazuje tele številke:
Mesečni vzdrževalni stroški rodbin tipa A in B po računu Delavske zbornice v Ljubljani za 1. julij 1940.
Viničarji
	Maj	Sept.	April	Maj
	1939	1939	1940	1940
Hrana	95.3	92.8	110.2	113.4
Obleka	87.1	71.4	123.2	125.1
Kur j. in razsv.	89.4	89.1	99.7	99.7
Razno	81	100.8	94.2	97.6
Skupaj	91.1	87.9	110.3	112.7
IZ CENTRALE
Člane našega Posmrtninskega sklada obveščamo, da bomo še ta teden razpisali in razposlali zbirko za 113 in 114 slučaj kot izredno, ako do konca prihodnjega meseca ne bo dejanskega smrtnega slučaja. Izredna zbirka je posmrtninskemu skladu potrebna za zvišanje rezerve, ta pa za čas, ko bomo viničarji zopet brez zaslužka.
Blagajnik.
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU
Tukaj se je pred kratkim po daljšem času vršila zopet viničarska komisija, ki jo je predlagal preko viničarske Zveze, viničar Novak Jožef napram svojemu bivšemu gospodarju g. Edi Kodolitsch-u, pri katerem je vršil viničarsko službo 40 let. Za tolikoletno službovanje pa je lansko leto pred pričami vinogradnik obljubil viničarju izplačati 1000 dinarjev. Toda obljubiti in dati — to je dvojno. Ko se je v jeseni viničar izselil, tisočaka ni dobil, češ, da si je odpeljal nekaj krme, katera pa mu je pripadala.
Opomini za izplačilo tisočaka niso nič zalegli, zato je morala zadevo prevzeti viničarska komisija, ki je po pravici razsodila v prilog viničarju vkljub ugovarjanju vinpgradnikovega zastopnika. Za izplačilo pa je še posebej moral terjati odvetnik, seveda proti primernemu honorarju, kateri znesek bi si pač mogel g. Kodolitsch prihraniti ali pa še viničarju poslati zraven tisočaka. Upamo, da bo ta slučaj za tega gospodarja zadnji, kakor je bil prvi, da se je njegov viničar moral poslužiti zakonite pravice.
GORNJA RADGONA
Ker je viničarju Horvat Ivanu mera ši-kan postala prepolna, ki jih je dobival zadnje leto od svojega gospodarja g. Kocbeka, se je predlansko 'leto raje izselil. Ker pa se tudi v našem okraju kršijo pogodbe in v premnogih slučajih ne izvajajo določila viničarske uredbe, je tudi ta viničar še imel zahtevati razno, kar mu je pripadalo po pogodbi in uredibi. Opomini viničarja samega kakor tudi viničarske Zveze niso pri tem gospodu nič pomagali. Morda jih ni umel brati... ? Čudno bi ne bilo. Je sicer ta gospod tukaj na Slovenskem rojen in skoraj vedno tukaj biva, pa baje še ne-ve in ne razume našega jezika. Vsaj na viničarski komisiji, ki jo je viničar končno
Po tem računu je porasel v Ljubljani
1.	maja splošni indeks draginje napram septembru 1939 za 28.2%, hrana pa za 22.8%. Naš splošen indeks znaša za julij za rodbino tipa A 26.8, za rodbino tipa B 22%. Pri raznih indeksnih računih ne prihaja do povsem enakih rezultatov. To je v zvezi s tem, da je podražitev, kadar pridejo cene v tok, pri raznih predmetih silno različna.
Drugače se je podražil kamgam, drugače navadno platno ali umetna svila, drugače pšenična moka, drugače meso.
Pri takih razmerah je odvisen splošni indeks v veliki meri od razmerja, v kakšnem se poedini predmeti trošijo. V mesecu juniju se je podražilo predvsem olje, ki ga na trgu tudi vse bolj primanjkuje. Meso se sicer uradno še ni podražilo, vendar se nam iz mnogih krajev poroča, da se mesarji ne drže povsod maksimiranih cen. Za pšenico in koruzo so se uvedle z novo uredbo maksimalne cene.
Ta ukrep je vsililo silno novo dviganje cen pšenici in koruzi, ki je poskočila v tednu pred maksimiranjem za nadaljnih 50 par in napovedalo novo občutno podražitev moke in s tem nov draginjski val.
