Ii asfaltne baie se še imeraj kadi Hotel Celje igrajen v dveh letih im T I ST. 41 ■ LETO 62 - CELJE. 25. 5. 2007 ■ CEHA 1,25 EUR - 299.55 SIT 080 12 24 www. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kran' MercatorÄsodM? ©csOte sobota, 26. maj, ob 10, uri MAESTRO&ZLAlX> POLJE/ zaključno žrebanji nedelja, 27. maj, od 8. do 13. ure PREIZKUSITE GILLEITE FUSION TUDI VI! Misija: Vlada RS BoratPahor VsoiwtoiNT&RC Velilia Krešicai naobiskuv iibiniffleddmnH idatpokDrigem V vodi obtičalo Saša regiji dekletoma mestu re 9770353734051 lil film Misija: Vlada na obisicu UVODNIK Ministri zadovoljni z videnim, v zgornjesavinjskih in šaleškili občinali pa s slišanim Saša le presenetila Minule dni smo večkrat nergali zaradi organizacije obiska vlade v desetih občinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Zdaj bo treba nekaj trditev umakniti, saj so »štimale« vse minute, ministri so bili zgovorni, le predsednik Janša je vse prehitro zapuščal prizorišča. No, ja. nekaj uänka tega nerganja je le bilo: potem ko je poslanec Jakob Presečnik iz našega uvodnika izvedel, dajepo-govor o 3. razvojni osi zaprt za javnost, je odločno ukre-paL Pogovoru smo lahko prisluškovali tudi novinarji. Sicer je vlada prišla, dapre-veri, kaj so uresničili; po drugi strani so iskaä nove razvojne pnložnosti. Če kdo pozna natančen razpored in se sprašuje, kaj neki je počela vlada na delovnem obisku v Lučah, naj pojasnimo, dajepodajala ključne ocene in pr^ledova-la, kaj so postorilTin (verjetno) načrtovala, kaj bo obljubila. Sicer končna bilanca oziroma zbirnik obljub še ni končan. Urgentnih stvari, ki bi jih bib treba reSevaü čez noč, so menda našli bistveno manj kot pred dvema letoma. Prav tako je bilo slišati manj tarnanja, manj je bilo govoraoprob-lemih in več o možnostih ... Skratka, tako vlada kot »naši« so natrosili kar pr^j pohval za nazaj, slišali je bilo tudi nekaj obetov za naprej. Iskreno, kajvečodtegaobi-ska, ki je predvsem imenitna promocija vlade, nismo pričakovaU. Ker je bilo vnaprej slišati, da bodo največ pozornosti deležni »naši«, hi odveč omeniä, da so se gostitelji povsod, kjer se je ustavil kdo od vlade, na obisk temeljito pripravili. Thdizatopričakovanja, kaj vse naj bi vlada obljubila, niso bila nemogoča. Vobänah se še kako zavedajo, daje treba poznati predvsem konkretnega uradnika, ki odpira vrata. Ministri in premier lahko sicer odgovorijo na kakšno vprašanji jepomembno začrtanje pot bi hodili. TU nju menda r, ni, ker občin posebej gostil sokega prec manjše občir do ministrste center vednc indanajbita pokrajina, pr ko Meh. To j mišljanjem, i,. . ni Sa-Ša med dvodnevnim obiskom najbolj presenetila slovensko vlada. Z zmago s 4:1 v malem nogometu je v sredo v Šoštanju slovenska vlada suvereno končala dvodnevni obisk v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. V tem času se je zvrsülo več kot 60 različnih srečanj in obiskov celotne ministrske ekipe v različnih podjetjih in zavodih. Veliko pozitivne energije in številni razvojni projekti v podjetjih naj bi bili porok, da bo pokrajina desetih zgornjesavinjskih in šaleških občin med najuspešnejšimi v Sloveniji. V mnogih pogledih so obisk primerjali s podobnim predlanskim dogodkom. Predsednik vlade Janez Janša je zatrdil, da so uresničili vse takratne obljube. Med njimi je izpostavil nastajajočo pokrajino Sa-ša in 12 odstotkov več denarja za občine. Predlanske želje so büi tudi veliki projekti, ki so zdaj vključeni v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. Gre za blok 6 v šoštanj-ski termoelektrarni, del Teh-nopolisa plus in severni del 3. razvojne osi, za kar bo treba zbrati več kot dve milijardi, evrov. Med konkretnimi obljubami je vlada v dveh ietih pomagala pri gradnji ČN Šaleške doline, novih prostorov centra za socialno delo v Mozirju, Medpodjethiškega izobraževalnega centra v Velenju ter šole in vrtca v Solčavi. Kakor je ocenil premier, je gospodarska slika pokrajine ugodna, večina podjetij načrtuje nove programe, naložbe in delovna mesta. V zadnjih dveh letih se je brezposelnost zmanjšala za petino, v regiji je nekaj velikih podjetij. ki presegajo meje, med njimi je Janša omenil Gorenje in razvojni oddelek na-zarskih Hišnih aparatov. »V vseh podjetjih, ki smo jih obiskali, smo naleteli na bistveno bolj ambiciozne načrte kot pred dvema letoma. Danes laliko mimo rečemo, da bo ob tukajšnjem trendu pokrajina Sa-ša zagotovo ena najbolj uspešnih, saj je podjetniški optimizem v zadnjih dveh letih zelo narasel.« MedpodjetRiški izobraževalni center, ki deluje kot enota Šolskega centre Velenje, je vzorčen primer sodolovonja med vlado, gospodarstvom in v Sloveniji z vrhunsko opremo' pridobivanje znanj različnih strok. Pokrajina Sa-Ša Kot je znano, naj bi šaleške in zgornjesavinjske občine tvorile eno od 14 pokrajin. Janša je opozoril, da glede števila, tudi med poslanci s tega območja, še ni popolnega soglasja. »Lahko je govoriti, da je potrebno manj pokrajin. A ko se je treba izjasniti, katero naj bi črtali, zmanjka argumentov. 14 je prava številka,« je zatrdil Janša in dodal, da je vlada v Saši med obiskom zaznala kolektiven duh sodelovanja in pozitivno naravnanost. »To je pomembno za naprej, ko bo pokrajina doživljala porodne krče. Veliko se bo treba dogovarjati, preden bo dajala razvofne možnosti.« Naj povemo, da je vlada včeraj sprejela prvi pokrajinski paket, in sicer zakone o pokrajinah (govori o pristojnostih in nalogah), financiranju in volitvah. Sočasno s tem paketom so sprejeli sklep o pripravi zakona o ustanovitvi pokrajin. Temu bo namenjena 60-dnevna javna razprava o mejah, pri čemer je pristojm mimster Ivan Žagar poudaril, da v Sa-Ši ni zaznal pobud o spremembi I OS 3. razvoji Gradnja hitre cestne povezave od avstrijske meje do avtoceste Maribor-Koper je bila ena osrednjih tem. Z vladne strani pričakovane prepire o poteku trase je v začetku razprave v Šoštanju presekal velenjski župan Srečko Meh s pozivom županom, da se bodo o trasi »prepirali« jeseni, ko bo izdelana. Po najbolj optimalni različici naj bi namreč do septembra izbrali najboljšo traso in jo kar najhitreje umestili v prostor, da bi lahko vlada prihodnjo jesen sprejela državni prostorski načrt (DPN), Izdelano mora biti pozitivno okoljsko poročilo, v fazi razgrnitve DPN-ja pa naj bi bilo čim manj pomislekov in vprašanj. Potem bi bili na vrsti odkupi zemljišč in projektiranje. »Če scenarij skrajšamo na minimalne roke, so začetna gradbena dela možna v letu 2009,« je poudaril minister za promet Janez Božič. Celotna trasa bo stala po prvih ocenah 1,2 milijarde evrov, na »našem« koncu pa bo dolga od 60 do 70 kilometrov, Gradnjo naj bi poplačali s kombinacijo evropskega razvojnega denarja, nekaj tudi iz proračuna in ugodnih mednarodnih kreditov. Te bi kasneje odplačevali s pobira--njem cestnine, ki jo bodo uvedli tudi na 3. razvojni osi. ležave Tudi na zaključnem srečanju vlade z gospodarstveniki, politiki in poslanci v Centru Nova ni bilo slišati hudih besed. Presenečeni smo bili nad številnimi težavami, ki tarejo Hotel Plesnik v Logarski dolini (cesta, parkri-nina, elektrika, vodovod, ogrevanje, TV-programi...). Gostitelji so opozorili na počasno denacionalizacijo, pomanjkanje določene delovne sile in izvoz lesa v Avstrijo. Govora je bilo o podružničnih osnovnih šolah, pri čemer je minister Milan Zver . DvoranavŠoštanju je sicer navljala.toda neuspešno: vlada je »naše« poraalas4:1. Sicer bi vlade težko igrala.č^ župan Ciril Rose ter Miran Pavlin, ki bi iz prikazanega sam pr«magel ekipo Saše. Pa vendarle je tudi premier Janša stisnil en gol (poleg dveh Pavlinovih in gola ministra Iztoka Jarca), častnega za naše pa je dosegel Rudi Lesjak. in učnih delavnicah za izpostavil Solčavo kot vzorčen primer, kako lahko majhno šolo zgradijo z nekajkrat nižjimi stroški. Kot ob podobnih priložnostih je spet izbruhnila Bolnišnica Topol-šica, ki v bodoči pokrajini ne bo izpolnjevala pogojev za regijsko bolnišnico. Minister Andrej Bručan je predlagal povezavo z drugo regijsko bolnišnico in zagotovil, da ne razmišljajo o ukinitvi, temveč o novih vsebinah, pri čemer se neizmerne možnosti bolnišnici odpirajo v javno-zasebnem partnerstvu. Gomjegrajski župan Stanko Ogradi je po dvakratnem pisnem opozorilu tokrat javno izpostavil težave občine, ki ima zaradi podjetja Engo blokiran zakladniški račun in praktično onemogočeno delo. Da bo problem treba rešiti, se strinja tudi minister Andrej Bajuk, ki si ne zna predstavljari, da bi zaradi dolga »zaprli občino ah pro-dah kakšno šolo«. Tako za gomjegrajski Engo kot sistem ogrevanja v Solčavi bo treba po navedbah vlade rešitev poiskati z novim lastnikom. Na splošno lahko rečemo, da je obisk vlade ugodno odmeval. Tudi velenjski župan Meh ni skrival zadovoljstva, pri čemer je za prihodnje napovedal opozorila vladi glede 3. razvojne osi, cestnih povezav, ekolo^je, energetike, razpisov in izobraževanja. »Ne vem, katera vlada in v kakšni zasedbi vas bo pozdravila čez dve leti. Prepričan pa sem, da se bo tradicija obiskov nadaljevala in da bodo krajši, ker bo več vprašanj urejala pokrajinska vlada,« je za konec povzel premier Janša, »zato zadržite to pozitivno klimo, ki jo je čutiti. V tem primeru lahko resno računate, da boste pri vrhu, ko se bodo pokrajine merile v razvoju. URŠKA SELIŠNIK riDNiK BIG BROTHER Vstopi v hišo največjega resničnostega šova - BIG BROTHER in kupi enkratni neomejen dostop do popolnega vpogleda 24 ur na dan v živo za samo 10 EUR! 03 42 88 112 03 42 88 119 Zahtevajo pogovore čarobna ruleta Novico, da nameravata na jesenskem kongresu Slovenske ljudske stranke za predsedniški položaj kandidirati sedanji predsednik Janez Podobnik pa tudi podpredsednik in celjski župan Bojan Šrot so z veseljem sprejeli v podmladku SLS, Novi generaciji. Podmladek stranke pričakuje, da bosta oba kandidata svoje vizije stranke predstavila tudi Novi generaciji in se o njih z mladimi tudi 1, »Ti pogovori bodo podlaga za odločitev, katerega kandidata bomo podprli,« sporoča predsednik Nove generacije Rok Ravnikar. In dodaja, da želijo, da vodstvo stranke resno obravnava stališča podmladka. Tudi zato obžalujejo, da sta oba kandidata kljub stališču Nove generacije, da ne podpira Lojzeta Peterleta za predsednika države, njegovo kandidaturo podprla. BS Najvišja kakovost po najnižjih cenah! KJE SO MAŠI POSLANCI? Pokrajinska realnost Projekt slovenskih pokrajin je včeraj stopil korak naprej proti letu 2009, ko naj bi se po načrtih nje- govih š lija razdelila na 14 pokrajin. Vlada je namreč sprejela tri pokrajinske zakone, in sicer zakon o pokrajinah, o financiranju pokrajin in o volitvah v pokrajinah. Pred tem je minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar po tednih usklajevanj dobil načelni pristanek parlamentarnih strank, da bodo podprle vse tri zakone. Paket treh zakonov bi lahko brez težav potrdili poslanci vladne koalicije, vendar zaradi zahtev po paketnem sprejemanju skupaj z zakonom za določitev območij pokrajin, ki potrebuje dvotretjinsko podporo DŽ-ja, usklajevanje poteka v sodelovanju z opozicijo. Pri tem je zanimivo, da je velik zagovornik paketne^ sprejemanja Nova Slovenija, saj po besedah Draga Korena želijo »pregledno in dorečeno« ustanavljanje pokrajin. V opoziciji so zakone ocenili kot sprejemljive, po besedah Bojana Kontiča (SD) pa bodo nekatere nejasnosti zakona o financiranju pokrajin, na katerega je bilo največ pripomb, skušali odpraviti z amandmaji. Velenjski poslanec je poleg tega prepričan, da bi morali predsednika pokrajine voliti na neposrednih volitvah, ne pa da ga izvoli svet pokrajine. Tudi poslanska skupina nepovezanih poslancev meni, da je vsebinski del pokrajinske zakonodaje dovolj sprejemljiv, da bi ga lahko podprli, moti pa jih nedorečenost izračunov v zvezi s financiranjem pokrajin. Pri tem so njihova stališča zelo podobna stališčem NSi-ja, kjer že od lanske spremembe ustave poudarjajo, da nova členitev Slovenije ne sme prinesti dodatnih stroškov davkoplačevalcem in podvajanja administracije. Po Korenovih besedah prav tako vztrajajo, da se vse naloge z državne ravni na pokrajinsko prenašajo skupaj z denarjem, ki je bil do sedaj namenjen za izvedbo teh nalog, in potrebnim številom ljudi, ki so te naloge opravljali v ministrstvih. »Seveda to pomeni selitev funkcij, ne konkretnih ljudi,« pojasnjuje Koren. V SLS-u in SDS-u na tri vsebinske zakone doslej niso imeli bistvenih pripomb, po besedah Franca Jazbeca (SDSJ so büi vsi popravki za- SLIKOPUSIURSTVO INPOLAGANJENDOV IZPUSTIČHINMU INPARKEM^ konov doseženi na podlagi pripomb poslanskih skupin, pri tem pa so bile upoštevane vse pripombe. Pokrajinska idila se konča pri spornem četrtem zakonu, o katerem naj bi vlada odločala septembra. Strokovnjaki namreč zagovarjajo čim manjše število pokrajin. Eden od predlogov je bü celo samo tri, najbolj realen predlog pa je od šest do osem. Trenutno se zdi, da bi jih lokalni politiki najraje imeli skoraj toliko kot občin, saj se oglašajo vedno nova območja, ki bi zaradi nedvomnih «zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih« razlogov postale del pokrajinske zgodbe. V SNS so prepričani, da bi morali število pokrajin zapisati v ustavo, če si ne želimo občinske povodnji. Po njihovem mnenju je sedanji Žagarjev predlog izrazito neskladen, saj naj bi največja pokrajina merila 2.500 kvadratnih kilometrov, najmanjša le 264. Podobno bo pri financiranju, najbolj razvita pokrajina bo imela 333.000 davčnih zavezancev, najmanjša 27.000. Skrbi SNS-ja na nek način gubajo tudi čela skupine nepovezanih poslancev. Tako Matej Lahovnik meni, da sprejeti 14 pokrajin samo zaradi tega, ker je to »politična realnost«, hkrati pomeni, da se lahko v prihodnosti ob drugačni politični realnosti dejansko to število še povečuje. Velenjski svetnik in prvi mož društva Zares dodaja, da ima dvakrat večja Avstrija samo osem pokrajin in samostojni Dunaj. Nepovezani poslanci zato razmišljajo, da bi tudi pri glasovanju v DZ-ju vztrajali pri številki od šest do največ osem. Druge poslanske skupine so svoje meje postavile na številki 14 in pristajajo na argument »politične realnosti«. Manjše število je lahko stvar pogovorov, vendar je glede na pridske lokalnih okolij to težko pričakovati", meni Jazbec. V NSi sicer soglašajo s stroko o manjšem število pokrajin, vendar dopuščajo 14 kot zgornjo mejo, meni rogaški župan Martin Mikolič. »Osebno pa menim, da si Sa-vinjsko-Šaleška zasluži biti pokrajina, prepričan sem celo, da bo zelo uspešna,« pravi Mi-količev kolega Koren. Podobno trdi Kontič, sicer velik nasprotnik droblj enja na ravni občin. In Sa-Ša kot štirinajsta pokrajina zagotovo bo, je v sredo v Mozirju zagotovil predsednik vlade Janez Janša. SEBASTUAN KOPUŠAR Idila z velikimi potrebami »Razloženo naselje z gruča-stim jedrom okrog cerkve sv. Petra leži v osrčju Zgornjesotelske-ga gričevja. Hiše in zaselki so raztreseni po pobočjih in na vrhu slemena med Hajnskim in Nezbiškim potokom,« predstavlja Kristan Vrh Krajevni leksikon Slovenije. Za suhoparno razlago je skritih veliko zanimivih zgodb idiličnega kraja. Obetaven je že čudoviti razgled na središče kraja, z glavne ceste med Podčetrtkom in Rogaško Slatino. V starih časih so se tu očitno dobro počutili celo medvedi, saj se je kraj imenoval do konca 2. svetovne vojne Sv. Peter na Medvedovem selu. Med krajani, s katerimi smo se srečali, krožita dve različni razlagi o izvoru tega imena. Eni so slišali starodavne zgodbe o zadnjem tamkajšnjem medvedu, ki se je ujel v vabo, po drugi razlagi naj bi koreni-ni2o ime po hribu Medvešček, ki po obliki delno spominja na omenjeno zverino. Niti priimek Medved v teh krajih ni ravno redek. V slikovitem kraju, vzaledju dveh velikih zdravilišč, zaenkrat od te bližine v turističnem smislu nimajo ničesar. Tbristi od blizu in daleč so se v zadnjih letih ustavljali le pri eni sami, zelo znani turistični točki, pri hiši iz steklenic - nenavadni Wši, ki jo je zgradil lani umrli domačin ter imel najprej težave zaradi kršitve predpisov z gradbenega področja. Turistične pozornosti vredna bi bila tudi voda z žve-plenim okusom v Hanjskem, ki se steka v korito tik ob glavni cesti. Voda, ki je govedo noče piti. Na vrsti pločnik Glavna cesta vzbuja zaradi hudega prometa s tovornjaki, na poti proti Hrvaški in naprej, nezadovoljstvo doiračinov. »V sodelovanju z Občino Šmarje pri Jelšah bo letos v kraju največja, dolgo pričakovana naložba gradnja pločnika od glavnega križišča v Mestinju, vse do odcepa za Kristan Vrh,» je zadovoljen predsednik KS Kristan Vrh Vinko J^o-dič, V občinski stavbi so nam povedali, da je vsa dokumentacija za 1,5 kilometra dolg pločnik pripravljena; čakajo le še na razpis za dodelitev sredstev na območju 10-kilome-trskega obmejnega pasu, ki bi mora) biti že objavljen. Z občinskim denarjem bodo letos preplastili pol kilometra asfelta na lokalni cesti Kristan Vrh-Rogaška Stalina. Kristan Vrhje mak krajevna skujh nost, s komaj devetimi kvadratni-nu kilometii povt^me, k^er so za-radirazčlenienosu naselij na cestah velike potrebe. V zadnjih letih so zato veliko a^tirah t« uredili ki-lometa" ploteika m javne r^svet-^^ äu^ ^eßmo naselje. KS^kjffi V gričevju Kristan Vrha - Pločnik iz Mestinja naj bi gradili letos Gasilci pomagajo pri urejanju kraja, prvi pridejo ko civja neurje, pomagajo pri čiščenju zasebnih vodnjakov ... Med gasilci je celo najstarejši krajan, 93-lelni Ignac Škodič, soustanovitelj društva, ki je med dm-gim osebno izdelal prvo društveno gasilsko črpalko. Črpalko iz let splošnega pomanjkanja imajo danes v Gasilsko kulturnem domu na častnem mestu. No, pred Škodičem je bil najstarejši član društva celo 96-letni krajan. Najmlajši gasilec je star šest let. Predsednik in poveljnik sta povedala, da je za vključevanje v gasilske vrste veliko zanimanje, kar je prav rezultat dela z mladimi. Vsako leto se udeležuje tekmovanj pet mladinskih oziroma pionirskih ekip, v društvu imajo tri moške in eno žensko ekipo, s katerimi nizajo pomembne uspehe na državni ravni ali na meddržavnem tekmovanju na Hr- NOVITIDIIIIK Pred Gasilska kulturnim domom v Kristan Vifiu. je le nekaj delovnih mest, šteje v zadnjem obdobju manj kot 900 pre bivalcev. Pred nastankom novih občin jih je bilo čez tisoč, nato se je vas Kačji Dol priključila novi Obä-ni Rogaška Slatina. Zdaj hočejo nazaj v šmarsko, zaradi česar prihaja do zbiranja podpisov. V šmarski občini se Kačjega Dola seveda ne bi branili, saj bi z njim dosegli mejno število »10 tisoč prebivalcev«, kar bi ji med drugim koristilo pri kandidiranju na različnih razpisih. V Kristan Vrhu, kjer se je v preteklosti precej postorilo, še vedno obstajajo velike potrebe. Krajani so najbolj nezadovoljni s stanjem mrliške vežice, zato si želijo njeno obnovo s širitvijo ali novogradnjo, poleg nje pa urejeno parkirišče. V občinski stavbi jim obljubljajo, da bodo letos naročili projekt, prihodnje leto pa naj bi bilo tam že tako kot mora biti. Nezadovoljstva ne manjka niti na račun še dveh dotrajanih objektov, nujno potrebnih obnove. Gre za nekdanjo Šolsko stavbo ter nekdanje poslovne prostore kmetijske zadruge, ki sta od lani oziroma predlani v zasebni lasti. V lepo urejenem kraju se takšnih objektov sramujejo. Po pogodbi z občino bi novi lastnik nekdanjo šolo moral prenoviti v pol leta po nakupu ali pa jo podreti. Zadovoljstva Kristanvrhčanov prav tako ne manjka. Med drugim so ponosni na šolo, eno redkih zgrajenih po potresu, ki je zidana (kjer bo počasi začelo primanjkovati učencev). Od jeseni je v kraju nekaj več otroškega živžava, saj je prišlo do ustanovitve enote vrtca, kjer se veselijo 19 malčkov. Iz Knstan Vrha je odšlo v svet več pomembnih Slovencev, med miim daiKS manj znani slovenski kulturniki Veloislav Strmšek, Mi-baiA Žolgar, Janez I&umpak in Jakc^ Straäc^. Zato ^ Säovsßca 7 i.iibi!'j.i iui, iinja v Kristan Vrtiu - od leve: Francka Javeilek, Vinko Jagodic, Franc Šoštar, Mateja Voh in Marjan Mikola. V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali JERONIM. Našo novinarko boste našli v ponedeljek, 28. maja, ob 16. uri na turistični kmetiji ZDEŠAR, kjer ji boste khko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! bolj poznajo pubhcista in diplo mata Antona Rupnika, igralca Al-jošo Kovačiča, donedavno direktorico Izletnika Ano Jovanovič (ki ima v domačem kraju vikend), ve-letrgovca Franca Jagra ... Gasilci na splete v Kristan Vrhu ni ničesar brez tamkajšnjega gasilskega društva, ustanovljenega leta 1951 s tisoč dinarji, ki so jih darovali gosti v zdravilišču Rogaška Slatina. Poldrugo stotnijo tamkajšnjih gasilcev, ponos kraja, uspešno vodita predsednik Franc Šoštar ter poveljnik Marjan Mikola. Društvo je med prana, la-ima na spletu svojo domačo Siran in to že več let. tivum vaškem. V okviru partiierstvaz društvom iz Waldkraiburga na Bavarskem bo a\^sta vKrisan Vrhu tretjič mladinski tabor. Kristan Vrh se ponaša z dolgo kulturno ti'adicijo, z nekoč odmevnimi igrami. Kulturno društvo Veko-slavStrmšek, ki deluje v sedanji obliki 01 leta, vodi Matga Voh, profesorica slovenskega in ai^eškega jezika v šmarski centralni osnovni šoli. Na domači oder vabijo različne gostujoče i^alske skupine, marca v sodelovanju s šolo in KS počastijo žene in matere s kulturnim programom in pogostit^jo. Bogata je tudi športna tradicija, ki jo nadaljuje Športno društvo Kristan Vrh s predsednikom Jožetom Vogrin-cem. Najbolj dejavni so v malem nogometu, pri čemer je treba povedati, da so bih večkrat občinski prvaki, Vsako leto konec avgusta pripravljajo nočni turnir z ekipami iz različnih krajev celjskega območ- . ja. Iz društvenih vrstigrajo trije igralci v tiretji iz KS je prav tako več znanih judoistov. Med najbolj znanimi krajani Kristan Vrha je dolgoletna predsednica Društva kmetic Ajda Šmarje pri Jelšah Francka Javeršek, ki'povezuje članice iz šririh občin, od tega veliko tudi iz Kristan Vrha. Pohvalila je domačo KS in gasilce, ki jim v Kristan Vrhu omogočajo tečaje za članice iz vseh občin. Na čelu kmetic tega območja je vse od leta 1975, ko so se povezale v aktiv kmečkih žena. Letos je prvih 12 člaruc zaključilo računalniški tečaj. »Zelo rada živim-v Kristan Vrhu, predvsem zaradi dobrih in iskrenih ljudi,« je zadovoljna. Podobno so razmišljali vsi dnigi krajani, s katerimi smo se srečali v tem prelepem kraju. BRANE JERANKO Šola »Kristan VHtaieb3a28nienB|» fflontänili #»lti zidain. ter ie za razlito od Pogled na slikoviti Kristan Vrti z glavne ceste med Podčetrtkom in Rogaško Slatino. - Št. 41 - 25. maj 2007 - lOlfElill Ferjanc prevzema vodenje bolnišnice Po« nbrezvlad- |u ima celjska bolnišnica novega direktorja. Dosedanji direktorici Štefki Presker je v torek, 22. maja, potekel mandat, novoizbrani direktor Marian Ferjanc pa naslednji dan ni mogel prevzeti funkcije, saj je k imenovanju vlada šele včeraj dala soglasje. Marjan Ferjanc je bil sicer za direktorja izbran med petimi kandidati na seji sveta zavoda že 5. aprila. 51-letni magister ekonomije iz Celja je v celjski bolnišnici zaposlen že do leta 1994, Leta 1996 je postal pomočnik direktorja Sama Fakina za področje financ in ekonomike, svoje delo pa je nadaljeval tudi v mandatu Štefke Presker. To je bila tudi ena od prednosti, zaradi katerih ga je svet zavoda izbral za direktorja, prepričal pa je tudi dobro pri pravljen program s kritični mi pogledi na razmere. Fer janc je kot prednost pri jem delu izpostavil pridobi tev novih finančnih sredstev ter pripravo programov za zdravstveni svet, ki odloča o tem, koliko denarja in za kaj lahko bolnišnica dobi. Ocenil je še, da čaka bolnišnico veliko dela na področju organizacije in kakovosti, čeprav dediščina, ki jo je prevzel od Štefke Presker, še zdaleč ni slaba. Zdaj že upokojeni direktorici je uspelo urediti povsem razrahljanje medsebojne odnose v bolnišnici in hkrati popeljati bolnišnico iz velikih izgub. MBP Marjan Ferjanc Bogata tradicija razisicovanja Mestna občina Celje ima najdaljšo tradicijo mladinskega raziskovalnega dela v Sloveniji, saj se letos izteka že 29. leto kar traja ta akcija. V njej sodelujejo vseh 10 osnovnih in 12 srednjih šol. V 29 letih je nastalo 2.783 raziskovalnih nalog, ki jih je pripravilo 8.764 avtorjev s pomočjo 2.458 mentorjev. Shranjene so v Osrednji knjižnici Celje in sodijo med najbolj izposojano knjižnično ^adivo. Od leta 2005 Osrednja knjižnica naloge tudi digitalizira in so dostopne preko spletnih strani knjižnice. Letos so mladi ustvarili 110 raziskovalnih nalog. Ob strokovni pomoči 97 mentorjev jih je izdelalo 264 avtorjev. Če prištejemo še ocenjevalce in koordinatorje, je bilo v projekt aktivno vključenih okrog 500 ljudi. Včeraj so v Osrednji knjižnici Celje odprli razstavo letošnjih raziskovalnih del, ki bo na ogled do konca junija. BS Brezdomci proti specialni olimpiadi Pred celjskim Mercator centrom je 1 nogometno tekmo odigrala SI Za ekipo slovenskih brezdomcev bo na Danskem zaigrala tudi Ceijanka Meiita Kveder. Poplave skozi besedo in siiico Na Igu je bila sklepna prireditev vsakoletnega literarnega in likovnega natečaja otrok, ki ga pripravlja Uprava RS za zaščito in reševanje. Predšolski otroci in učenci devetletk so letos ustvarjali literarna in likovna dela na temo poplave. Na natečaj so komisije iz 13 izpostav za zaščito in reševanje poslale 258 likovnih in 141 literarnih del. Izbrali so 20 Ukov-nih in 15 literarnih del. Iz celjske izpostave so na državni natečaj poslali 17 likovnih in 5 literarnih del, nagrajeni pa sta bili likovni deli Ize Do-beršek in Mitje Gologran-ca iz OŠ Dobje pri Planini, ter literarni deli Ane Vertač-nik iz OŠ Planina in Ines Hostnik iz OŠ Šmarje pri Jelšah. - Št. 41 ■ 25. maj 2007 Teiitanje kandidatov v igri za ravnatelja 1. Gimnazije v Celju ostajajo štirje od šestih kandidatov. Po tem, ko je že prošnji teden umaknil kandidaturo Ivan Kramperšek, je to v ponedeljek storil tudi Stanislav Rozman. Dijaška skupnost in Svet staršev sta tako razpravljala le o štirih, podrobneje pa spoznala tri kandidate za bodočega ravnatelja, saj se je Oton Račečič zaradi neodložljivih službenih obveznosti opravičil, da se ne more udeležiti niti predstavitve dijakom, niti predstavnikom staršev. Podrobneje so zato svoje programe predstavili le trije »notranji« kandidati, Alenka Pre-bičnik Sešel, Juana Robida in mag. Anton Šepetavc, vsi dol-goletm profesorji I. Gimnazije. Dijake je najbolj prepričala Juana Robida, ki je prejela 18 glasov podpore. V Svetu staršev je bda odločitev po uvodni predstavitvi in temeljitem, več kot enoumem spraševanju kandidatov, zelo tesna. Profesorica Robida je prejela 15, profesor Šepetavc, ki ima iz prejšnjega tedna že podporo profesorskega zbora, pa 14 glasov podpore. Dan kasneje, v torek, je o kandidatih razpravljal tudi Kviaz Mesmega sveta MOC, vendar po besedah predsednice Sveta šole Nauše MaräC do včeraj. Četrtka (zaključek redakcije, op.p.), mnenja v gimnaziji Še niso prejeli. »Takoj, ko ga bomo, bo sklicana seja Sveta šole, predvidoma pa se bomo sestali v prihodnjem tednu.« Sledi torej odločanje v 11-članskem Svetu šole, ki bo za izbranega kandidata zaprosil še za mnenje ministra za šolstvo in šport Milana Zvera. Ne glede na njegovo mnenje pa bo o bodočem ravnatelju I. Gimnazije dokončno odločil Svet šole na vnovični seji. Dosedanji ravnatelj Jože ZupanäC, ki gimnazijo vodi 31 let, naj bi tako naslednika dobil predvidoma sredi julija. IS Priznanja gimnazijcem Splošna in strokovna gimnazija Lava je pripravila prireditev, na kateri so podelili priznanja dijakom. Prejeli 80 jih vsi, ki so se udeležili tekmovanj iz znanja naravoslovnih predmetov na šolski, regijski in državni ravni. Najboljši so bili letos matematiki in logiki. Primož Pu-šnik iz 2. letnika je na državnem tekmovanju v znanju iz matematike dosegel prvo mesto in prejel zlato priznanje, uspešen je bil tudi v kvalifikacijah za uvrstitev na Sredozemsko matematično tekmovanje. Zlata priznanja na matematičnem tekmovanju so prejeli še Blaž Knavs, Martin Ferara, Domen Pušnik, Vesna TVatnik in Matej Drame. Na državnem tekmovanju iz lo^ke je Urška PiŠom osvojila tretje mesto in zlato priznanje, ki so ga prejeli še Vesna Tratnik, Rok Sevčnikar in Tadej Stepišnik Perdih. Državno tekmovanje iz fizike je postreglo še z enim velikim uspehom; Jure Alpine je na njem osvojil 4, mesto, srebrno in zlato prizrwnje, ter 2. nagrado, Dijaid pa so bili uspešni tudi v tekmovanjih iz biologije, kemije ter znanja o sladkorni bolezni. PM torek prijateljsko etna repre- zentanca brezdomcev z ekipo udeležencev specialne olimpiade. Tekma je bila predtekma nogometnega pokala Hervis in v sklopu priprav brezdomcev na svetovno nogometno prvenstvo na Danskem. Najprej so se med sabo pomerili udeleženci specialne olimpiade, nato pa so se najboljši pomerili še z brezdomci. Tekma se je končala z rezultatom 7:3 za udeležence specialne olimpiade, brezdomci pa so bili po tekmi povabljeni še na ogled zaključne tekme pokala Hervis. KŠ Športni demokrati Letošnje športne igre Slovenske demokratske stranke bodo jutri v organizaciji Mestnega odbora SDS v Celju. Že 9. športne igre SDS imajo namen druženja, medsebojnega spoznavanja in spoznavanja slovenskih krajev Na igrah pričakujejo več kot 700 udeležencev. Igre se bodo začele jutri ob 10, uri v športnem parku Golovec v Celju in na bližnjih športnih igriščih OUmp in Kladivar, Poleg članov in simpatizerjev stranke se bodo iger udeležili predstavniki Vlade RS, poslanci DZ, najvidnejši predstavniki Slovenske demokratske stranke na čelu z predsednikom Janezom Janšo, Za 14, uro napovedujejo tudi revialno nogometno tekmo, v kateri se bodo na igrišču Olimp pomerili predstavniki vlade, parlamenta in SDS proti medijskim zvezdam s Celjskega, BS larodnega podjetja Vorwerk vabi k sodelovanju ZASTOPNŠKE za promocijo ekskluzivnega vi so ko kvalitetnega gospodinjskega aparata na terenu. Če vas zanima samostojno, kreativno In dobro plačano delo, z možnostjo osebnega razvoja In napredovanja, pošljite pisne prijavezžlvljenjeplsom na naslov: PARNADd.o.o.,p,p, 157, 1001 Ljubljana ali na e-mail naslov: info@Darnad.sl. v 8 dneh po objavi z oznako «Za razpis«. Čarobna mleta cetis' Ambiciozno gospodarstvo Pohvale v podjetjih, ki jih je obiskala slovenska vlada - Opozorila niso odveč Med vladnim obiskom v občinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline je bilo veliko obiskov deležno tudi gospodarstvo. Predsednik Janez Janša in ministri so se razpršili praktično po vseh podjetjih v regiji, delili pohvale in ugotavljali, da so si gospodarstveniki zadali ambiciozne načrte. Premier Janša je v spremstvu še nekaterih ministrov po odprtju velenjskega Medpod-jetniškega izobraževalnega centra dvodnevni obisk začel v Gorenju. V ospredju je bila dokapitaiizacija, pri čemer v zvezi z njo za Janšo ni dilem: «Dolgoročni interes Slovenije je, da Gorenje nadaljuje razvoj in se lastniško konsoiidi-ra. Država bo preko Kapitalske družbe sicer obdržala določen odstotek lastništva, ki pa ne bo predstavljal upravljavskega deleža. Tako bo podjetju zagotovljen razvoj v skladu s strategijo, da ohrani samostojno vlogo in ne postane lahka tarča prevzema.