Vse to kaže, da so razmere na žitnih tržiščih nezdrave in nenormalne.
moral zahtevati preko Zveze viničarjev v Ljutomeru, je moral biti njegov zastopnik ob enem za tolmača. (Težko verjetno, da bi smel en naš Slovenec kje v Nemčiji po 20—30 letih bivanja tam, pred tamkajšnjimi oblastmi govoriti le samo slovenski?)
Tri ure trajajoča viničarska komisija ni mogla doseči sporazuma. G. Kocbek je po daljšem oklevanju privolil plačati samo 300 din, dočim je komisija razsodila din 1.020. Da je pa to vsoto viničar še dobil izplačano je moral zopet nastopiti odvetnik, ki je pod pretnjo rubeži izvlekel od tega gospoda celo vsoto in še sebi za stroške. Ja, tudi odvetniki morajo živeti!
	Tip	A	Podraž.
	Sept. 39	Julij 40	v %
Živila	523	724	38.5
Pijače	39	41	5.1
Čevlji in obleka	138'	171	23.6
Kurjava in razsv. 74		90	21.5
Stanarina	160	169		
Ostalo	88	107	21.2
Skupaj	1028	1293	26.0
Podražitev brez	pijač		26.8
	Tip	B	Podraž.
	Sept. 39	Julij 40	v %
Živila	894	1169	30.8
Pijače	248	265	6.7
Čevlji in obleka	238	315	32.4
Kurjava in razsv. 170		197	16.0
Stanarina	480	480	—
Ostalo	170	228	21.2
Skupaj	2200	2654	20.6
Litija
Vsled pomanjkanja surovin krči svoj obrat. Marksistična organizacija je hotela, da podjetje dela, dokler ima kaj na zalogi, s polno paro, potem pa naj ustavi popolnoma. Kaj bi bilo potem z delavstvom, jih menda nič ne skrbi. — ZZD je zavzela nasprotno stališče, da naj podjetje delavstvo zaposluje v turnusih po 3 tedne.
V	času nezaposlenosti naj bi tovarna nezaposlenim delavcem dala manjše podpore, poleg tega pa bi delavci dobili še tudi svoje redne podpore pri Borzi dela. Tovarna je osvojila predlog ZZD, ki je v resnici mnogo bolj pameten kakor marksistično stališče. Delavstvo bo tako, čeprav skromno, vendar dalje časa preskrbljeno. Upamo, da bo do popolne izrabe surovin podjetje moglo že zopet nove nabaviti.
Podražitev brez pijač	22.5
Opomba: Po indeksnem računu g. Arturja Benka Grada je znašala podražitev napram septembru 1940:
pri hrani	41.44%
obleki in obutvi	53.97%
stanovanju	—
kurjavi in razsvetlj. 11.50%
Skupni indeks	34.26%
Konferenca Borz dela
Nekako pred 14 dnevi je bila v Ljubljani konferenca šefov uprav Borz dela v naši državi. Konferenci je prisostvoval v zastopstvu ministrstva za socialno politiko dr. Krmpotič .načelnik ministrstva za socialno politiko. Prisostvovali so tudi zastopniki borz dela iz vse države in člani centralne uprave iz Belgrada. Na dnevnem redu so bila zelo važna vpraašnja, predvsem reorganizacija ustanov Borz dela z razmejitvijo glede na notranjo ureditev države. Razpravljali so tudi o novem proračunu ter o razdelitvi sredstev na posamezna področja. Borze dela v Sloveniji bodo poslej samostojne.
Razglas
Tehnični park vazduhoplovstva v Mo-staru rabi sledeče dčlavce:
10 mehanikov motoristov,
1 livarja,
2 strugarja,
1	orodjarja,
6	radio-monterjev.
Pogoj je, da so naši državljani z urejeno vojno obvezo in prakso od najmanj 5 let (za radiomonter je najmanj 2 leti).
Plača znaša din 80.— in mesečno din 40.— za vsakega otroka.
Poskusno delo traja 15 dni in kolikor bo kandidat odgovarjal se ga sprejme za stalno, ako ne odgovarja se ga odpusti z izplačilom polovične ocenjene mezde. Stroške za potovanje do Mostara in nazaj nosi kandidat sam..
Prošnje je treba nasloviti najdalje do 15. julija upravniku 7. vazduhotehničkog parka Mostar.
Rov se je zasul
Roman.
(Nadaljevanje.)
Oče Tišler je sedel s telesom nagnjen naprej, roke na kolenih, obraz med rokami in niti jokal ni več.
Jože se je dvignil prvi in dali Tišlerju roko na ramo rekoč:
»Pojdite, oče Tišler, rešeni smo.«
Tako je vsaj pozneje pripovedoval Tišler, kajti ta hip, ko je hotel oditi, se je Jože naslonil nanj, pogledal svojega očeta, ki se ni več zganil, ga zastonj poklical in se zgrudil poleg njega.
Drugi so se naslanjali drug na drugega — radi slabosti in radi veselja. Reševalci so jih podprli, da so lahko prišli iz ječe, kjer so toliko trpeli.
Ranjeni so hoteli umreti v temi, da ne bi videli svojih ran, sedaj pa so bili srečni v velikem zdravilišču, kjer so lahko oči odprli velikemu soncu in jih zaprli za blagodejno spanje.
Starega Korena so prinesli ven mrtvega. Toliko časa je delal v rovu, da je ta od njega zahteval še ostanek. Njegove oči so bile zamazane, izgledale so kot dvoje grozni hvotlin. In krog njega so jokali vnučki.
Aparati so izborno delovali. Ludovik je izvedel od inženirja, da je njegov oče zdrav, da pa sta oba Kolarja med žrtvami. Ludovik je kot pokošen omahnil na Mop.
Katoliški duhovnik je prišgl k njemu s svojo bratovsko besedo kot poslanec miru.
»Jože je umrl, ko so oldprli rov. Nič več ni pomagalo. Prsa so bila uničena. Morda ga ne boste več videli. Tri mrtve so odnesli.«
Ludovika je stresel pretresljiv jok ...
»Ah, tako srečen sem bil pri misli, da sem ga rešil!«
Ludoviku se je posrečilo, da je še enkrat videl Jožeta. Če je še v njem kaj ostalo od nekdaj, je sedaj vse izginilo. Izginilo je pri pogledu na ta obraz, na to dolgo telo, bledo in hlaidlno, na te oči, še vedno svetle kot nepremična luč; ležal je tu, kot pravkar posekano mlado drevo.
»Ubogi Jože!« je rek 1 duhovnik. »Skoro tako iz-gleda, kot da je dal svoje mlado življenje, da bi smrt prizanesla drugim in 'bil je uslišan.«
»Ubogi oče Kolar!« so govorile okoli stoječe žene.
»Umrl je radi plina«, je rekel inženir. »Ni bil za v rov. Ubogi plačilni. Rov strašno plačuje!«
Ludvik Tišler ni rekel ničesar.
»Mnogo vam moram reči poleg Jožetovega trupla, gospod župnik«, je rekel tiho, strto.
»Jože me je dvakrat rešil.
Jaz sem zakrivil to radi denarnice, kajti Kolarja sta brez sence. Denar je bil vrnjen. Obtožil se bom pred inženirjem; mnogo moram popraviti! Popravil bom! da, popravil bom!«
Težke, blesteče solze so mu vlažile obraz.
Govoril je;
»Ko mi je Jože rekel: Pojdi, ti imaš mater, vam rečem, da se mi je zdelo, da je v rovu svetlo.
Da, vedno bom ihtel za njim, ki me je dvakrat rešil. Če me hočete gospod, bom stopil v vašo odločno katoliško vrsto.«
»Prijatelj«, je rekel duhovnik, često^ spoznamo v soju mrtvaške sveče vrednost in pomen življenja. Da, često spoznamo, dia je smrt bolj rodovitna od življenja. Pojdi z nami, da nadomestiš Jožeta. Njegova duša, ki je bila čista bo s teboj.«
Žene in otroci so se vračali domov. Noč, ki je mirno ležala na zemlji je zakrivala njihovo radost in bolest.
»Kolarja ne zapuščata otrok,« so zaupno govorili. »A žalostno je umreti globoko pod zemljo.«
Bolni Poljanec in mladi Tišler sta se spustila z rudniškim vodjo in dvema radarjema v rov. Treba je bilo še enkrat pogledati vse na dnu. Saj bi lahko sveži zrak raznetil ogenj, če je kje skrit.
Oba mlada rudarja sta vsa strepetala na kraju, ki je bil za Jožeta grob.