« Da dokapitaiizacija bo, je potrdil tudi predsednik uprave Franjo Bobinac: »Kdaj, kdo in na kakšen način, pogovori še potekajo.« Evropska banka za razvoj (EBRD), ki ima interes za vstop vpodjetje, postavlja svoja merila, med pomembnejšimi sta umik države in sod^ovanje menedžmen-ta. Nekateri mediji so objavili novico, da naj bi se Gorenje danes prijavilo na razpis za nakup litovske Snaige. česar Bobinac ni želel komentirati. ker bi »to slabo vplivalo na naša pogajanja«. Naložba v Termoelektrarni Šoštanj, gradnja bloka 6, je eden temeljev Saša regije. Gradnjo bloka v vrednosti 750 milijonov evrov naj bi začeli prihodnje leto in dokončali 2012. »Ne gre za majhen zalogaj in ponekod se lahkotno preigravajo s sto milijoni evrov. To je velik denar,« je omenil Janša nekatere težave, ki so se pojavljale z zvezi z načrti. Z izgradnjo bloka bi v Tešu bistveno povečali proizvodnjo elektrike in izkoristek premoga, s tem tudi prihodke, ob tem pa zmanjšali vplive na okolje. Kar zadeva finančno konstrukcijo, je minister za finance Andrej Ba-juk povedal, da so zunanji viri financiranja že skoraj zagotovljeni. Pričakuje namreč, da bo Evropska investicijska banka, ki je znana po tem, da posoja pod dobrimi pogoji, sep- tembra odobrila posojilo v višini 300 milijonov evrov. Glede na to, da bo zanesljiva oskrba odjemalcev z električno energijo ena od ključnih tem EU včasu predsedovanja Slovenije, je seveda tudi direktor Teša Uroš Rotnlk izjemno pozitivno ocenil sredino srečanje. Do : Mini Bajuk je izrekel več poklonov tudi podjetju KLS na Ljubnem, kjer izdelajo četrtino zobatih vencev za potrebe Evrope. »Gre za podjetje v lasti uslužbencev, ki veliko vlaga v prihodnost.« V ljubenskem KLS-ju so po besedah direktorja Mirka Straška ministia opozorili na preveliko obdavčitev plač. »Olajšav za raziskave in razvoj smo zelo veseli, saj bomo v naslednjih štirih letih vložili v razvoj več kot štiri milijone evrov, vendar se bojimo, da nas bodo inšpektorii lovih na vejice omenil Strašek žava morala zmar tisk na davke oziron no politiko omogočiti hitrejšo gospodarsko rast. »Več podjetij in več dobička, pa bomo vsi zadovoljni.« 1 pike,« zdavč- Brez inovativnosti ne bi obstajali Iz znanja je treba delati denar! - Slovenci smo zapečkarji Klub podjetnikov Zlato-rog je za s\pje člane znova pripravil Mimivo srečanje. Medse 80 povabiU ministra za razvoj dr. Žiga Turka, direkton'a Inštituta Jožef Stefan dr. Jadrana Lenarčiča, dr. Gašperja Gantarja iz Razvojnega centra orodjarstva Tecos ter pomočnika direktorice Aera Ludvika Stepančiča. Za rdečo nit srečanja so si izbrali znanje, razvoj in tehnološki preboj kot orodje do višje dodane vrednosti. Iz znanja je treba delati denar. so se strinjali vsi, pri čemer je bilo drugo vprašanje, kako sploh do znanja, ki je včasih »izolirano« vraznih inštitutih. »Mogoče je bilo včasih tudi to res, a vam zagotavljam, da so se stvari spremenile,« je zatrdil Jadran Lenarčič, »vendar še vedno ne 3 de- Dr.ŽigaTiiric moremo delovati po principu >naredite mi najboljšo kosil niccK, temveč morajo podjetja pri idejah in razvoju sodelovati. Zato ker se šele takrat. ko stopimo skupaj, ustvari cel kup novih idej. Znanstvenil i, ko s s obrr konkretno težavo, rekoč, da bi nekaj radi narediti, čeprav še rtikjer na svetu tega ni.« Da se je preveč spodbujalo in se še vedno akademski način raziskovanja kot uporabno. aplikativno znanje, je potrdil tudi minister Žiga "Hu-k. Vendar težava nI nerešljiva. «Zdaj ko je gospodarsko okolje stabilno, ko tudi ne moremo več zniževati plač, moramo dvigniti inovativnost, kar ni mogoče brez sodelovanja gospodarstva. Napaka, ki jo delamo v Sloveniji, je.dado- bri znanstveniki karii lajo naprej na fakulteti, namesto da bi ustvarili svoje podjetje. Bolje bi bilo, da bi se za doktorate odločali ljudje, ki so že v gospodarstvu.« Predstavnild inštitucij in minister so poudarili še, da je denarja za razvoj dovolj, le zanimanja, idej ni, kar so pripi-sah misehiosti Slovencev, saj nismo pripravljeni veliko tve-^ti, poleg tega smo zapečkarji, ki se ne odpravimo kar tako po znanje v tuje države. Drugače je razmišljal Ludvik Ste-paniHč. Nikakor se ni mogel strinjati, da je denaija za raziskovanja dovolj, saj ga za tvegane naložbe nobena bankane posodi, državni pa je tako zbi-rokratizir^, da se prej obrneta leto ali dve, preden ga končno prejmejo. "Itidi glede inovativnosti se ni strinjal s sogovorniki. »V Evropi je vsega dovolj, prav nič ne manjka, kar pomeni, da smo že s tem, da na takšnem trgu poslujemo, ino-vativni. saj smo našli nekaj, kar nas je na tigu obdržalo.« Z njim sta se strinjala tudi predsednik Kluba podjetnikov Zla-torog Henrik Dvoršak in predsednik uprave Kovintrada Iztok Seničar, saj inovativnost ni zgolj v izdelku, temveč tudi v načinu, kako takšen izdelek dati na tig. ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ - Št. Tud i minister za gospo- večjo proizvodr ijo in 200 Kot rečeno, so se ministri darst^ /0 Andrej Vizjak je nest v Na- ustavili tudi v drugih podjet- pohvE ilil delo nazarskih Hi- zarjah, naložba | Da bo stala jih. Med drugim sta delo ve- • šniha paratov. Podjetje seje sedem milijonov evrov,« je lenjskega Esotecha pohvali- pred pribhžno desetimi povedal direkte r Boštjan la ministra Dimitrij Rupel in dnevi Gorjup. Po poda Žiga Turk, ki je izrazil tudi naslo' va spodbujanja tujih oga Hišnih svojo pripravljenost za sode- invest :icij. Gre za izdelavo aparatov popoln a in kako- lovanje pri Slovenski tehno- večna menskega strojčka za vostna. »Po oprav •Ij enem po- loški platformi za vode ter pripre IVO toplih napitkov, ki stopku bodo p Slovenskem ekološkem groz- bo za podjetje pomenil nov verjetno dodeljet la sredstva du, katerih nosilno podjetje razvo jni skok. »Projekt bo za spodbujanje n aložbe,«je je Esotech. pome nil za 40 odstotkov napovedal Vizjak. URŠKA SELIŠNIK V Afriici se obeta nov posel Območna gospodarska zbornica Celje je minuli teden pripravila posvet na temo Kako poslovati z Južnoafriško republiko. Ta dr-, žava predstavlja glavno line, kupna moč več kot 40-milijonskega prebivalstva znaša okoli 50 odstotkov cele Afrike. Zanjo se med domačimi podjetji močno zanima celjski Cetis. Kot je povzel direktor celjske zbornice Jože Pušnik, je to država neomejenih možnosti, čeprav je zaradi oddaljenosti precej neznana. Nas-rgova varjamo, da bo k nam na obisk prišla ministrica za notranje zadeve. Računamo, da bi se ob tem znali dogovoriti za določen posel.« Več podrobnosti Potočnikova ni razkrila. Pri poslovanju s to državo se veliko stavi na osebne odnose, zato so predstavniki dr- žave na posvetu poudarUi, da se pred nastopom na tem trgu podjetja povežejo z domačimi agenti. Še posebej, če gre za posle, vezane na razpise. Plačilne nediscipline ni, a, edin ? več a težav; lahko bil povzeli sogovor- zelo lizki i Pu- šnik, »Trenuten izvoz regije v Južnoafriško republiko predstavlja komaj 0,13 odstotkov izvoza, uvoz pa 0,2 odstotka celotne vrednosti uvoza regije. Po drugi strani ravno te majhne številke obetajo vetiko novih poslovnih priložnosti.« Tudi zato je ravno Afrika glavna tarča celjskega Geti-sa. V bližnji prihodnosti se jim po uspešnem poslu s Sudanom obeta še dober posel z Južnoafriško republiko, je namignila glavna direktorica Cetisa mag. Simona Potočnik. »Glede na število prebivalcev država za nas predstavlja zelo pomembno priložnost. Tudi v tej državi smo sicer že precej dlje od uvajanja, saj se ra GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzel: Tel. 03 7037130,7037131 POLZELA VELIKA POMLADANSKA AKCIJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI • pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore • popusti, hitri Itredit, takojšnja dobava • promocijska ponudba novih spalnic DORINA < prenovljenem razstavnem prostoru na Polzeli delno Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. u Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info^garant.si, internet: wwtfi;.gar3nt.si 1'oms I VO GAR-VNT -■ I'OIHSTVO ZA VAS DOM! let^^l partnerinajboljšimokrnom KI Hotel Celje čez dve leti Zdravilišče Laško in Mestna občina Celje sta včeraj predstavila idejne projekte za nov hotel, ki ga bo ZdravUišče Laško gradilo v bližini športne dvorane Zla-torog, kjer so že odkupili zemljišča, občina pa je izpeljala tudi spremembo prostorskih aktov. Hotel bo imel 152 sob z 266 ležišči, torej skupaj več kot jih imajo danes vsi preostali štirje celjski hoteli. V petih etažah bo imel skupaj s 189 parkirišči 20 tisoč kvadratnih metrov površin, poudarek pa bodo dali izpeljavi najrazličnejših wellnes programov, ki bodo odprtega tipa. »Zdravo življenje ne pride samo in v sodobnem turizmu, kjer je v najhitrejšem vzponu prav mestni turizem, bodo wellnes programi, najrazličnejše savne, fitnesi in prostori za nego telesa dobivali vse več na veljavi. Tudi zato je gradnja hotela v hitro razvijajočem se Celju, za nas več kot naložba, je poslovna prdožnost,« je odločitev za gradnjo hotela utemeljil direktor zdravilišča mag. Roman Matek. Posebnost hotela bo v celoti vkopan bazen dimenzij 25x18 metrov, nad katerim bo tekaška steza. Tudi sicer bo Hotel Celje na nek način poseben. Desetina sob bo prilagojena potrebam invalidov. Idejna podoba novega celjskega hotela je nastala po v večini bodo 220 centimetrov dolge postelje, kar razkriva željo investitorjev, da bi bil ob poslovnežih in turistih namenjen tudi športnikom. Laščani se pripravljajo ob tej naložbi še na en zalogaj. Študije geološkega zavoda so namreč pokazale, da je v globini 1.650 metrov 57 stopinj Celzija vroča termalna voda. Prav zato nameravajo ob hotelu narediti vrtino, kar pa bi gradnjo podražilo za milijon evrov, žal tudi brez poroštva, da bi za njeno upora- bo dobili koncesijo. Zato še vedno iščejo zainteresirane soinvestitorje, s katerimi bi zagrizli še v to jabolko. V hotelu bo dobilo delo 70 delavcev. »A kot ste videli iz projektov, imamo za osebje v upravnih prostorih le 13 stolov, torej bodo zaposleni svoje delo opravljali pretežno stoje,« se je ob predstavitvi pošalil Matek. Z najavo gradnje hotela vpri-hodnjem letu in z napovedjo otvoritve v letu 2009 je bil direktor Zdravilišča Laško optimističen in realen PTIKA OKULISTIČNI j I r PREGLEDI i Lt VSAK ČETRTEK Smole Nataiaj^p. Pi^emOTa 6, 3000 Celje, tel.; 03/548 36 20 ^ VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE. d.O-0._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 SO 300 * Fax: 03/42 SO 310 E-mail: lnfa@vfr4(Melje,sl vmw.vo^-celje.sl Z urejenim odvajanjem in eiščen Bdpadnili voda do sdrave pitne vode in prijaznega okolja. Zelja lahko postane resničnost Ivškega podjetja Elite. hkrati, saj so idejni projekti krškega podjetja Ehte končani. Zda) jih čaka izdelava načrtov in pridobivanje gradbenega dovoljenja, že spomladi prihodnjega leta pa tudi začetek gradnje. »27 milijonov evrov, kolikor bo stal nov hotel, bomo financirali v polovici z dolgoročnim bančnim kreditom, tretjino sredstev bomo vložili sami, petino pa pričakujemo iz sredstev EU za regionalne razvojne spodbude,« še pravi Matek. BRANKO STAMEJČIČ Myil'ijHiWUü'jKii'Ji'ILli» Trženje vzajemnih skladov; Finančni leasing Fondpolice mfmd.o,o,,Cege,8tiiict(nraiilki5,tel:(l349018(l5| Tokrat vam predstavljamo: rPSUONVarrCENTKUseponašaspofhJm- . &ijo v ospredju in n : salonom v ozadju, ki prvi v Sloveniji za nego obraza in telesa uporablja svetovno priznane izdelite Ctorins. Parfumerija združuje unvnoteženi izbor najbolj kal(ovostnih izdelkov /n novih dosežkov iz kozmetičnega in parfum-^ega sveta (predvsem viSjega kakovostnega in cenovnega razreda ■ CIarins, Transintal, Stendhal, Garraud, Hermes, Boucheron, Lolita iempfcÄö, Baiendaga ...). lepotni salon vam poleg vrhunskih .storitev za nego obraza in telesa (vitaminske nege obraza, masaže telesa, anticelulitni programi...). litenja, pediküre in maniküre, ponuja tudi moderen solarij Ergoline. IzkuSene lepotne terapevtke vom ob vsakem obisku naredijo arudim stanja kože in pripravijo individualen program nege v salonu In itednik clt^center ^P _VtenaitnI"- turbo !schuli Izredno ugodnih cenah; mYpsJ/onvOtyCentruCeOe ki bo zajemala naslednje storitve po • Ob/fl f-3£tW 'Uetnjt-?euit •MOoin-ISEUK ^ 'Dtplladitiikikohn-IOEUR > MM naga obrata-15 EUfI ' Pridite v paifumeii^^ Ypslhn - kpotl prijazno hišo. Vas bo mI^v Y pattmcspr^ Prodajalna Turimischub je v Celju odprta že skoraj 12 let. Pri sprehodu skati prodajalno boste naleteli na obutev najnovejših modnih zapovedi odlOne kakovosti po i^mno ugodnih cenah. V Turboischuhovi Imlekcijl za pomlad in prlhaji^oie poletje kraljujejo čevlji in torbice v naravnih, zemeljskih tgnih, veliko je tudi bele barve. Nudijo široko paleto ženskih nizkih športnih copatov, mokasinov In balerinK kijih z lahkoto kombiniramo z raznolikimi stili obkičer\Ja. Za molke so pripravili kolekap udobnih športnih ievljev svallh spomladanskih barv, v poletnih dneh pa bodo zäo primerni za noge osvob<^ajoii natikail. V Turboischuhu niso pozabili niti na najmlajše. Za njih so pripravili p/san izbor ieveljcev ne^ičnefiih barv in madehv. Oanes se zak^uäife okctfo otroSkih sandttlev, prilatterilmala vsi otraifcf sandoH motno eato-9,99 euri - Zata pot pod noge tnlxž v Turbolsclwh, kjer aa vas čaka nc^n 0d2s.do27.niaja2007 Promocija ' Združenja multiple skleroze Slovenije ■■ ■ . - , 25.maj 2007 ob IS.uri REVIJA BORILNIH ŠPORTOV VOQOVKt V MAJU 2e.maj2007ob18.uri ^ / . DAN BOKSA za pokal Citycentra Celje 8 fi K Pahorjeva »dekletaff Predsednik SD-ja Borut Pahor se še odloča o kandidaturi za predsednika države - Ankete so povzročile nezaceljene rane Borut Pahor se je rodil 2. novembra 1963 v Postojni. Leta 1987 je diplomiral iz politologije. Leta 1997 je prevzel vodenje Združene liste socialnih demokratov, ki jo vodi še zdaj pod imenom Socialni demokrati. Leta 2004 je bil kljub zadnjemu mestu na lisü ZLSD-ja izvoljen v Evropski parlament, tako da zdaj opravlja funkcijo evropskega poslanca. Je Član več odborov Evropskega parlamenta in član predsedstva Stranke evropskih socialistov. Z odvetnico Tanjo Pečar ima sina Luka, njegov ^vni bobi pa je triatlon. Socialni demokrati Šaleške doline so se prejšnjo soboto zbrali na javni tribuni, na kateri so obravnavali predsedniške in parlamentarne volitve ter prihodnost stranke in države. Na javni tribuni so podobno kot v drugih slovenskih krajih iskali odgovor na vprašanje, kakšno Slovenijo hočemo, in predvsem izrekali nepod-poro Borutu Pahorju za kandidaturo za predsednika države. Kot je znano, predsednik SD-ja Pa-hornapodc" nja, kaj volilna baza meni o njegovi pripravljenosti, da se na letošnjih volitvah poteguje za predsedniško mesto. V Velenju je bilo slišati, da naj bi se stranka raje potegovala za zmago na državnozborskih in pokrajinskih volitvah, ki bodo prihodnje leto, saj bi tako Pahor postal mandatar. »Imam občutek, kol da bi lahko izbiral med dvema lepima dekletoma. Ampak kaj se bo zgodilo, če bom na koncu moral s prijateljem na pivo?« je Borut Pahor duhovito ponazoril kar nekaj dilem, o katerih odločata on sam in stranka. Če povzamem, verjetno je podobno tudi na drugih tovrstnih srečanjih, so Veienjčani razpravljali v smislu, da je »Pahorja škoda za predsednika« ... Moram biti pošten in povedati, da se večina razpravljalcev na strankarskih sestankih zavzema, da ne bi kandidiral za predsednika države. Opozarjam pa, da je mogoče med sim-patizerji in ljudmi, ki se ne ukvarjajo s politiko, to pričakovanje nekoliko drugačno. Imam občutek, kar je sicer zelo drzna teza in jo izrekam zelo previdno, da se je odnos do funkcije predsednika republike v zadnjih letih zelo spremenil. Nočem reči, da ljudje govorijo o funkciji z nespoštovanjem, vendar vnjej vidijo majhno pomembnost za splošno politično klimo in odločitve v državi, V tej funkciji ljudje ne vidijo več kot protokolarnega reprezen-tanta politike, ki jo dela vlada. In ker tako ocenjujejo, se jim zdi škoda, da bi šli na protokolarno funkcijo, namesto da bi se potegovali za položaj, ki dejansko spreminja stvari. Znano je, da je SDS izrekla podporo drugemu kandidatu, prav tako evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu. Se je položaj zaradi tega spremenil? Kolega Peterle kot kandidat zdaj uživa podporo treh največjih vladnih strank. Poslušajte, to je spoštovanja vredna primeqalna prednost. Zdaj je vprašanje, če bomo ravnodušni, da je praktično favorit in bomo brez boja prepustili predsedniš-tvo Peterletu. Mislim, da to pomeni dvoje: nezadovoljstvo med delom ljudi, ki pričakujejo, da se bomo pognali v boj; drugič pa bomo daÜ desnosredinskemu kandidatu v ro- »Predsednik Socialnih demokratov sem verjetno zadnji mandat. Prav je, da po 12 letih pride na vrh človek z novimi idejami.« ke orodje, da bo on ustvarjal tisto, kar se mi zdi, da je glavna naloga predsednika, torej neko vrednostno soglasje Slovencev o cüjih za prihodnost. Če je levica res postala tako ravnodušna do tega položaja, se bojim, da je med nami malo napačne presoje. Tega ne govorim zato, ker se želim potegovati za ta položaj - želim izpostaviti argumente, zakaj bi morali kandidirati. Ta rav-nodušnost ljudi, če sploh iti v bitko, v smislu bo že kdo, se mi zdi zaskrbljujoča. Tega ne srečujem samo na sestankih s člani naše stiran-ke. Na to upadlo avtoriteto predsednika republike naletim tudi sicer v pogovoru z ljudmi. Kdaj naj bi bila znana odločitev? Suranka je postavila roke, ki se jih držimo. Zdaj se izteka čas za evidentiranje, prihodnji mesec se bo iztekel čas za soglasje, konec junija pa bo predsedstvo odločilo o kandidatu. Slišati je še druge možnosti... Ni mogoče, da bi o kandidatu odločali septembra? Morda bi se zgodilo v primeru, Če se predsedstvo junija ne bo odločilo za nobenega kandidata in bo septembra razmišljalo, če bi dalo podporo nekomu tretjemu. Med morebitnimi kandidati kroži več imen... O tem se ne morem izrekari. Lahko le ponovim, da skupaj z ljudmi preverjam svojo osebno, intimno odločitev, da sem se v imenu SD-ja pripravljen potegovati za položaj predsednika. Če bom čutil podporo ljudi, ki so stali z in za mano, se bom tudi potegoval za ta položaj. O drugih kandidaturah se ne želim izrekati, saj so tudi nepomembne za mojo in za našo odločitev Je med kandidati tudi bivši guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari? To je njegova stvar. Na našo niti na mojo odločitev njegova morebitna kandidatura ne vpliva. Sliši se dobra primerjava: da bi raje ugriznili v mehko predsedniško kot trdo mandatarsko jabolko ... Rad bi precizno razčistil: gre za to, da se najprej potegujemo za funkcijo - ni rečeno, da bi uspeli. Odkrito se pogovarjamo o katastrofi, ki bi se zgodila, če bi kot predsednik stranke kandidiral za predsednika republike in na teh volitvah izgubil. To bi za stranko in osebno zame pomenüo neko veliko razpoko v avtoriteti, tako navznoter kot navzven. Poleg tega bi oslabüo položaj stranke pred parlamentarnimi volitvami. Odločitev za predsedniške volitve je tudi v tem smislu tvegana, nič ni podarjeno. Kolega Peterle je favorit. Rad bi torej opravil še vsa srečanja, potem bomo imeli klavzuro stranke, vsak bo povedal, kar se mu bo zdelo potrebno. Šele potem se bom odločil, stopil pred predsedstvo in ga seznanil s svojo odločitvijo - če bom predlagal svojo kandidaturo ali ne. Na srečanjih z volivci iščete tudi odgovor na vprašanje, kakšno Ljudje načeloma pohvalijo, da je tudi ta vlada kot prejšnje iz katastto-fe, ki smo ji bili priča konec osemdesetih let, uspela vzpostaviti relativno blagostanje glede na možnosti, ki smo jih imeli. Govorim o krizi Jtigoslavije, razpadu ti^žišča ... Po gospodarskih in socialnih kazalcih napredujemo. Ne samo, da imamo visoko stopnjo gospodarske rasti, ra- ste tudi zaposlenost, inflacija in javni dolg sta v mejah konvergenčnih kriterijev ... Ce sprašujete, kakšno Slovenijo hočemo, bi rekel, da ljudje načeloma nimajo pripomb na življenjski standard. Mislijo, da je to približno to, kar si ta hip zaslužimo. Bolj opozarjajo na druge probleme, recimo na ambicioznost oblasti, da se zavleče v vse pore ter tako skuša s svojo močjo kontrolirati vse, kar se dogaja, in nadzirati vse spremembe. To pa mislim, da ljudi izredno iriti-ra. Opozarjajo, da Janševa vlada ne dela nič novega. To smo videli že pri stari vladi, ki je zaradi tega izgubila volitve. Pričakovali so, da bo nova vlada spremenila svoje obnašanje, a ga ni. Zato pričakujejo, da bomo mi, mislim Socialne demokrate, tisti, ki bomo končno spremenili vzorec obnašanja. Ttidi zato so mogoče pričakovanja v stranki bolj povezana s par-lamenurnimi kot s predsedniškimi volitvami. Sam si ne želim, da bi SO zmagala predvsem zaradi razočaranja nad vlado Janeza Janše. Mi moramo dobiti toliko glasov, kot je zaupanja v naš program. Vsi glasovi razočaranja so glasovi, ki hitro pridejo in tudi hitro gredo. Potem ostanete brez podpore javnosti, ko se odločate za prave reforme. Zdi se, kot da so člani stranke prepričani v zmago na državnozborskih volitvah? To jepreambiciozno razmišljanje. Mislim, da so aprilske in majske ankete pustile neke nezaceljene rane v psihologiji stranke, češ, zdaj smo prebih ta zid in zmaga nam je usojena. Daleč, daleč od tega. Za drugo mesto, kaj Šele za zmago, se bo treba temeljito potruditi. Na zadnjih volitvah smo bili tretji, ko pa sem jaz prevzel stranko, smo bili peti. Sami ste opozorili, da nimate čarobne palice, tudi če bi prihodnje leto zmagali? Nimam, seveda je nimam. In je prav, da ljudje to vedo. Po svojih najboljših močeh se bom potrudil na tem ali onem položaju, karkoli bom že počel. Ljudje naj ne pričakujejo, da je v tej Sloveniji mogoče karkoh spreminjati čez noč. Kdor to obljublja, je neresen politik. Imate občutek, da se statistični Slovenec razlikuje od Slovenca v praksi? Ne preveč. Mislim, da statistika kar odraža situacijo. Moram povedati, da se ljudje, za razliko izpred desetih let, ne pritožujejo nad svojim standardom. Seveda, v nekaterih sredinah, kjer je višja nezaposlenost, so problemi, tiidi cele družine so odvisne od socialnih pomoči in tam izpostavljajo te probleme. Vendar, če primerjam, je tega manj kot pred desetimi leti. Danes statistični Slovenec živi približno tako, kot si zasluži s svojim delom. Približno, pravim. So seveda stvari, ki ljudi motijo. Na primer socialne razlike. Vendar to ni glavni problem. Ljudi bolj kot ekonomski motijo drugi elementi kakovosti življenja. URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATlC »I\idi prihodnje leto ne moremo iti do ljudi in reči, da je Janša vse >zafural<. mi bomo pa na novo postavili. Niti prvo nI res; z obljubami, kaj bi mi dali Sloveniji, pa o biti zelo previdni.« lifiTiiiii g^SlJA z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CEUE »PES Anica Podergajs Življenje po škatlah še slab mesec nas loči do konca delavnice zdravega hujšanja v Citycentru. Letošnja skupina iz tedna v teden dokazuje svojo pripadnost, saj skorajda vsi redno, vsak torek, obiskujejo delavnice, vsaj trikrat tedensko se potijo v fitnesu, ki jim je večinoma že postal način življenja, in se udeležujejo aerobike. Rezultat je skoraj 198 izgubljenih kilogramov. ITT^ Preskočite finančne ovne Pravi gotovinski kredit Pravi razlogi za oddih. Podaljšani konec tedna. Prazniki. Poletje. Pa denar? Pridite na Probanko in izvedli boste; Pravi skok za prave počitnice! PROBÄNKA finančna skupina Naši udeleženci ugotavljajo, da jim vzdrževanje in izgubljanje teže ne predstavlja večjega problema. Kilograme še naprej pridno topijo in tudi prazniki, rojstnodnevne zabave in pikniki jim ne pridejo do živega. V torek so se drug drugemu zahvalili za vzpodbudne besede, ki si jih namenijo, ko je najbolj hudo in se kilogrami ustavijo, in Še enkrat ugotovili, da jim le pozitiven pogled daje uspeh in zadovoljstvo. Razdeljeni v skupine so ugotavljali, da so bili najbolj v skušnjavah med velikonočnimi prazniki, medtem ko jim prvomajski niso prišli posebej do živega. »Naučili smo se zmanjševati obroke in ti so zdaj dosti manjši, kot smo jih bili vajeni. Vsebujejo več sadja in zelenjave in če je na krožniku meso, ga obvezno obrežemo, da izgleda kot štirioglato.« Povedali so tudi, da je njihovo stanje odslej veliko bolj psihično stabilno. Pri tem si naši udeleženci na delavnicah radi izmenjujejo recepte za pripravo jedi in Mihaela Čelik je z veseljem izdala sestavine za pripravo diemega »štrudla«, ki so ga slastno pospravili na pohodu na Mrzlico, o katerem smo pisali prejšnji teden. »Nič olja in sladkorja, malo soli, za nadev pusta skuta, kisla smetana z jogurtom, jabolka, cimet, limonina lupina in va-nilij,« je izstrelila kot iz topa. »Ce se pregrešimo, nimamo niti najmanjše slabe vesti, saj vemo, da bomo poku-riü, kar je veliko spoznanje za nas,« še pravijo, Dan iz »škatle« Do prejšnjega tedna so bili naši udeleženci skupaj lažji že za skoraj 298 kilo^amov. Še vedno je največ izgubila Valerija Hercog, 15 kilogramov, za njo pridno izgublja Janja Pirnat s 14 kilogrami, za 13,9 kilograma je lažja Polona Turnšek, četrto mesto si po športno delita Anica Podergajs in Miran Magdalene, Zdenka Gaberšek je - ŠL 41 • a 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 Xuponetk poiljite na našlo« Novi tednil In Radio Celj«, Prešernova 19, }000 Crij; Snažilka povedala, da si je življenje in vsakdan razporedila v štiri škatle, kjer prva predstavlja službo, druga gospodinjska dela, tretja delo v fitnesu in gibanje, četrta pa je tista, v kateri preživi večer z možem. »Tudi sami poskušajte življenje dati v škatle,« jena pol v smehu svetovala ostalim. Povedala je, da njeno življenje s kilogrami niti ni bilo tako slabo, vse dokler se ni začela opazovati in se zavedati pasti debelosti. Na delavnico je prišla s 107 kilogrami, trenutno jih ima 96 in do novega leta želi izgubiti še kakšen kilogram. Anton Grilanc je s 126 kilogramov prišel na 115. »Nikoli nisem našel časa zase in se po službi zleknil na kavč.« Vzpodbudo je našel pri družini, ki ji odslej gibanje in zdravo prehranjevanje ni več tuje in je z vzdušjem v skupini zadovoljen. »Moje življenje je bilo zelo aktivno, preden se mi je zasukalo nekoliko drugače in so prišle bolezni,« pravi Anica Podergajs. Anica je dosegla že vse tri cilje, to je hujšanje v naši skupini, pred številko kilogramov ni več številke 9 in v torek se ji je izpolnil zadnji cilj, saj ima 79 kilogramov. Na delavnico je prišla s 97 kilogrami. MATEJA JAZBEC Pred časom sem na TV spremljal prispevek neke novinarke o ženskah, ki za svoj dopolnilni zaslužek ali pa kar za edini pospravljajo po stanovanjih in za to ne izdajajo računov, torej na nek način goljufajo državni proračun. Novinarka se je še domiselno potrudila povprašati politično garnituro, ali ima tudi ona kakšno gospodinjsko pomočnico, pri čemer so se nekateri ujeli v past, da so to priznali, priznali so tudi, da jih plačajo »kar na roko«. Zanimivo je predvsem to, da je novinarko zanimal predvsem krog poslancev z območij LDS-ain SD-ja. Bolj kot sem prispevek gledal, manj mi je bito jasno, kaj sploh avtorica prispevka želi 2 njim povedati. Nekaj časa se mi je dozdevalo, da prispevek meri v smeri zaščite davčnega sklada, malo kasneje, da želi zaščititi gospodinjske poinočnice, čez čas rni ni bilo: jasno, pred kom sploh, spet čez trenutek, da gre za nekakšen poskus razkrinkanja politične elite, seveda tiste, ki trenutno ni na oblasti in ji seveda sploh ne more škoditi. Vse skupaj je bilo še začinjeno z nelakšno finančno statistiko, češ koliko denarja se v tem »poslu« vrti, in nekakšna ugibanja, kaj bi se zgodilo, če bi se zadeve legalizirate, in na koncu še krona vs^, da se Vnetno vse skupaj ne legalizira, ker bi potem bile gospodinjske po-moäiice ßs^rage in si jib ljudje ne bi mogli privoščiti. Na, sem si rekel, pa smo tam! Popolnonia razumem Romana Polanskega, ki je v Cannesu užalil vesoljno novinarsko smetano, češ da jih bi^ vse kaj drugega kot filmi, da gre rajena tosilo, kot da čveka z njimi o neumnostih. V času, ko se je na desetine tajkunov razbohotilo Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail .com po vsej Sloveniji, ko so praktično v vsakem poslovnem se^entu družbe prisotni lo-bijsko podkupovalni odnosi, kjer se obračajo milijonske številke, se »pogumna« novinarka loti snažilk! Čestitam za pogum, za idejo, da se že končno razkrinka ta velekriminal. Ob tem si tudi lahko predstavljam, kako je po splošnem slovenskem »fovšijskem tripu« zagotovo večina izjavila, ja, zakaj pa ne bi one plačevale davka, saj ga tudi mi plačujemo in na koncu še beeee-eee. Skrbi me pa nekaj, da je v zadnjem času v medijih očitno nekakšno »blaženo« stanje, ni nikakršnih udarnih novic, vse je tako zelo rajsko, da je očitno problem gospodinjskih pomočnic ena hujših nadlog in tegob, ki pretresa našo družbo. To je seveda povsem logično, saj se omlednostinbrezjajčnost pri stanu, kot je novinarski, sčasoma prelevi v tisto najbolj pogrošno, svetohlinsko in v nekam ležečo amorfno spužvo. Javnost, ki je obsojena na tovrstno uredniško politiko in seveda posledično udvorljivo pisanje, je na nek način obsojena na to, da se skuša z discipliniranim, pozornim spremljanjem distancirati in skoa lastno presojo dojemati »pomije«, ki nam jih servirajo. Torej, javni linč gospodinjskih pomočnic je še ena izmed žalostnih zgodb našega slovenskega značaja, ki na žalost prihaja iz vrst. ki naj bi ga na nek način izboljševale. RAZPIS ZA DELOVNO MESTO Iščemo kandidatko/kandidata za delovno mesto vodja računovodstva/ računovodja-knjigovodja. be ekonomske ali druge usfrezne smeri (zaželer« VII. stopnja izobrazbe) ali V. stopnja izobrazbe, pogojeno z daljšimi delovnimi izkušnjami na področju računovodstva, - za Vt. (Vil.) stopnjo izobrazbe delovne izkušnje 2-3 leta, za V. stopnjo pa 4-5 tet, oboje na delovnem mestu računovodja ali finančni laijigovodja- uporaba kontnega plana za d.o.o., - delo z računalnikom in znanje osnovnih sodobnih računalniških programov za potrebe delovnega mesta, - zaželenastarost 30-40 let, - poskusno delo 6 mesecev, - izpit B kategorije. Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi delovnega razmerja. Po uspešnem zaključku poiskusnega dela sledi zaposlitev za nedoločen čas. Interesente pozivamo, da vlogi priložijo dokaala o izobrazbi in opis delovnih izkušenj, predvsem na zahtevanih delovnih mestih v računovodstvu, ter vlogo dostavijo do 4. 6. 2007 na naslov: SUPRA-STAN, D.O.O., Adamičeva 1, 3000 Celje ali na e-mail: supra-stan@celje.si, spripisom "razpis". 10 £ Dobrodelna Barbara Celjska Nocoj bodo v Celju ustanovili nov rotarijski klub z imenom Rotary klub Celje - Barbara Celjska. Klub bo ob ustanovitvi štel 2S čla- Prvo vodstvo kluba bo prevzela Andreja Rlbter, podpredsednika bosta Brane Piano in Dejan Gracer, sekretar kluba Dejan Deleja, zakladnik pa Henrik Dvor- šak. Osnovni namen Rotary kluba - Barbara Celjska bo predvsem prijateljsko druženje in priprava dobrodelnih projektov, ki bodo namenjeni ljudem v stiski, ki so potrebni pomoči. Ustanovnega večera v hotelu Štorman naj bi se udeležilo več kot 50 gostov iz domačih in tujih rotarijskih klubov, med njimi tudi guver- ner distrikta 1910, v katerem so slovenski rotarijci, Peter Christian Herbrich. Z ustanovitvijo Rotary kluba - Barbara Celjska se bo rotarijska družina v Sloveniji povečala na 32 klubov, število rotarij-cev pa se bo približalo 900 članom. S tem pa bo narejen Še en korak na poti k samostojnemu slovenskemu di-striktu, poudarjajo rotarijci. Čeprav v javnosti člani novega celjskega kluba ne govorijo o razlogih za še en klub, naj bi šlo v prejšnjem za spore in različne poglede na dejavnost tega dobrodelnega društva. A če lahko od ustanovitve novega kluba pričakujemo še več dobro-dehiih akcij, se lahko Barbare Celjske le veselimo. BS Obnovljen drevored Celjani so očitno zelo občutljivi na mestna drevesa, zato ne čudi, da je bilo med ko so prejšnji mesec v Kersnikovi ulici, ki jo krasi eden najlepših celjskih drevoredov, več dreves podrli. A šlo je le za varstveni poseg. Pred dnevi so vsa manjkajoča drevesa že nadome-stih z novimi, saj so posadili 30 dreves. Poseg je bil nujen zaradi varnosti, saj se je precej ameriških javorjev, ki sestavljajo ta drevored, že sušilo, nekatera drevesa so bila bolna, ob neurjih ali sneženju so z njih odpadale veje, kar je že ogrožalo varnost pešcev in voznikov. Celotna obnova drevoreda je občinsko blagajno olajšala za 20 tisoč evrov. BS, foto: G. KATIČ Podrla in bolna drevesa ob Kersnikovi ulici so že nadomestili z novimi si Čisti zobici v Planetu Tuš v Planetu Tuš je bil v torek zaključek 23. tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani. Na zaključek so bili povabljeni zmagovalni razredi vseh 20 osnovnih šol, ki so sodelovale v tekmovanju. Učenci in učitelji so dobili priznanja, ki jih podeljuje stomatološka sekcija in slovensko zobozdravniško društvo. Dobili so tudi simbohč-no nagrado, ki jo je podaril generalni pokrovitelj Lek, Med podelitvijo priznanj so se z glasbo in plesom predstavili posamezni učenci, priznanjapa je podelila prim, dr. Marta Škapin, K tekmovanju so veliko prispevali tudi starši in učhelji, največ pa otroci. Nekaj učencev II. OS Celje smo vprašali, kako skrbijo za čiste in zdrave zobe. Žiga Rovšek: »Zobe si čistim vsak dan. Umivam sijih doma in včasih tudi v šoli. Zjutraj sicer včasih na to pozabim, ampak imam vseeno čiste. Jem tudi veliko zdrave hrane in pazim, da si zobe umijem t^oj po tem, ko pojem kaj mastnega,« Sara Hašar: «Jaz si zobe umivam zjutraj in zvečer, pa tudi popoldne, ko v šoli pojemo kosilo. Jem tudi veU-ko sadja in zelenjave.« Taša Selčan: «Zobe si umijem trikrat na dan. Pazim tudi, da ne jem preveč nezdrave hrane, vendarvsee-no zelo rada jem čokolado. Naučila sem se tudi, da je za zobe zelo slaba kokakola.« Hana Rotar: »Zobe si umi-jem trikrat na dan. Umijem si jih tudi vsako popoldne, ko pridem s kosila in grem delat domačo nalogo. Pazim tudi, da ne jem preveč nezdrave hrane. Sem zelo vesela, ker je naš razred zmagaj na tekmovanju.« KŠ I«! Hill Hujšamo pa radi v pomladni Šoli zdravega hujšanja v Zdravstvenem domu Celje so udeleženci izgubili 141 odvečnih küogra-mov. Šola se je končala v sredo s podelitvijo priznanj vsem udeležencem. Bilo jih je 27, v 16 tednih pa so skupaj izgubiU 141,60 odvečnih kilogramov. Zaradi velikega zanhnanja za Šolo zdravega hujšanja jo bodo jeseni pripravili v Celju, Vojniku in Štorah. »Ljudje se za organizirano hujšanje odločajo zato, ker potrebujejo več spodbude. Na delavnicah se družijo z ljudmi s podobnimi težavami, si medsebojno pomagajo, izmenjujejo izkušnje in se spodbujajo. Na delavnicah dobijo nove ideje o prehrani in gibanju. Med njimi vlada zdrava konkurenca, kdo bo zdravo iz^bil več kilo^araov, kar je še dodatna motivacija za hujšanje. Udeleženci se šole praviloma udeležujejo redno, so zavzeti in pridni,« je o Šoli zdravega hujšanja povedala medicinska sestra Vladka Vovk, koordinatorica preventivnih zdravstvenovzgojnih delavnic v ZD Celje. Nov cikel delavnic se bo začel septembra. Dve celjski skupini sta že polni, sprejemajo pa tudi prijave za Šolo zdravega hujšanja v Zdravstveni postaji Vojnik in Štore. Vse potrebne informacije lahko dobite pri svojem osebnem zdravniku ali v preventivni službi Zdravstvenega doma Celje pri Vladki Vovk. Delavnice so brezplačne. MBP Juris na Grmado Celjska Nova generacija, podmladek Slovenske ljudske stranke, pripravlja v sodelovanju s športnim društvom Ven-tilček v soboto že 10. Juriš na Grmado. Start tradicionalnega teka ali pohoda na Grmado bo ob 16. uri pred gasilskim domom v Zagradu. BS a MINERVA ŽALEC, d.d. predelava plaslike in kovin • l.ožnica pri Žalcu 37, Žalec 1el.:+386 {0)3 71 36 200'fax: +386 (0)3 71 36 202 E-mail: uprava®minerva.si- hTfp://www. Minerva d.d. je vodilno slovensko podjetje za proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas, kovinskih izdelkov, vodovodnih, plinskih in sanitarnih Inštalacij. Za zanesljivo uresničitev zastavljenih ciljev razpisujemo prosti delovni mesti: IZMEMOVODJA I, ki ustrezate naslednjim • vsaj IV. stopnja izobrazbe za poklic strugar, ključavničar, frezalec ali drug ustrezen tehnične smeri, • 3 leta delovnih izkušenj (področje delovnih strojev m naprav), • izpit B kategorije, tehnična naravnanost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, komunikativnost zmožnost presoje m dela v teamu, samoiniciativnost, dinamičnost. Izbrani kandidati bodo na tem delovnem mestu zadolženi predvsem za neposredno organiziranje, vodenje in kontroliranje proizvodnje in delavcev na izmeni. DELAVEC V PROIZVODNJI Kandidat mora izpolnjevati vsaj naslednje pogoje; • 6 mesecev delovnih izkušenj. • izobrazba ni potrebna, • urejenost, vestnost, natančnost zmožnost presoje. Dela in naloge, ki jih bodo Izbrani kandidati opravljali: manipuliranje z materiali in Izdelki; priprava in doziranje surovin po tehn. listu, žaganje, vezanje, pakiranje, ipd. NUDIMO: prijetno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje in takojšnjo zaposlitev - delovno (z možnostjo podaljšanja) in s poskusnim delom. Če ste pozitivno naravnani in li vlogo za zaposlitev najkasneje do 2. 6. 2007 na naslov Minerva d.d.. Ložnica pri Žalcu 37, 3310 ŽALEC. Za vse dodatne informacije smo Vam na voljo na tel. št 03/713-62-00 ali na e^ail naslovu Ill TEDNIK VELENJE I POLZELA Poklon učenosti v velenjski glasbeni šoli so namenili veliko poklo-nov mladosti in učenosti, ki so jo v svojih nalogah izkazali mladi raziskovalci. V velenjskem šolskem centru so namreč zaključOi 24. gibanje Mladi za razvoj Šaleške doline, na slovesnosti pa so podelili nagrade in priznanja. Kot je poudaril predsednik ocenjevalne komisije Tone Ravnikar, so sicer prejeli nekoliko manj raziskovalnih nalog kot prejšnja leta, vendar so bile vse naloge izjemno kakovostne. Prav tako so se standardi raziskovanja dvignili na visoko raven. Recezenti so nagradili več kot polovico nalog, skupno pa so prejeli 27 raziskovalnih nalog z različnih področij. Z zlatimi plaketami so nagradili dve osnovnošolski nalogi, in sicer Naravna lepila učenk OS Gustava 5i-liha ter Vonj, ujet v stekleničko, ki so jo izdelale učenke OŠ Livada. Med srednješol- SD za nagrado prejeli mp3 predvajalnik in izlet v Avstrijo. skimi nalogami so z zlatom nagradili gimnazijca Martina Krauseqa za nalogo Pomen razvijanja kritičnega mišljenja pri pouku. Na državno srečanje mladih raziskovalcev, ki bo 1. junija v Murski Soboti, bodo poslali skupaj 12 nalog, in sicer 7 osnovnošolskih ter 5 srednješolskih. Po mnenju velenjskega župana Srečka Meha, ki je povedal, da je ponosen na mlade razisko- Mladi umetniki v Savi novem razstavnem salonu v Žalcu bo do 4. junija odprta razstava likovnih del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline in dijakov umetniške smeri Gimnazije Celje-Center. Na razstavi, ki sta jo postavili Breda Tekavc in Marija Zagoričnik, je na ogled kar 145 del v razUčnih tehnikah, ki jih je ustvarilo 179 učencev s pomočjo 17 likovnih pedagogov. Na odprtju je zbrane učence, dijake, likovne pedagoge, ravnatelje šol in dnige pozdravila programska direktorica na zavodu za kulturo, šport in turizem Lidija Koceli, nato je o razstavi govoril likovni kritik Bo- ris Gorupič, ki je med drugim poudaril: »Razstavljena dela mladih na različnih stopnjah nam predstavljajo neposreden izraz in posebno dojemanje narave, nasilja ali figur. Prav likovna vzgo-ja je ena tistih dejavnosti, ki odraščajoči generacijiponuja takšne oblike izražanja, za katere se včasih zdi, da niso Polzelani pred premiera Dramska skupina Kultur-no-umetniškega društva Polzela bo vsoboto ob 19.30 v domači dvorani premier-no uprizorila komedijo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ponovitev pa bo v nedeljo ob 17. uri. Kot je povedal režiser Matjaž Jeršič, ki se je prvič lotil režije, so se na uprizoritev komedije pripravljali polne štiri mesece in imeli kar 52 vaj- Tokrat v komediji kot igralci in igralke nastopajo Igor Pungartnik, Andeja Les-jak, Ajaž Hrašar, Tamara Hren, Dani Pfeifer, Franci Uratnik, Jaka Jeršič, Mateja Grčar in Vlado Marjetič. V pomoč jim bodo pevci in pevke mešanega pevskega zbora Oljka, Kvinteta Lastovka, dekliška skupina Primule in Tamburaška skupina KUD Polzela. Priredbe pesmi sta pripravila Mija Novak in Marko Slokar. Scena je delo Jake Jertiča, poslikava pa Jožeta Napotnika. S predstavo bodo tudi gostovali. TT Še ena zadnjih vaj pred sobotno premiero - Št. 41-25. maj 2007 11 V nedeljo na Horn V nedeljo bosta na Momu dve prireditvi. Planinsko društvo Zabukovica bo obeležilo 35-letnico Savinjske planinske poti, ob tem pa bodo v okviru akcije Razpnimo jadra organizirali še rekreativni v^n na Hom. Akcijo Razpnimo jadra pripravlja žalski Zavod za kulturo, šport in turizem, gre pa za tretjo od sedmih prireditev, ki jih bodo zaključili 16. junija v Športnem centru Žalec. Začetek pohoda bo ob 9. uri pred Osnovno šolo Griže, kolesarji pa se bodo na Hom podali pol ure kasneje. Ob 12, uri bodo s srečanjem pohodnikov obeležili jubilej Savinjske planinske pot. Vsak, ki je vsaj enkrat prehodil SPP in ima potrjen dnevnik, bo prejel spominsko značko. US rŽUfeteKIH SVETOV Nova imena BRASLOVČE - Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je za člana Komisije za vloge in pritožbe imenovala svetnika SD-ja Andreja Korošca. Svetnica SLS-a Marija Marovt bo občinska predstavnica Razvojne agencije Žalec na področju obrti in podjetništva. Štiri leta pa bo predstavnica občine v republiškem skladu za kulturne de--javnosti Sonja Javomik, zaposlena kot knjižničarka. MJ valce, je v letošnjem gibanju pomembno to, da so sodelovali tudi učenci nekaterih zgomjesavinjskih šol ter tako dodatno tkali vezi v Saša regiji. US, foto: NM neposredno uporabne. To seveda zdaleč ne drži, kajti pomenijo neposredno delo z vizualnimi sredstvi, ki predstavljajo nekaj, s čimer se stalno srečujemo tudi odrasU.« Razstavo je odpri župan Občine Žalec Lojze Posedel, glasbeni gost pa je bU raper Triiipl. TT IKOS, Marta Pinter, s.p. Vrečerjeva 14, 3310 Žalec, teJ: 03/710^8-16, splet: www.ikos-SD.si. Za našega naročnika, ki je uspešno podjetje s prijetnim delovnim okoijem in stimulativnim načinom nagrajevanja, iščemo rmve sodelavce. Če vas zanima delo poino izzivov in novih priložnosti ter l^olnjujete pogoje iz oglasa, vas vabimo, da se čimprej prijavite. vabimo k sodelovanju nove sodelavce : *KOMERCiM * ^MOČNIK CIALIST VLAšURNiCt Glavna dejavnost podjetja: Razvoj procesov, izdelava orodij, industrializacija projektov v serijskih pogojih, dodelava s tehnologijami, pro- duktni razvoj konkretnih izdelkov. 'KOMERCIALIST M/Ž Od kan0i Pričakujemo: • V. ali VI. stopnja ustrezne smeri, . vsaj 1 leto izkušenj na enakem oz. podobnem delovnem mestu, » aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (nemški, angleški). • delo z računalnikom (urejevalniki besedil, delo s preglednicami, delo z bazami podatkov), • organizacijska sposobnost, komunik^ivncst, urejenost. zanesljivost, natančnost, • vozniški Izpit B. kategorije. Opis del in nalog: • prodaja kmetijskih oz. gozdarskih strojev in opreme, • delo s strankami na sedežu podjetja In na terenu. ' POMOČNIK V LAKIRNICI nHldata on^^kviemo. da » in sposobnosti: izobrazba: dokončana zanesljivost, natančnost, veselje do dela.vozniški izpit B kategorije. Opis del in nalog: . priprava zvarjencev oz. materiala za ban/anje (bnišenje, pranje in čiščenje) NAROČNIK NUDI: Privlačno plačo, stimulativno nagrajeno delo s trudom in uspešnimi rezultati, delo v dinamičnem kolektivu, dobre možnosti za osebni In strokovni razvoj, urejene delovne pogoje. Delovno razmerje bodo sklenili z izbranimi kandidati za določen ali za nedoločen čas s polnim delovnim časom In s poskusnim delom. Kandidate, ki se vidijo v naročnikovem podjetju, pozivamo. da nam svoje prošnje posredujete na poštni naslov: IKOS, Marta Pinter s.p. Vrečerjeva 14 3310 Žalec 12 ŠENTJUR I LAŠKO | RADEČE | Iz asfaltne baze se še zmeraj kadi Gradbeni inšpektor že ukrepal - Občina ravnala nezakonito? Jeza skupine krajanov iz Planinske vasi se še zme-. raj ni razkadila. Tožniki investitorja asfaltne baze, ki so svoje pravice na sodiščih uveljavljali dolga leta, še zmeraj čakajo, da obvelja odločitev vrhovnega sodišča iz lanskega oktobra. Šentjurski občinski svet naj bi po njihovem prepričanju medtem sprejel sUep. ki je v nasprotju z zakonom. Inšpekcija pravi: »Počakajte na vročitev odločbe!