»Katolika bova,« je rekel Ludovik. »Treba ga je nadomestiti.«
V	polmraku je brlela svetilka, kot zvezda, ki se upira nevihti. Njen odsev je pokazal neke poteze na tleh. Poljanec se je sklonil in nekaj videl zapisanega v prah.
'Sklonila sta se s svetilkami bliže in brala trepetajoče besede;
»Moje življenje za katolištvo.«
Ludvik se je zgrudil na kolena na kraju, kjer je Jože videl prihajati smrt. Klic je ušel iz njegovega srca:
»Da, to je bil pravi katolik!«
Oba sta jokala, jokala sta radi žalosti in zmagoslavja.
Konec.
List izdaja konzorcij: Jonke Jože, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana — Za uredništvo; Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.
Zavarovalno - pravni izreki sodišč delavskega zavarovanja
Sestavlja in ureja Maksimilijan Žagar.
Kratice : zzd = z alk on o zavarovanju delavcev; Rvtdl = razsodba Vrhovnega sodišča v Ljubljani kot vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja za ozemlje Slovenije;
OR = razsodba sodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani;
'SIN = »Službene novine« kraljevine Jugoslavije;
fin.'Z. = finančni zakon.
K § 3. zzd.
4. »V razmerju med očetom in hčerjo se plačilnost dela ne domneva. Če tedaj med očetom in hčerjo ni predhodnega izrecnega dogovora o plačilnosti dela, je smatrati, da hči pomaga pri delu brezplačno in najemno delovno razmerje zato ne obstoja. (Primer: Hči, ki pomaga oče-tu-delavcu pri akordnem gozdnem delu brez vednosti delodajalca in ki se tudi oče z njo predhodno ni ničesar 'diogovoril glede njene udeležbe na zaslužku ne v lastnem imenu, ne po pooblastilu delodajalca, ni zavezana zavarovanju. Pri takem dejanskem položaju in ker se v razmerju med očetom in hčerjo plačilnost dela ne domneva, nima namreč hči nobenega zahtevka za opravljeno delo, ne proti delodajalcu, ne proti očetu-akordamtu. V idlelovnem razmerju je v tem primeru le oče, ne pa tudi hči.« (Rvd 61-1940 od 19. n. 1940.)
K §47. zzd
5. »Zagovor člana, da ni zahteval zdravniškega nadpregleda in vobče dalj časa ni ukrenil ničesar v svrho dosege nadaljnje hranarine, ker da je čakal na izstavitev odloka OUZD o izločitvi iz staleža bolnikov, oziroma o odklonitvi hramarine, in da ni bil poučen od uradnega zdravnika o svoji pravici, da sme zahtevati nadpre-gled, je brezpredmeten. Odloka OUZD o izločitvi iz staleža bolnikov ni treba, čim je uradni zdravnik članu ustno povedal, naj gre spet na delo in da ne bo več dobival hranarine, oziroma če član odloka od urada ni izrecno zahteval. Prav tako nima uradni zdravnik povoda poučevati člana o nadpregledu, čim se je član z njegovimi razlogi strinjal in ni ugovarjal, da se čuti še delanezmožnega.« (Rvd 65-1940 od 19. n. 1940.)
K § 53. zzd
5.	»če član sam zahteva zdravniški nad-pregled ali pregled po zdravniški komisiji, pa je pri tem pregledu spoznan delazmož-nim, mu povračilo potnih stroškov k pregledu in nazaj ne pritiče.« (OR 191-1939 od 16.1.1940.)
K § 58. zzd
1. »Za bivšega člana, ki je izčrpal bolezenske podpore (26 ali 52 tednov), se plača pogrebnina iz zavarovanja za bolezen, če je nastopila smrt kot .posledica bolezni, za katero je dobival bolezensko po/dpono in če je nastopila v 2 letih od tedaj, ko je ta podpora prenehala. Samomor zaradi neozdravljive bolezni, za katero je izčrpal podpore, pa ni posledica bolezni in se zato pogrebnina iz naslova bolezenskega zavarovanja v takem primeru ne plača.« (OR 105-1940 od 26. III. 1940.)