« Vsem pravnim in drugim zapletom v zvezi z asfaltno bazo v Planinski vasi, ki so se zgodili v devetih letih, pravzaprav nihče več ne more slediti, Razen morda tistih krajanov, ki v okviru Civilne iniciative za varstvo okolja skupaj z Gibanjem za pravičnost in razvoj ter Zvezo ekoloških gibanj Slovenije zahtevajo pravico do življenja v čistem okolju. Uspešno so jo v vseh teh letih iskali tudi na sodišču. Prav dobro pa se tega, kar se dogaja, verjetno zavedajo tisti, ki jim asfaUna baza daje delo in kruh. Slednji so nase opozorili tudi na zadnji seji šentjurskega občinskega sveta, ko je svetnik Anton Span (SD) v imenu 20 zaposlenih v bazi ter zainteresiranih krajanov na dnevni red uspel uvrstiti predlog za ponovno legahzacijo as-faUne baze. Skoraj soglasno za pridobitev mnenja Kar 21 svetnikov (le en je bil proti] je tako na aprilski seji podprlo Španov predlog da se odpravi nezakonitost 47. člena Odloka o PUP, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, kar je tudi podlaga za zahtevo po rušenju objekta asfaltne baze. Vrhovno sodišče pa je tožnikom tako ali tako že ugodilo oktobra lani, ko je zavrnilo pritožbo investitorja Mirka Kovača, posledično pa sta bila po več mesecev trajajočih pravnih postopkih razveljavljena tudi gradbeno ter uporabno dovoljenje za objekt. Civilni iniciativi so ob sprejetem sklepu spet ŠU lasje pokonci. Pred dnevi so šentjurski občini (pa tudi ministrstvoma za okolje in prostor ter javno upravo in šentjurski upravni enoti v vednost) poslali dopis, v katerem sklep občinskega sveta, po katerem se bo |lede 47. člena odloka o PUP ponovno pridobilo mnenje nosilca urejanja prostora za ohranjanje narave, torej celjske območne enote republiškega zavoda za varstvo narave, označujejo kot nezakonit. Če povzamemo; v dopisu civilna iniciativa sklepa, da zavod v 30 dneh (predpisanem roku) oziroma do naslednje seje občinskega sveta ne bo uspel pripraviti odgovora, saj nima niti uradne zahteve občine za to. »S tem se bo izkoristil molk nosilca urejanja prostora. S tem lahko občina očitno skrajša postopek prostorskega načrtovanja mimo zakonskih aktov,« so še zapisali. In dodaÜ, da bodo v primeru, da bodo postopki ponovno pripeljali do sprejetja člena PUP-a, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, sprožili protiustavno pritožbo in zahtevali razrešitev odgovornih. Vroče, ni kaj. Po komentar smo se obrnili na Občino Šentjur, kjer se je po kostanj v žerjavico podal namestnik dhektorja občinske uprave Edi Peperko. »Poglejte, vsak svetnik ima pravico do dajanja pobude, če mu ne bi odgovorili, bi kršili lastni poslovnik. Sicer pa sklep predvideva zgolj pridobitev mnenja nosilca prostora, ne pa tudi za kakšne spremembe. Na podlagi mnenja bomo videli, ali so možni novi ukrepi. Ko je šel na glasovanje, je bil predlog res nekoliko nerodno zapisan, saj govori o predlogu odloka PUP-a, ki se je vmes dopolnjeval in že postal odlok. Vsekakor pa moramo najprej počakati na mnenje,« pravi Peperko. Čakajoč vročitev odločbe In kje so razlogi, da asfaltna baza še zmeraj obratuje kljub razveljavitvi gradbenega in uporabnega dovoljenja? Se kako so si odgovora pričakovano zaželeh tožniki, ki so na repubhški inšpektorat v začetku meseca (5. in nato še 9. maja) posredovali prijave in zahtevali takojšnje ukrepe. Vprašanja smo inšpektoratu posredovali tudi sami in dobili pojasnilo, da je gradbeni inšpektor že ukrepal. Inšpekcijski pregled in zaslišanje zavezanca je opra-VÜ 26. aprila in 3. maja zavezancu Asfalt Kovač izdal odločbo, s katero je prepovedal nadaljnjo gradnjo asfaltne baze in odredil odstranitev objektov in vzpostavitev prejšnjega stanja. Kotnam je uspelo izvedeti, je bila odločba vročena v torek. Na inšpektoratu pravijo, da SO tako roki za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odločbo šele začeh teči. Od tega pa je odvisno tudi nadaljevanje postopka gradbene inšpekcije. Civilna iniciativa čaka na razplet. »Če se bodo postopki ponovno zavlekli čez razumne in pravno določene roke, bomo seveda odločno likrepali. Na kakšen način, bomo odločali sproti,« pravi Mihaela Kotnik. Dobrodošli v novi epizodi Planinska vas... POLONA MASTNAK Po poti spominov in tovarištva Turistično društvo Radeče je pripravilo čisUlno akcijo, v kateri je 45 krajanov z županom Matjažem Hanom na čelu oCistüo Radeče in okolico, jutri, v soboto, pa se odpravljajo še na pohod na Brank. V čistilni akciji so nabrali 35 vreč oziroma dve toni odpadkov, po končani akciji pa so se zbrali na pikniku pri ribiškem domu v Radečah. TD Radeče organizira jutri tudi tradicionalni pohod Spominov in tovarištva na Brunk. Odhod bo ob 10, uri izpred športne dvorane v Radečah. Približno uro in pol dol^ pot se bo končala na Brunku, kjer bo opoldne tudi kulturni program. Slavnostni govornik bo dr. France Bučar. BA Mi i : Na zboru krajanov v Rimskih Topitcali se je trlo krajanov. Ne poigravajmo se z usodo Rimskih Toplic! Vroče razprave na zboru krajanov o prihodnosti kraja • Umik izjave, ko bo zgrajena nova cesta Krajevna skupnost Rimske Toplice je sklicala zbor krajanov, na katerem so obravnavali aktualno problematiko kraja ter predvidene naložbe v letošnjem in prihodnjih letih. To je bü sicer redni letni zbor krajanov, pri čemer je bila eden od razlogov za njegov sklic tudi izjava Draga Zupana, objavljena v medijih, naj se lokalna skupnost ne poigrava z dinamiko projekta oživitve zdravilišča in naj takoj pristopi k iz^ad-nji obvozne ceste do vasi Se-nožete. Zupanova izdava je nekatere krajane zelo razburila. bivša predsednica KS Jelka Kapun je zaradi nje krajevni skupnosti celo predlagala zbor krajanov, na katerem naj bi predstavniki Občine Laško. KS Rimske To-pUce in podjetja Rimske terme odgovorili na Zupanove očitke, ali lokalna skupnost, s tem ko ne pristopi k izgradnji obvoznice, res ovira oživitev zdravilišča. Spomnimo, da se je Občina Laško s pismom o nameri že pred dvema letoma zavezala. da bo zgradila obvozno cesto do vasi Senožete. Obstoječa cesta, ki pelje tik ob zdravilišču, za Rimske terme namreč ni sprejemljiva, saj bi promet preveč motil zdra-vOiške goste. Doslej so bile izdelane že štiri idejne različice nove ceste, vendar za krajane Senožet nobena ni povsem sprejemljiva. Najraje bi videli, da bi ostala kar zdajšnja. Enako si očitno želijo tudi na Občini Laško, saj bi bila ta možnost tudi najcenej- Kot je dejal predsednik KS Rimske Toplice Jože Seni-ca, krajani in KS v nobenem prm ravajo rati razvoja in načr vilišča, želijo pa takšno rešitev, ki bo ustrezala vsem. Drago Zupan je odgovoril, da je bila njegova izjava izrečena premišljeno, da še vedno stoji za njo in da jo bo umaknil šele takrat, ko bo zgrajena nova cesta: »S svojo izjavo nisem mislil, da sta občina in KS proti oživitvi Rimskih Toplic, ampak da se problem z izgradnjo kilometer dolge obvoznice že predolgo vleče in da je že skrajni čas, da se to reši. Mislim, da je projekt oživljanja Rimskih Toplic v tem trenutku pomembnejši od vseh ostaUh v Rimsldh Toplicah in najvažnejši za prihodnost tega kraja. To je za celo občino tako vehk projekt, da je treba vanj vlagati maksimalne napore. Ne zapravimo te priložnosti. Ne poigravajmo se z usodo svojega kraja, ki je pred zgodovinskim premikom v lepšo prihodnost!« Pred novimi naložbami Ob problematiki obvoznice so na zboru krajanov spregovorili tudi o nekaterih drugih naložbah, na katere v Rimskih Toplicah prav tako že dolgo čakajo. Med najpomembnejšimi je zagotovo nova zdravstvena postaja, v kateri bodo lekarna, zoboteh-nična in ostale ambulante, v nadstropju pa bodo zgradili osem stanovanj. Kot je dejal Luka Picej z Občine Laško, je zdravstvena postaja v fazi projektiranja, pri čemer so se s projektom že prijavili na razpis za pridobitev finančnih sredstev. Financiranje zdravstvene postaje bo razdeljeno na več proračunskih obdobij, pri čemer je v letošnjem občinskem proračunu zanjo namenjenih 120 tisoč evrov. V prihodnjih letih bodo Rimske Toplice dobile tudi nov gasilski dom, v katerem bodo tudi knjižnica, dvorana in man-sardno stanovanje, ter dom starejših, za katerega je zemljišče zahodno od šole že zagotovljeno. Prav tako na občini pripravljajo projekte za izgradnjo nove telovadnice in zunanjih igrišč ob OŠ. medtem ko naj bi v Rimskih Toplicah že prihodnji mesec odprli preno' /Ijeni zunanji bazen. Če gre verjeti vsem optimističnim napovedim, ki so jih predstavniki lokalne oblasti na nedavnem zboru krajanov predstavili zbranim, bodo Rimske Toplice že čez nekaj let na vrhu najbolj razvitih krajev v Sloveniji. A bo treba za to pošteno pljunili v roke ... BOJANA AVGUŠTINCIC liVI filNIK ŠMABJEP. Jj ROGATEC | BKTMCA^^ 13 Na meji ne bodo več preklinjali Danes, v petek, bo objavljen prvi od dveh razpisov za dela na mejnem prehodu Dobovec, s katerim bodo poskrbeli za širitev objekta mejnega prehoda ter za dodatne pasove. Razpisu, ki ga objavlja ministrstvo za javno upravo ter je namenjen vzpostavljanju šengenskim standardov, bo sledil še razpis prometnega ministrstva. Z drugim razpisom bodo, v sodelovanju med prometnim ministrstvom in Občino Rogatec, poskrbeli za ureditev odstavnega pasu za tovorna vozila in za gradnjo 800 metrov dolgega pločnika od meje čez središče Dobovca ter javne razsvetljave. Zlasti slednja investicija je v kraju posebej težko pričakovana, saj naj bi odpravila nezadovoljstvo krajanov, ki zaradi kolon tovornjakov s svojimi osebnimi vozili v času prometnih konic ne morejo odpeljati zdoma. Ome- njene težave si prizadevajo rešiti že vrsto let, tokrat pa bo kot kaže do rešitve le priš- Vsaka od obeh investicij na mejnem prehodu Dobovec, ki je v naši regiji največji, je v vrednosti blizu enega mih-jona evrov. BRANE JERANKO Težko pričakovani prizidek doma v Bistrici ob Sotli so si ogledali tudi občioski svetniki. V Bistrici ob Sotli gradijo od lani velik prizidek kulturnega doma, katerega investitorja sta občina in ministrstvo za kulturo. V prizidku bodo prostori za mladince, kulturnike, upokojence, izgnance. Rdeči križ in strelsko sekcijo, pa tudi pomožni prostori krajevne dvorane. V stavbi, ki naj bi bila v celoti dokončana do konca leta, so že namestili stavbno pohištvo, poskrbeli za omete, uredih različne instalacije ter centralno kurjavo. Najprej bodo dokončali mladinske prostore, ki jih nameravajo uradno predati namenu za občinski praznik, 29. junija. Okvirna vrednost celotne naložbe znaša 300 tisoč evrov. BJ Mladi za nove priložnosti Mladi z območja Kozjanskega in Obsotelja so se resno odzvali na pobudo Razvojne agencije Kozjansko, ki jih je lani povabila, naj se povežejo v imenu večje prepoznavnosti. Uspešno pridobivajo evropska sredstva, pripravili pa so tudi natečaj za oblikovajije grafične podobe projekta. V letu dni, kar se mladi iz mladinskih klubov ter organizacij občin Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentjur in Dob-je mesečno redno sestajajo pod vodstvom Lare Žmahar iz RA Kozjansko, je nastalo že veliko projektov. Še zmeraj se pogovarjajo o potrebah in aktualnih problemih, predvsem pa si pomagajo pri prijavah na različne razpise. V Bistrici ob Sotli so na ta način pridobili novo e-točko, v Rogaški Slatini že teče projekt Mladi v evropski ploščadi. V okviru lastnega programa Akcija mladih pa so s projektom Glas mladih Obsotelja in Kozjanskega že prepričali tudi Evropsko komisijo, ki jim je dodelila 5.500 evrov Skupina mladih je Akcija mladih. Idej za najrazličnejše projekte ne manjka. Od projekta si veliko obetajo in pričakujejo, da bo povezal mlade v skupno delovanje, jih informiral, razvijal nove ideje in nenazadnje omogočil tudi zaposlovanje. V ta namen se že oblikuje spletna stran, s katero bodo okolico seznanjali o mladinski problematiki, mlade pa med drugim s priložnostmi, ki jih nudi EU. Na to temo bodo julija pripravili tudi okroglo mizo. Odločili pa so se še za pripravo novinarskih delavnic za mlade iz subre-gije, ki bodo lahko spoznavali vse žanre pisanja in izdali čisto svoj e-časopis s kopico informacij, ki jih bodo našh. Oglasi se, želijo tako sporočiti v okviru projekta, ki se izvaja od začetka maja, trenutno pa je najbolj aktualen natečaj za oblikovanje nje- Odpirajo enoto VDC v Šmaiju Dolgo pričakovana enota Varstveno delovnega centra Šentjur v Šmarju pri Jelšah bo danes slavnostno odprla svoja vrata. Smarska enota VDC Šentjur stoji na Slomškovi ulici 12 v Šmarju pri Jelšah, nasproti železniške postaje. Enoto bo opoldne slavnostno odprl dräavni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs, pričakujejo pa tudi župane Kozjanskega in Obsotelja. ŠK gove grafične podobe. Vodja projekta Blaž Šelekar že po letu aktivnega druženja mladih zagnancev opaža velik napredek. Med njihove dolgoročne cilje pa se uvršča ne le ponudba čim večje palete možnosti vključevanja ter enakih možnosti za mlade v regiji, ampak tudi preprečitev bega možganov iz Kozjanskega in Ohsotelja. PM Na podlagi sklepa stečainega senata Okro^ega sodišča v Celju, stečajni upravitelj za stečajnega dolžnika INGRAD VNG d.d., Lava 7, CEUE »v Stečaju« OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO (za prodajo nepremičnin v k.o. Pongrac) I. PREDMET PRODAJE - NEPREMIČNINE na lokaciji Grlže^abultovica, k.o. Pongrac: - pare, št, 774/12, pašnik, površine 789 pare. št. 774/16, pašnik, površine 533 m'; pare. št, 774/17, pašnik, površine 621 m»; pare, it. 774/18, pašnik, površine 156 m^; paro, št. 774/19, pašnik, površine 436 m'; pare. št. 774/20, pašnik, površine 569 m'; pare. ŠL 774/22, pašnik, površine 210 pare. št. 774/23, pašnik, površine 110 m^; pare. št. 774/24, pašnik, površir>e 414 m^; pare. št. 774/25, pašnik, površine 413 m^ vi. št. 668 Zemljišča so po osnovni namenski rabi v prostorskem planskem aktu opredeljena kot druga kmetijska zemljišča in so zajeta v postopek spremembe namembnosti rabe parcel za poselitev za stanovanja s spremljajočimi dejavnosti. Posebni pogoj javne dražbe: Za nepremičnine si mora kupec v skladu s 26. členom Zakona o spremembati in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. I. RS 36/2003) pti ustrezni upravni enoti pridobiti odobtrtev pravnega posla. Izklicna cena predmeta prodaje je 45.902,19 EUR oziroma II.000.000, 00 SIT. II. SPLOŠNI POGOJI JAVNE DRAŽBE: 1. Premoženje bo prodano po načelu »videno - kupljeno«. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, Ki so državljani Republike Slovenije in pravne osebe v Republiki Sloveniji ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti. 3. Vsi dražitelji moralo pred dražbo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene. Varščino dražitelji nakažejo na TRR št. 03118-1000443444, SKB Banka d.d, z oznako ..Var.ščina za INGRAD VNG d.d.. Celie w stečaiu" Pred javno dražbo se dražitelji izkažejo s potrjenim nalogom dneh po končani javni dražbi. Plačana varščina bo kupcu vštela v kupnino. Potencionalnemu kupcu, ki plača varščino, pa ne draži, se varščina ne wne, ampak zapade v korist stečajne mase. 4. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizične osebe pa se izkažejo z osebnim dokumentom. 5. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstajajo dejstva in okoliščine iz 1., II. in lil. odst. čl. 153 ZPPSL ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstajajo dejstva in okoliščine iz I., II. in lil, odst. čl. 153 ZPPSL. 6. Dražiteij, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 30 dneh po končani javni dražbi in plačati celotno kupnino na TRR stečajnega dolžnika v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražiteij od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. 7. Izklicna cena ne vsebuje nobenih davščin in prispevkov. Ti se zaračunajo kupcu dodatno in sicer na osnovi Zakona o da\4fajn< se vidi!« V domu na Resevni se je miza še šibila od obilice dobrot. Sledile so čestitke predsednika društva ter ostalih prijateljev Resevne, ki so Franca tudi obdarili. Slavijenec se je zahva- lil za izkazano pozornost in obudil tudi spomine na dogodke iz planin, ki so se nabrali v dolgih letih. Kar desetkrat je stal na vrhu Triglava ter dodobra spoznal Savinj-sko-Kamniške Alpe. Resevna, kot pravi Franc, bo ostala cilj njegovih sprehodov, saj ga veselita mir in lepa narava. Kot pravi planinec ni pozabil opo- zoriti na odvržene smeti, plastične vrečke in steklenice, ki v naravo ne sodijo. »Obiskovalci planin naj jih odnesejo nazaj v dolino!« Kamor se je ob sončnem zahodu podala tudi vesela družba, ki si je ob slovesu zaželela srečno pot in »nasvidenje v planinah«! IS Člani Pli domu na Resevni. Četrtič za Zeleni val Za izlet Zelenega vala lahko Izpolnite še ta četrti kupon, objavili pa bomo še enega. Izlet v zeleno napovedujemo za 9. junij, ko se bomo v naravi spet imeli lepo, se kaj naučili, si nabrali novih znanj in izkušenj z vodeno ekskurzijo pod zeleno kapo Gozd-nika, kjer nas bo pričakala ze-hščarka Panika Burjan. Še prej se bomo ustavili v Žalcu na zeliščnem vrtu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer bomo tudi letos gostje mag. Nataše Ferant. TelefonsKa številka ..... Kupon pošljite na dopisnici TO naslov: : Now tednik & Radio Celje. Prešernova 19; 3000 C^IJe. ■ • s popisom Za izlet z Zelenim valom.- • Alen Bližsvič, nijboliši ignlsc siečanj: v Cilju, visoka Celjani znova izgubili. Bo padel tudi Koper? OsQii krog v 1. slovenski rokometni ligi za prvaka se je za rokometaše velenjskega Gorenja razpletel zelo uspešno. V Celju so - čeprav tega marsikdo ni pričakoval - še tretjič letos uspeli premagati Celje Pivovarno Laško (26:28), medtem ko je na drugem srečanju veliki tekmec Velenjčanov v boju za drugo mesto, Koper, visoko, kar z 12 goli razlike. Izgubil proti "IHmu. Velenjčane čaka v nedeljo še en pomemben obračun, ki že lahko odloča o drugem potniku v ligo prvakov. Ob 17.30 uri bodo varovanci Mira Po-žunua gostje Kopra, ki ga letos še niso tispeli premagati. Celjani bodo že dan prej gostovali v Slovenj Gradcu. Prvi strel Velenjčanov, poskušal je Matjaž Mlakar, je domači vratar Gorazd Škof ubranil, na drugi strani so domači preko Dragana Gajiča iz najstrožje kazni na srečanju prvič povedli. Na 3:3 je izenačil Renato Sulič, ki se po koncu sezone seli nazaj v Zagreb. Celjani so do 20. minule vodili z zadetkom oziroma dvema prednosti, nato je Velenjčanom uspelo izenačiti in kmalu tudi povesti s 13:11. Polčas se je končal s 16:14 za goste. Plus sedem! v nadaljevanju so bili varovanci Mira Požuna ves čas v prednosti, hitro so si priborih pet golov naskoka in kaj kmalu tudi plus sedem. Celjani dolgo časa niso našli prave rešitve za odlično velenjsko obrambo, ki ji je pomagal tudi vratar Primož Prošt, ki je ob koncu zbral 16 obramb. Do 50, minute Ve-lenjčani niso popuščali, nato je igra malce padla tudi na njihovi strani. Štiri minute pred koncem, ko so gostje vodili za plus štiri, soimehsvoj »šov« tudi domači navijači Florijani, ki so skandirali Koper, Koper. Kdo ve, morda je pomagalo prav to, da so Celjani v zadnjih minutah stopili na plin in se odlepih na minus dva. Imeli so tudi priložnost znižati le na gol zaostanka, a je odličen Prošt najstrožjo kazen minuto pred koncem ubranil in tako sta pomembni in zasluženi točki odšh v Velenje. »Srečno se je izšlo« »Zelo zadovoljen sem po tej tekmi. Odlično smo igrali 50 minut, potem pa na kon-cti nerazumljivo popustili. Ponujala se nam je velika priložnost in nismo je smeli izpustiti iz rok. Na srečo se je ob koncu ob obrambi Pro-šta vse srečno izšlo. Čestitam Celju za naslov državnih prvakov, nas pa čakata še dve izjemno težki tekmi,« je po srečanju povedal kapetan Gorenja Sebastjan Sovič. V celjskem taboru se poraza sicer niso nadejali, vendar ob osvojitvi naslova državnih prvakov že nekaj krogov pred koncem po tekmi niso bih ravno razočarani. Domači vratar Gorazd Škof je o tekmi povedal; »Velik zaostanek sredi drugega polčasa je vplival na nas, kajti porabih smo dvakrat več moči kot ponavadi. Če bi Spiler eno izmed odločilnih žog zabil, bi se morda razpletlo drugače. Vendar je junak tekme Prošt sedemmetrovko ubranil. Premalo smo bili agresivni v obrambi. Velenjčani so bili za raven boljši, mi smo dah le 26 zadetkov.« »Pametno v napadu, borbeno v obrambi« v nedeljo je pred Velenjčani že novo, bržkone najtežje srečanje sezone. Z zmago proti Kopru bi si že zagotovili drugo mesto in ligo prvakov, ob morebitnem porazu pa bo odločala sredina zadnja tekma proti Gold Clubu. Hrvaški reprezentant v dresu Gorenja Drago Vukovič pred srečanjem napoveduje: »Koper je zagotovo naš najbolj neugoden nasprotnik. Celje smo letos že trikrat premagali, Kopra še nismo. Seveda bomo dali vse od sebe, Odigrati moramo tako kot v Celju, pametno v napadu in borbeno v obrambi. Vsi si seveda močno žehmo zmage!« JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ Svetovni ekipni relcord Siovenicam Slovenska kegljaika reprezentanca na 7. mladinskem svetovnem prvenstvu v Kožicah, kjer sta barve celjskega Miroteksa zastopali Klementina Hoh-njec in Staša Razpotnik, ni bila uspešna. Domov se je namreč vrnila brez (pričakovanih) medalj. Z velikim dosežkom se lahko pohvali le Hohnje-čeva, ki je izboljšala mladinski svetovni rekord v šprin-tu, ki ga je pred tem imela njena klubska kolegica Barbara Fidel, Veliko bolj uspešna je članska reprezentanca na ekipnem svetovnem prvenstvu, ki je prav tako na Slovaškem, saj je že prvi dan na čelu s Celjan-kami Barbaro Fidel, Nado in Rado Savič, Biserko Pe-tak, Brigito Strelec in Mariko Kardinar postavila nov svetovni ekipni rekord. Varovanke celjskega trenerja Lada Gobca so bile po pričakovanjih uspešne že v uvodnem srečanju v osmini finala, na katerem Estonkam niso dopustile niti točke, s 3.616 podrtimi keglji pa so postavile nov svetovni ekipni rekord. Včeraj je Slovenke že ob pol devetih zjutraj čakalo četrfinalno srečanje, v katerem so bile uspešnejše tudi od Srbkinj. Ugnale so jih s 7:1, že danes pa se bodo v polfinalu pomerile z zmagovalkami dvoboja med Madžarkami in Nemkami. »Imeli smo kai malce sreče pri žrebu. Prva tekma z Estonkami je bila za nas lahka, saj nam niso bile dorasel nasprotnik. Zelo dobro smo odigrali, kegljišče je odlično pripravljeno in tako nam je uspelo postaviti tudi nov sve- ' tovni rekord, katerega menim, da bo zelo težko izboljšati. Situacija proti Srbkinjam je bila dosti težja, čeprav rezultat 7:1 kaže na zelo lahko zmago. Ne glede na to naša uvrstitev v polfinale ni bila nikoli pod vprašajem,« je prva dva nastopa komentiral selektoi Lado Gobec. Jutri tudi slepi in slabovidni Nekoliko manj uspešna je bila naša šampionka Barbara Fidel z Urošem Stoklasem v mešanih dvojicah. V dvoboju z Makedoncema Lenko Bukovsko in Vladom Galjaničem sta imela Slovenca veliko dela že na začetku, prvi set sta sicer dobila, v drugem pa sta bila uspešnejša Makedonca. Tudi po dodatnih dveh metih sta se veselila slednja. Jutri se bo v Košicah prvenstvo začelo tudi za slepe in slabovidne kegljače in tudi tukaj Celje ne bo brez predstavnic. Nastopüe bodo namreč tri tekmovalke MDSS Celj, bergel Marija Fras, Barbara Mlakar in Marija Štem- JASMINA ŽOHAR Jubilejne športne igre uspele študentski klub mladih Šentjur je v soboto pripravil tradicionalne, že 10. športne igri Udeležilo se jih je kakšnih 140 aktivnih udeležencev in gledalcev, ki so se pomerili šestih disciplinah. V špormem parku se je tako igralo nogomet, tenis, badminton ter namizni tenis, balinal( predsvem z veseljem pa igralo košarko - in sicer zaradi nove plastične površine r sliki). Kol je povedal glavni organizator Aljaž Kolar, ki je omenil tudi zabavo z lU Izzyjen druženje ob golažu ter nagradni sklad, vreden 1.000 evrov, bi si naslednje leto želeli še več obisk valcev in tekmovalcev. Najboljše rezultate, prva mesta na 10. športnih igrah, so tokrat osvojili; malem nogometu Loški hopsi, v košarki Nova vas, v namiznem tenisu Dubravko Perhoč, badmintonu TM team, najboljša v tenisu sta bila Saša Jagodič in Jernej Pepevnik, v balinanju je zmagala ekipa BD Šentjur. PM, foto: Bf NOVI !MIK i(;r:ŠPOIiT 19 Zlatorog ne, Rogla da Sredini srečanji ekip s Celjskega sta se končali s polovičnim izkupičkom. Laščani so izpadli v polfi-nalu državnega prvenstva, Rogla pa se je z novo zmago vr-lila med 1. A ligaše. Usodna zadnja četrtina Laščani so se v odločilnem srečanju za preboj v veliki fi-aale prvenstva v Domžalah odlično držali vse do 33. minute, ko je bilo na semaforju 53:50 za favorite iz Domžal, rakrat je Heliosu ob podpori polne dvorane uspel delni izid 3:0, prišli so do 12 točk naskoka, ki so jih zadržali do zanesljive zm^e. V vrstah Zla-;oroga tokrat namreč ni bilo .gralca (kot v soboto Terry Williams), ki bi v seriji uspel zadeti nekaj metov, tako ia je obramba ekipe trenerja Vlemija Bečiroviča z lahko-:o odbijala vse poskuse pivo-/arjev, ki sta jih pravzaprav pokopala njihov nekdanji igra- Košarkarji Rogle so se uvrstitve v 1. A ligo veselili še dolgo v noč. lec Robert-niiha [25) in mladi Žiga Zagorc (17). Ponovno so odpovedali branüci, ki so sku- paj iz igre metali 8:29, met ekipe pa je bil samo 36-od-stoten v primerjavi z 49-od- Koprčani slavili v Celju Nogometaši Kopra so novi tnagovali pokala NZS, potem v celjski Areni Petrol z ;olom Aleksandra Rajčeviča minuti z 1:0 premagali lasprotnike iz Maribora. Koprski nogometaši, ki so okalno lovoriko osvojili dru-;ič zapored (v lanskem finalu po najstrožjih kaznih s 6:4 remagali Celjane), so si prii-;rali tudi nastop v kvalifikaci-ah evropskega pokala UEFA. Rudar za obstanek proti Zagorju Arena Petrol, ki je Pri morem očitno bolj »domača« kot ?ralcem MIK CM Celja, bo že utri gostila novo tekmo. V adnjem, 36. krogti 1. SL v lesto ob Savinji prihaja eki-Bela krajine, ki se s Factor-n bori za obstanek, Varo-nci Pavla Pinnija se od pre- P|l|DGOLI~ SOBOTA, 26. 5. 1. SL, 36-, zadnji krog: MIK ;M Celje - Bela krajina (18). 3. SL - vzhod, 25. krog: Tišina Kovinar, Crenšovci - Šentjur, luše: Pohorje - Šmarje pri Jel-ah (vse 17.30). NEDELJA, 27. 5. 2. SL, 27., zadnji krog, Velenje: udar - Zagoije, Slovenske Kon)i-c:Dravinja-Krško(obeI7). Štajerska Uga, 25. krog: Sam-on - Šentilj, Pesnica - Šoštanj, m,?rtno - Gerečja vas, Oplotni-- Rogaška, Möns Claudius -reče (vse 17.30). cej klavrne sezone (10 zmag, 12 remijev in 13 porazov) od svojih navijačev seveda želijo posloviti z zmago, na drugi strani pa bo Bela krajina skušala storila vse, da iz Celja ne bi odšla brez točk in bi si ob morebitnem spodrsljaju In-terblocka priigrala kvalifikacije za obstanek med elito. V 2. SL pa je že krog pred koncem fasno, da se konjiška Dravinja po porazu s 3:0 v Kranju seli v 3. SL-vzhod, medtem ko ima velenjski Ru- dar še možnosti, da si z zmago zagotovi obstanek. Cilji Ve-lenjčanov so bili v letošnji sezoni precej višji - uvrstitev v 1. SL - pri čemer je realnost povsem drugačna. Četa Braneta Oblaka bo v nedeljo na štadionu Ob jezeru pričakala ekipo Zagorja, Konjičani pa se bodo od 2. SL poslovili na srečanju proti Krškemu, ki še ima možnosti za napredovanje med elito. JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ stotnim metom Heliosa. Ob tem je Helios imel še 13 skokov več in zasluženost zmage favorita ni vprašljiva. Pri Zla-torogu je sicer peterica igralcev dosegla deset ali več točk, a Šalih Nuhanovič in Boško Stojakovič sta bila z 11 točkami najboljša, manjkal pa je vsaj en igralec, ki bi »potegnil« v ključnih trenutkih srečanja. Kljub porazu prevelikega razočaranja v vrstah pi-vovarjev ni biio. »Ponosen sem na fante in igre, ki smo jih prikazali v zadnjih dveh mesecih, ko smo dokazali, da smo povsem enakovredni ekipam iz Jadranske lige. Tokrat nam je manjkalo nekaj več sreče v drugem polčasu, ko žoga ni hotela skozi obroč, tako da nam nI pomagala niti zelo dobra obramba, kajti malo je ekip, ki so v Domžalah Helios zadržale na 70 točkah,« je po tekmi dejal trener Zla-toroga Zoran Martič. Veliko slavje v Zrečali Polna dvorana v Zrečah je pričakovala in tudi dočakala še četrto zmago svoje Rogle v dodatnih kvalifikacijah za vstop v 1. Aligo, Zzmago 79:70 proti Novi'Gorici se Zrečani po enem letu vračajo med slovensko košarkarsko elito, kar je izzvalo pravo erupcijo navdušenja po zadnjem zvoku sirene. Sicer pa so v dokaj živčnem srečanju Zrečani vodili vse od začetka do konca. S serijo Aljoše Remusa so v 32. minuti povedli s 66:51 in nato kljub kriznim minutam v štirih minutah dosegli le eno točko in Gorica se je v 37. minuti približala na 70:66. Takrat je kapetan Hija Petrovič uspešno skočil v napadu in nato ob izteku napada še zadel. Nato je trojko dodal še Boštjan Sivla in srečanje je bilo odločeno. Po njem je na parketu seveda tekla penina, vprašanje pa je, ali se je slavje že končalo. Slobodan Benič, trener Rogle, se je po tekmi znašel na rokah navijačev: »Presrečen sem, kaj naj vam drugega rečem. To je moja tretja uvrstitev v 1. A ligo. Dvakrat mi je to uspelo kot igralcu in zdaj prvič kot trenerju. Slavje bo tisto naše pohorsko, trajalo pa bo dolgo, dolgo. Mislim, da smo si ga tudi zaslužili!« JANEZ TERBOVC Foto: DAVID VOH MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI B&G avtomobilom remi Najboljši celjski strelec MIK CM ( letošnji sezoni, kije že tik pred koncem, ni Vodilni na lestvici 1. lige Novega tednika B&G avtomobili pred ekipo Škva-dra, ki ima tekmo manj, vodijo ie še za točko. Izidi S. kroga: Flamengo - Simer 3:8, Container -Marinero 1:1, IWstar - Mik Celje 7:1, Diskoteka Down town - B&G avtomobili 2:2. Pari 9. kroga: (28. 5. - konec prvega dela sezone): B&G avtomobili - Flamengo (18), Mik Celje - Container (18.50), Marinero -Down town (19.40), Maček tisk - Tristar (20.30), Simer - Skvadra (21.20). 2. liga, 8. krog: Engro 1\iš - Sintal 5:1, Amaterji - Merkur 4:0, Elektro Kerš - Etol 1:1, Ti02 Cinkarna - Triglav 4:4, Kompole - Banlca Celje 4:4. Tuš ima 24 točk. Cinkarna 14, Novem Champion pub 13 ... Pari 9. kroga (29.5): Merkur - Kompole (18), Etol - Amaterji as.SO), TOglav-Elektro Ker« (19.40), Sintal - Ti02 Cinkarna (20.30), Novem Champion pub - Engrotuš (21.20). Lestvica ÜBB NOVEGA MCA 1.BfrGAVTOMOBILi 19*13 2.