K § 84. zzd
1. »Ni poslovna nezgoda, če se delavec ponesreči v svojem prostem času, ko se prostovoljno, brez zveze z delom in interesom obrata zadržuje v tovarniških objektih. (Primer : Ni poslovna nezgOdia smrt delavca, ki se je zastrupil s plinom v svojem prostem času pri prenočevanju v sobi, katero mu je tovarna odkazala za stanovanje le na njegovo prošnjo in samo, da bi mu ne bilo treba hoditi daleč domov.)« Rvd 67-1940 od 19. n. 1940.)
2. »Zakon ne priznava za nezgodni slučaj nepovoljnega delovanja delovnih prilik na zdravje delavca, v kolikor ni to delovanje nastopilo hipoma in neposredno. (Primer : Smrt zaradi pljučnice, ki se je postopoma razvijala iz prehlada pri težkem delu na odprtem prostoru ob neugodnih vremenskih prilikah, ni posledica kake nezgode. Zato ne daje pravice do nezgodne rente.)« (Rvd 100-1940 od 10. IV. 1940.)
3. »Odškodnina za nezgode pritiče članu tudi, če ga zadene nezgoda na poti od stanovanja do delovnih prostorov in nazaj, kolikor član te poti ni prekinil v lastnem interesu ali iz razlogov, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem. — Mnenje, da odškodnina ne gre, čim je član tudi le za kratek hip prekinil pat (n. pr. s tem, da je krenil s svoje navadne poti proti idiomu po
Zaščita pred letalskimi napadi
V	prvi vrati moramo ohraniti mirno kri!
V poslopjih.
Proč od oken in vrat, ker radovednost je pogubna! Izključimo električno razsvetljavo in plinaki vod. Če je v stavbi glavni dovod plina (navadno v kleti), zadostuje, da hišni nadzornik zapre ta voidl Po možnosti pogasimo ogenj v pečeh in ognjiščih. Vodovoda ne izključimo! Okna pustimo kakor so, bodisi odprta ali zaprta. Za seboj zapirajmo vrata ter odidimo takoj v hišno zaklonišče. Kdor ima plinsko masko, naj jo vzame s seboj. V stanovanju ostanejo eventualno samo hudo bolni in njih strežnik, ako bolnik v zaklonišču ne bi vzdržal. Glavni dohod v stavbo mora biti v mestih trajno odklenjen, Ida se lahko zatečejo vanjo oni, 'ki bi jih letalski napad presenetil na ulici.
V zaklonišču.
1. V zaklonišču je kajenje prepovedano, ravno tako raba svetilk z odprtim plamenom, (petrolejke, sveče itd.), ker se mora štediti s kisikom.
2. Nepotrebnih predmetov ne jemljimo v zaklonišče. Pač pa naj ima vsaka družina dragocenosti, kot zlatnino, denar in važne listine spravljene v posebnem kov-čegu, ki ga v primeru potrebe lahko vzame s seboj v zaklonišče.
3. V zaklonišču se moramo pokoravati navodilom nadzornika zaklonišča ali namestnika.
Na prostem.
1. Ko zaslišimo znak grozeče nevarnosti in smo na prostem, odidimo mirno v najbližje javno zaklonišče. Ce ga ne moremo Idtoseči, poiščimo zavetja v najbližjem poslopju (v Meti, veži).
2. Če smo na odprtem postoru in daleč od stavb, poiščimo po potrebi takoj primerno kritje bodisi v jarku, jami itd. V najslabšem primeru se vlezimo na tla, da se na ta način obvarujemo pred drobci bomb.
3. Ako pridemo slučajno v zastrupljeno ozračje in nimamo pri sebi plinske maske, vzemimo kot zasilno nadomestilo robček, ilci ga namočimo v kako tekočino (vodo), oziroma ki smo vanj zavili Vlažno zemljo ali zmečkano svežo travo. Tak robeč tiščimo na nos in usta. Korakajmo počasi vstran od vetra ali proti vetru oziroma na višje ležeče kraje, da pridemo tako hitreje na čisti zraik.
4. Vozila z vprežno živino se morajo takoj ddlstraniti iz iglavnih prometnih cest
drugih ulicah v cerkev in se šele potem vrnil na svojo navadno pot proti domu, kjer se je potlej ponesrečil), ni pravilno.
V	zakonu utemeljeno je marveč stališče, da preneha zaščita člana za slučaj nezgode na potu šele takrat, če se mora po okol-nostih posameznega primera smatrati, da je bil prvotni glavni namen poti, na primer priti domov, opuščen in zamenjan z drugim glavnim namenom; tako, da se ima smatrati pot domov za definitivno prekinjeno, in sicer v tem smisul, da se o nadaljnji poti ne more več reči, da je pot z dela domov (marveč n. pr. iz cerkve ali gostilne domov). Če stopi kdo na poti z dela domov za kratek čas v cerkev, na pošto, na kratko okrepčilo v gostilno ali po drugem kratkotrajnem opravku in potem brez nepotrebnega zadrževanja nadaljuje pot, je še vedno na poti z dela, ko stopi zopet na smer, ki ga vodi proti domu. Takšna razmeroma kratkotrajna prekinitev poti ima le to posledico, da delavec ni zavarovan za nezgodo, ki ga doleti v času in na kraju prekinitve in na stranski poti, ki jo je opravil v svrho opravka, ki je povzročil prekinitev. Zavarovan pa je zopet, ko stopi na svojo navadno pot in jo nadaljuje.« (Rvd 82-1940 od 19.11.1940.)
K § 90. zzd
1. »Če je na posledicah poslovne nezgode umrli član svoje v § 90. zzd naštete svojce (starše, deda in babico, vnučad, brate in sestre) podpiral le v toliko, da
njegove podpore (po konkretnem primeru in prilikah) niso bile glavni, oziroma pretežni del njihovih eksistenčnih dohodkov, potem ti svojci nimajo pravice do nezgodne rente, pa četudi je bilo to podpiranje njihova edina podpora ali njihov edini denarni vir. Takšno podpiranje namreč še vedno ni vzdrževanje, ampak slej ko prej le podpora.« (Rvd 59-1940 od 20. III. 1940.)
K § 172. zzd 1. ».Vrhovno sodišče v Ljubljani’ je od 1. XI. 1939 dalje pristojno, dla sodi tudi kot vrhovno sodišče delavskega zavarovanja za ozemlje Slovenije; kot tako je pristojno soditi tudi od 1. IV. 1940 dalje. (S predpisom §§ 20. in 21. Uredbe o poslih pravosodstva od 5. X. 1939, SN št. 227-79 je bil bil oddelek B Stola sedmorice v Zagrebu, ki je dlo 31. X. 1939 sodil tudi kot VSDZ za ozemlje Slovenije, po izločitvi ozemlja apelacijskega sodišča Spliit premeščen s 1. XI. 1939 iz Zagreba v Ljubljano, kjer je dobil naziv .Vrhovno sodišče v Ljubljani’. V smislu §§20. in 21. te uredbe, izdane v okviru .Uredbe o banovini Hrvaitski’, objavljene v SN št. 194-A LXVH od 29. Vm. 1939, je v kompetenco .Vrhovnega sodišča v Ljubljani’ prešlo tudi vrhovno delavsko zavarovalno sodstvo za ozemlje Slovenije. — Tolmačenje citiranih uredb v zvezi s § 109., odst. 3.. fin. z. 1939-1940 in povodom § 80. Uretilbe o budžetskih dvanajstinah za april—julij 1940.) « (ZOR 320-1939 Vrhovnega sodišča v Ljubljani od 7. XII. 1939 in Rvd 97-1940 od 10. IV. 1940.)
Delovni spori na Hrvatskem
v stranske ulice ali ceste. Živino izprezi-mo in na kratko privežimo, v Okrajnem primeru tudi na vozilo, ki smo ga prej zavrli. Privezanje živine ob hidrante in pri studencih je prepovedano!
5. Motorna vozila se morajo ustaviti na krajih, kjer ne bodo ovirala prometa rešilnih' in gasilskih voz, in sicer ob robu desnega cestišča v smeri vožnje. Ustaviti jih je treba najmanj 10 do 20 m daleč od hidrantov, studencev, cestnih križišč in mostov.
6. Prepovedano je, postaviti kakršnakoli vozila pred vhodom v javna zaklonišča, bolnice, rešilne postaje, na tračnicah cestne železnice, prometnih otokih, mostovih, na cestnih ovinkih ter v ozkih in nepreglekU-nih ulicah.
7. Vozila cestne železnice je treba ustaviti v najmanjši medsebojni razdalji 10 m, in to tako, da ostanejo cestna križišča prosita.
8. Vozniki, spremljevalci in ipotniki vozil naj poiščejo najbližje javno zaklonišče, ali če tega ne dosežejo, 'kako drugo zavetje.
D. Ravnanje po napadu.
1. Zaklonišče zapustimo šele, ko je bil dan znak, da je nevarnost minula in ko je to odredil nadzornik zaklonišča ali njegov namestnik.' Nato zaklonišče očistimo, uredimo in prezračimo.
2. Za primer ugotovitve bojnih plinov in strupov ali če obstoji sum, da je bil na-
. ,pad izvršen z njimi (>to razddteva nenava-den vonj ali draženje sluznic oči, nosu, grla), ie treba to tako-* javiti blokovnemu vodji oziroma rajonskemu (krajevnemu) vodstvu protiletalske zaščite.
3. Na ulici pazimo na poškodovane žice električne napeljave, da ne pridemo v stik z električnim tokom, dalje na razpokano zidovje (nevarnost rušenja).
4. Bombe, ki se ni razpočila, se ne dotikajmo, pač pa obvestimo o najdbi blokovnega vodjo oziroma rajonsko (krajevno) vodstvo protiletalske zaščite.
5. Prostorov, ki so bili ob napadu prizadeti, se izogibajmo'zaradi morebitne nevarnosti ored bojnimi strupi in plini in da ne motimo reševalne akcije.
6. Letake, ki bi jih trosil sovražnik iz letal, je treba pobrati in takoj oddati ob-lastvom.
Kraljevska banska uprava drav. banovine.
V	Ljubljani dne 31. maja 1940.
Ban;
Dr. Natlačen s. r.
Hrvatski ban je izdal novo naredbo o reševanju delovnih sporov. Radi važnosti prinašamo bistvene točke iz te naredbe.
Delavci in delodajalci se morajo v slučaju spora držati zakonite poti. Ta predvidevajo:
a.) neposredni razgovori med prizadetima strankama.
b.) posredovanje delodajalskih in delo-jemalskih zbornic.
c.) poravnavo pred upravnim oblastvom prve stopnje in
d.) postopek pred novoustanovljenim Delovnim sodiščem.
Ako neposredni razgovori med strankama ne prinesejo sporazuma, se na zahtevo ene izmed strank mora pričeti s posredovanjem v roku 7 dni. V slučaju prve neuspele poravnave se mora druga sklicati zopet v roku 7 dni. V slučaju spora-
zuma se napravi zapisnik, ki obe stranki veže na sporazum za dobo 6 mqpecev.
Če do sporazuma ne pride, Odločujejo delavci, ali se delo nadaljuje ali ne in sicer s tajnim glasovanjem pod nadzorstvom službenega organa.
Obustavitev dela s strani delodajalca more slediti samo takrat, če po brezuspešnih posredovanjih oblasti za sporazum, delavci s svojim zadržanjem onemogoču-jejo v obratu normalen potek poslovanja. Prepovedana pa je delavcem vsaka zasedba in obsodba podjetij. Prepovedani so tudi vsi generalni štrajki, bodisi v poedi-nih krajih, mestih ali celi banovini.
Če se stranki sporazumeta, da reši spor Delovno sodišče, potem to razpravlja o vseh vprašanjih delovnih odnosov.
Delovna sodišča se osnujejo v mestih z okrožnimi sodišči. Odločbe Delovnega sodišča so končnoveljavne, proti njim ni pritožbe.
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje
Ena osnovnih zahtev viničarskega stanu je, da naj na naši slovenski zemlji, prepojeni z našim znojem, gospodari naš človek, ne pa da težačimo tujcu. Isto zahtevo je postavil tudi slovenski kmet v programu svoje stanovske organizacije Kmečke zveze, na občnem zboru v Celju, dne 25. febr. 1.1. Tudi slovenski kmet životari na svoji zemlji v stisnjenih razmerah, dočim je velika površina slovenske zemlje, predvsem v vinorodnih obmejnih krajih, v rokah nekmetov in nasprotnikov naše narodne ideologije.
Da je naša trditev resnična, nam kaže naslednja slika: V tako imenovanih Jeruzalemskih goricah (t. j. okoliš 26 kataster-skih občin) je 69.51% vinorodne zemlje v rokah meščanstva, od teh pa je 17,13% lastnikov inozemcev, ki imajo v teh krajih v svoji posesti skupaj 233.5 ha vinogradov in to v najlepših legah. Ista neugodna in žalostna slika je v ostalih krajih Slovenskih in Haložkih goric.
Nehote nam vstaja vprašanje, kako je prišlo do tega, da večina prebivalstva teh krajev nima lastne zemlje, ali pa, da je poseduje le v skromnih ostankih. Vzrokov je več. Eden glavnih pa je, da slovenski kmet ob času obnove vinogradov, uničenih po trtni uši, ni imel lastnih sredstev za obnovo. Tako je prišel v odvisnost raznih takratnih denarnih zavodov, ki niso bili prijatelji narodnosti našega kmeta. S tem je prišel v odvisnost in propadel. Cele komplekse slovenske zemlje so pokupili razni premožni meščani, ali 'so pa ostali last teh denarnih zavodov ter so še danes last raznih »šparkas«.
Zopet drugod imamo velikanska posestva kot ostanke nekdanjih fevdov in raznih ustanov, ki v veliki večini niso narodno naše. Tako imamo n. pr. v katasterski občini Slamnjak pri Ljutomeru domačih lastnikov vinogradov le 5%. vse drugo je v rokah meščanstva, raznih grofov in ustanov ter je v tej občini 68.33% ljudi brez vsake zemlje, ki kot viničarji, ob skrajno neugodnih razmerah, garajo tej
tujerodni gospodi. V takih krajih je tudi za kmeta, ki poseduje nekaj lastne zemlje, zelo težko stališče. Ta zemljišča obdeluje po večini sam, ker nima, s čim plačati delavca. Če ga tudi plača, je ta plača malenkostna, kakor je malenkosten dohodek njegovega posestva. Hlapci in dekle na teh kmečkih posestvih so sramotno nizko plačani (od 25—80din mesečno), pa še mnogokrat te vsote ne more kmet plačati, ker nima denarja.
Ali je potem čudno, ako kmet tudi svojega viničarja slabo plača? Ni kriv on, kriva je neenaka razdelitev zemlje, tako da ima najbolj donosno zemljo v rokah tujec, domačin pa le to, kar je v kruti borbi za obstanek za svoj življenjski prostor ohranil, prevelika bremena, ki se nalagajo kmečkemu stanu itd. Zato je bil in bo še vedno resničen prleški pregovor, ki pravi: »Gospod guli kmeta, kmet siromaka, siromak pa krompir, če ga ima.« Da take razbere v naših krajih tudi v narodnostnem oziru niso rožnate, je samo ob sebi razumljivo.
Agrarno vprašanje slovenskega kmeta je pa tudi važno socialno vprašanje za naše poljedelsko delavstvo in viničarje, kakor za kmečke posle v teh krajih. Kjer nič ni, tudi smrt nima kaj vzeti. Ako bo še nadalje v naših krajih prevladoval tujec in ne kmet, tako dolgo ne bo rešeno tudi socialno vprašanje teh delovnih slojev, tako dolgo bo kmet še vedno slab plačnik svojih delavcev, tako dolgo bo tukaj mržnja kmeta do delavca ali obratno, izkoriščanje in zapostavljanje. Tako dolgo pa bodo tukaj imeli sijajno žetev razni laži-sociologi za svojo komunistično propagando, tako 'dolgo tudi to ljudstvo ne bo narodno zavedno.
Rešiti vrašanje kmeta se pravi rešiti tudi problem poljedelskega delavstva. Zato, kmetje, poljedelski delavci in viničarji, koncentrirajmo svoje sile v eno samo falango, v en klic in eno zahtevo: Zemlja slovenska naj bo last tistega, ki jo obdeluje in z ljubeznijo neguje, ne pa, da težačimo tujcu, ki nas izmozgava!
V globoki žalosti sporočamo, da je nepričakovano zadet od kapi umrl prokurist naše družbe, gospod
inzenjer
Anton Tempel
odlikovan z redom sv. Save III. stopnje.
Njegovo požrtvovalnosti polno, zvesto izpolnjevanje dolžnosti, njegova neumorna delavnost in njegov veder značaj naj nam bodo trajno svetal vzor.
Pokojnika, ki je pripomogel v veliki meri k razvoju našega podjetja, bomo ohranili v trajnem in častnem spominu!
Maribor, dne 8. julija 1940.	,
$
Ufttavtu svet m cavtuUeiistva Sfddsue	stavdeneduMe v fkatitoeu