ŠKVADRA(-1) 18+10 3. DiS. DOWN TOWN (-1)13 4.MIKCEUE 5.TRJSTAR 6. CONTAINER 7. MAČEK TISK (-2) 9. MARINERO (-1) 10. FLAMENGO 11 11 18 +6 8-14 Ml 5-11 -2 -27 f-Z) liA KRATKO Bučtre^iv Nemčiji Koblenz: Atlet velenjskega AK Boštjan Buč je na mitingu v Nemäjivtdcuna 5.030 m zasedel tretje mesto in za manj kot 8 sekund zaostal za slovenskim rekordom, ki ga je pred 33 leti dosegel Peter Svrt. Norme za nastop na SP v Cteaki Buču še ni uspelo do-seä, zato bo novo možnost iskal že ta ponedeljdc v nemškem Rehlingenu. Pet šoisiciii prvaicov Apače: Na 13. odprtem šolskem državnem prvenstvu za OŠ in SŠ so bili fantje iz Društva za karate Celje zelo uspešni. Osvojili so pet naslovov šolskih prvakov, dve drugi in tri tretja mesta, Z zlato medaljo so se v svojih kategorijah okitili Denis Ju-lardžija. Rok Ojsteršek in Sebastian Kantužer. Slednji je Splošni in strokovni ^mna-ziji Lava priboril tudi skupno tretje mesto. Uspešni so bili tudi učendOŠ Frana Roša (Denis Julardžija, Željko Ša-šič, Mario Štumberger in Sašo Stokanič), ki so osvojili pet meda^. Skupno so Ro-ševd pristali na S. mestu med 31 OS. (JŽ) PUUORAMA KOŠARKA 1. ASL Polfinale, tretja, zadnja tekma; Helios - Zlatowg 71:62 (22:11,35:32,51:47); Troha 25, Zagon; 17; Stojakovič, Nuhanovič 11, Mali, Ingram, Vrečko 10, Ocokoljič 7, Williams 3. Kvalifikacije za I. A ligo, 6., zadnji krog: Rogla - Nova Gorica 79:70 (22:21, 40:35, 60:51); Remus 19, P. Brolih 18, Sivka 17, J. Brolih 14, Co-vič 6, Horvat 3, Petrovič 2; Iva-novič 15, Likar 14. ROKOIMET 1. SL (m) Liga za prvaka, 8. krog: Celje Pivovarna Laško ■ Gore-nje26:28 (14:16); SuUč6, Špi-ler, Kokšarov 4, Gajič 3, Bru-men, Kozlina, Natek 2, Špo-Ijarič, Gorenšek, Stojanovič 1; Blaževič 7, Mlakar 5, Vu-kovič 4, Sovič 3, Tamše, Be-dekovič, Oštir 2, J. Dobelšek, Kavaš, Rezniček I. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 52, Gorenje 45, Koper 43, Gold Club 41, Trimo 28, Prevent 25. pŠPORTNI |koledar SOBOTA, 26. 5. ROKOMET 1. SL (m), liga za prvaka, 9. krog. Slovenj Gradec: Prevent - Celje Pivovarna Uško (20). NEDELJA, 27. 5. ROKOMET 1. SL (m), liga zaprvaka, 9. krog: Koper - Gorenje (17.30). 20 Mi nONIK IHALO, 113 §titje kršitelji na teiani Na torkovi tekmi med nogometaši Kopra in Maribora na štadionu Arena Petrol ni bilo veüko iz^edov. Kljub temu so policisti zaradi razgrajanja moraii na policijsko postajo odpeljati dve osebi, ki so ju po tekmi tudi izpustili na prostost. Poleg omenjene dvojice bodo zaradi kršenja javnega reda in miru še dvema izdali plačilni nalog. Gre za osebe, ki niso z našega območja. šaljivi heker na spletni strani MOC V minulih dneh naj bi neznancu, očitno podkovanemu v računalništvu, uspelo deloma vdreti v strežnik spletne strani Mestne občine Celje. Da je prišlo do hekerstva, je sprva opazil občan, ki je na to opozoril tudi odgovorne na celjski občini. Tam so nam povedali, da ni šlo ravno za vdor, neznancu naj bi le uspelo na šaljiv način nekoliko spremeniti določene rubrike na spletni strani www.ceije.si, pri tem naj bi se tudi podpisal in dodal, da je iz Turčije, Na celjski občini so nam še povedali, da s tem ni povzročil nobene škode, zato policija zaenkrat ozadja ne raziskuje. To je prvi takšen primer hekerstva na spletni strani Mestne občine Celje, ki je na Internetu postavljena že dobrih deset let. Jezen vlomilec v noči na sredo je nekdo s parkirnega prostora v Šaleku ukradel osebni avtomobU VW Passat Variant, temno sive barve, registrskih številk CE R2-22E. Lastnik je oškodovan za več kot 13 tisoč evrov. S parkirnega prostora v Škapinovi uHci v Celju je bU ukraden osebni avto Audi A4 Avant, črne barve, z registrskimi tablicami CE U6-677. Škode je za dvanajst tisoč evrov. Brez avtoradia je ostala lasmica vozila, parkiranega na parkirišču ob Mariborski cesti v Celju. Ko je bila v službi, ji je neznanec vlomil v vozilo, ker pa mu je uspelo ukrasti le sprednjo ploščo avtoradia, je v jezi poškodoval notranjost vozila, tako da je lastnici povzročil za 2 tisoč evrov škode. SŠ Razmetaval z denarjem Kriminalisti i>odo ovadili tri hrvaške državljane, stare od 18 do 19 let, ki so sredi maja v eaem od gostinskih lokalovv Celju poskušali unovčiti ponargenih 100 evrov. Natakarica je ob prejemu bankovca posumila, da gre za ponaredek iti zahtevkla pravda. Ker je ob tem poklicala policijo, so policisti v bližini lokala trojico tudi izsledili, med postopkom pa je eden od fantov poskušal zbe-žati, a so gaj)njeli. Med begom je odvrgel več ponarejenih barikovčev za 100 evrov. Ponar^en denar naj bi dobili na obmo^u Zägreba, unovčiti pa so ga nameravali na območju Slovenije, kjer so iskali primerne lokale ali trgovine najprej v Seviiici, nato pa se odločili, da poskusijo v Celju. Med trojico je veljal tudi dogovor, da denarja ne bodo unovčevaii na bencinskih servisih zaradi varnostnih kamer. Za primere, ko bi jim zavrnili ponaredke, so imeli za plačilo pripravljene tudi prave. SŠ marlln zastopstvo T ^^^ prorooa d.O. proizioanß MARTIN d.o.o.. Hmeljarska ulica 1.3310 ŽALEC objavlja prosti delovni mesti 1. KOMERCIALISTA - trženje instalacijskega blaga, toplotne tehnike, sanitarne keramike In kopalniške opreme Pogoji: - 5. stopnja Izobrazbe In računalniška znanja - izkušnje Iz podobnih del - znanje ital. ali angl. jezika - vozniški izpit B-kategorije 2. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA VELEPRODAJE - Pogoji: - 5- ali 6. stopnja izobrazbe in računalniška znanja - samostojno delo In izkušnje iz podobnih del - znanje ital. ali angl. jezika -vozniški izpit B-kategorlje Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pointm delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim rokom. Ponujamo dober stimulativen zaslužek in odlične delovne pogoje. Obvezno pisno prijavo z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite na naslov podjetja. Vloge sprejemamo 8 dni po objavi, pri čemer bodo imeli prednost pri izbiri kandidati z izkušnjami. Velika Pirešica, cesta pri k Med slikanjem je voda skoraj zajela tudi našo ekipo. V vodi obstalo skoraj 30 vozil Ko je vlada v Velenju pila kavico, so se v Studencih borili proti pobesneli vodi - V vodi obstalo tudi reševalno vozilo na nujni vožnji Neurje, ki se jerazbesnelo nad celjskim in velenjskim območjem, je v sredo popoldne presenetilo marsikoga. Kljub temu, da ni povzročilo ogromno škode, so ponekod imeli kar nekaj težav. Na cesü Celje-Velenje je v Veliki Pirešici v vodi obstalo skoraj 30 vozil, med njimi tudi reševalno na nujni vožnji. Ravno v Veliki Pirešici je med nekaterimi krajani strah pred deročo vodo že skorajda stalen. Medtem ko so vladni politiki sedeli na suhem na obisku v Velenju, je bil za nekaj krajanov Studenc eden najhujših dni letos. Sprva je kazalo, da je zalilo le nekaj sto metrov ceste v Veliki Pirešici. vode je bilo skoraj za meter. Poplavil je potok Pirešica. Okrog 17. ure so gasilci, delavci celjskega Nivoja in policisti že odpravljali težave in Čistili cesto. Ta Marjana Pečnik nam je pokazala, kako so vsaj i tok potoka, da jim ni poplavila hiše. je bila za ves promet zaprta riure. Šele Franc Obreza takšne poplave v Studencih ne pomni 40 let, V ozadju je njegova hiša, kjer je zalilo nekaj prostorov. se lahko delno prebili skozi vodo, smo lahko opazili, da je bilo poplavljeno večje območje okoli dveh hiš v Studencih ob ^viii cesti. Ob potoku Pirešica teče še potok, ki ga imenujejo Podjamska voda, Za omenjeni hiši je bil ta bolj nevaren. Pri Pečniko-vüi v Studencih 45 so z deskami in s predmeti komaj uspeli vsaj malo spremeniti tok potoka, da jim ni poplavilo vsega, kljub temu je bilo na dvorišču skoraj pol metra vode, medtem ko je pri sosedih Obrezovih voda za-hla nekaj prostorov. Dostop je bil nekaj časa onemogočen tudi gasilcem, saj s celjske smeri do hiš zaradi poplave niso mo^. Čeprav Pirešica še nikoli ni narasla tako zelo, morajo stanovalci ob Podjamski vodi trepetati vsaj trikrat na leto, ko voda ogroža njihove hiše, toda takžne säovite poplave, ko je bilo le v nekaj minutah pod vodo tako veliko območje, ne pomnijo 40 let. SIMONA ŠOLlNlC Vodo so morali črpati tudi v Velenju iz nekaj stavb in podhoda na Cankarjevi cesti. Zaradi strele je zagorel hlev v Lastniču na območju Podčetrtka, vendar o večji škodi ne poročajo, zaradi udara strele v goz-duso morali na teren tudi gasilci iz Šmartnega ob Dreti. Sicer pa je v sredo zagorelo tudi ostrešje vzdrževalnih delavnic Pivovarne Laško, a so požar gasilci uspeli dokaj hitro pogasiti. NOVIIEDNIK BRALCEV 21 Dinliel Opnčkil (v sredini) posluša sodbo. Za eksekucijo 13 let zapora Veliki senat celjskega okrožnega sodišča je Danijela Operčkala spoznal za krivega umora Zeljka Jeliča pred trgo^^kim centrom Merkur avgusta 2005. Za umor in tudi za nedovoljen promet z orožjem, imel je namreč puško kalašnikov, s katero je ubil Jeliča. so 0perčkaIu dosodili skupno kazen 13 let zapora. Operčkal je Jeliča ustrelil zaradi dolga, za katerega je Operčkal menil, da ga je že povrnil, Jelič pa je äe vedno zahteval plac^o. Senat ni verjel obtožnici, da je Operčkal moril iz nizkotnih nagibov, kljub temu pa je šlo za »brutalen umor, na ek-sekucijski način,« kot je v obrazložitvi sodbe pojasnil predsednik senata sodnik Milko Škoberne. Koliko je bil Operčkal Je-liču dolžan, ni znano. Višina dolga se namreč giblje od 1,8 milijona do kar 60 milijonov takratnih tolarjev. Edini pisni dokaz je pogodba, po kateri naj bi bü Operčkal Jeliču dolžan 10 milijonov tolaijev. in ki jo j e Operčkal tudi sam podpisal. Na zagovoru februarja lani je Operčkal dejal, da je pogodbo podpisal zato, ker mu je JeHč meril s pištolo v glavo. Operčkal naj bi Jeliču dolg, ki je nastal zaradi neuspelega posla, v katerega je Jeiič vložil praktično ves svoj denar, že odplačeval-.Tako naj bi mu nekajkrat vrnjlpo 125,000 tolarjev in tudt ndcaj tisoč nemških mark. Milijon tol^ev naj bi Jeliču plačala tudi Operč-kalova mama. Jelič pa ni odnehal z zahtevki. Dan pred umorom naj bi zahteval kar 50 milijonov in še 10 milijonov tolarjev, da bi »pozabil« Operčkalovo dekle Petro. Pritiski in grožnje Zaradi dolga sta bila oba na koncil z živci. JeliČ je namreč zaradi spodletelega posla ostal brez vseh dohodkov in je živel od socialne podpore. Operčkal pa ni imel do^ le do Jeliča. Zaradi goljufije teče proti Operčkalu tako še ea postopdc. Kljub temu jebil prepričan, da je dolg do Jdiča odplačal, kot je pojasnil sodnik Milko Škoberne. Prav zato je videl vse Jeli&ve telefonske Mice kot grožnje. In klicev je bi- lo res veliko! JeHč je namreč Operčkala od 1. januarja 2005 do 17. avgust^, ko se je ^odil umor, klical kar ST-teat, to je skoraj trikrat na dan. Operčkal mu je odgovarjal in ga tudi sam dostikrat poklical, vtem času 347-krat. Kol je ugotovil senat, je Jelič hotelpriti do denarja, Op^kal.pa se je izogibal, kar je razvidno tudi. iz SMS-sporočU. ki jih je pošiljal JeUču. Pritiskov za vračUo do^ naj bi bilo še v6C, "Mco naj bi Jelič polnil Frankolovo s plakati z C^erčkalovo fotografijo in napisom vobljač. Operčkal se je na sodišču zagovarjal, da se je prav zaradi pritiskov odselil v Ljubljano, vendar ga je Jelič povsod našel. Sodišče temu ni povsem verjelo, saj je imel Operčkal tudi druge dolžnike in je možno, da se je v Ljubljano umaknil tudi pred drugimi. Prav tako sodišče ni verjelo, da se je resnično hotel ubiti zaradi Jeliča. Poskus samomora na Smartinskem jezeru je namreč Operčkal že pred samim dejanjem naznanil policiji. Kljub temu so ga maja 2005 odpeljali v psihiatrično bolnišnico, z Jeiičem pa sta bila tudi med njegovim bivanjem v bolnišnici v stikih. Eksekucija pred Merkuijem operčkal je dan kasnge, ko naj bi Jelič zahteval kar 60 milijonov tolarjev, naredil konec pritiskom. Kot je pojasnil sodnik Škoberne, je Jeliča umoril zavestno, premišljeno, naklepno, a v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Škoberne je še dodal, da Je-, lič C^erčkahi sicer ni grozil, vendar je ta klice razumel kot grožnje, poleg tega pa ni prijetno, če te upnik kliče večkrat na dan več kot pol leta. operčkal je imel tor^ dovolj. l2^il je ävce. Sodišče ni verjelo, da je Operčkal kupil voj^o puško kalašnikov le za to, da bi Jeliča prestrašil. Nikoli namreč puške ni uporabil za ^ožnje. Odločitev, da bo moril, potrjuje tudi dejstvo, da je nabito puško že nekaj dni pred umorom vozil na zadnjem sedežu svojega avtomobila. Usodnega dne je v litovski center Merkur prišel kasneje kol Jelič. Avto je parkiral ob Jeličevem, da je imel puško v bližini. Ko sta se z Jeiičem vračala iz Merkurja inko je ta že sedel v svoj avto. je Operčkal iz svoj^ avtomobila \Kel puško in sedemkrat ustrelil v Jeliča; Izstrelil je vse naboje, kolikor jih je bilo v puški. Pet strelov je Jeliča zadelo. BÜ je na mestu mrtev, Operčkal si je nato prižgal cigareto in počakal policiste. Danes je Operčkal povsem spremenjen. Nekaj obravnav sploh ni bil sposoben spremljati. Kljub temu je senat verjel sodnemu izvedencu psihiatrične stroke dr. Goraz-du V. Mrevljetu, da Operčkal ni neprišteven. Spreminjati se je namreč začel potem, ko so ga priprli. Ta sindrom je značilen za zapornike, ko spoznajo, kaj so storili. Operčkal bo v priporu ostal še do pravnomočnosti sodbe. Sicer pa so mu za umor dosodili 12 let, za nedovoljen promet z orožjem pa leto in dva meseca zapora. Skupaj je tako dobe 13 let zaporne kazni, v kar pa se mu bo vštel tudi čas, ki ga je prebil v priporu, to je od avgusta 2005. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA i^HVALE Debelak oproščen, Zakelšek kriv Na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu se je v ponedeljek nadaljevala obravnava za Stanka Zakelška in Vinka Debelaka, obdolžena zaradi ogrožanja vamo-SÜ pri delu. Zakelšek, lastnik podjetja Hudournik iz štor, in takratni vodja delovišča Vinko Debelak, zdaj župan Občine Prebold, naj bi bila sokriva za smrt delavca pred petimi leti pri gradnji ceste na delovišču v Prevaljah. Vodja del, ki jih je izvajalo podjetje Gradiš Maribor, podjetje Hudournik pa opravljalo podizvajalska dela, naj bi bil Debelak. Sodišče je včeraj ugotovilo, da Debelak ni sokriv za delavčevo smrt, saj ni bil vodja omenjenega delovišča, medtem ko je Zakelšek dobil kazen leto dni zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodba, ki je bila v ponedeljek razglašena, še ni pravnomočna, zato se bo Zakelšek najverjetneje pritožil na Višje sodišče v Mariboru. MATEJA JAZBEC Odlična pomoč na domu Rad bi pohvalil Dom ob Savinji in njegovo službo Pomoč na domu za vso skrb in nego, ki jo je bila deležna moja 88-letna teta na Dobrni. Teta je pred časom padla, se poškodovala, tako da je bila nepokretna. Ob pomoči negovalk, ki so jo obiskovale na domu, z njo telovadile, ji pomagale pri hranjenju in ji nudile psihološko podporo, se ji je stanje v 14 dneh bistveno izboljšalo. Negovalke so namreč ženske, ki se znajo vživeti v življenje starejš^ Človeka in zato vsem, ki delajo na območju Dobrne kot tudi vodji službe Maji Vivod ter direktorici doma Bojani Mazil Šolinc, ki ima za to dejavnost veliko razumevanje, izrekam pohvalo za njihov trud. Hkrati pa bi rad opozoril, da bi bilo bolj primemo, če bi bile na enem območju stalne tri do Štiri negovalke, kar bi bilo lažje tako zanje kot za oskrbovance in njihove sorodnike. Tako kot je Novi tednik izbiral najboljšega poštarja, bi lahko izbrali tudi najboljšo negovalko. Ostareli ljudje nestrpno pričakujejo njihov prihod, navezani so na te dobrosrčne ženske, ki poskrbijo za njih. Lahko se jim zaupajo, jih imajo rade. Negovalki Majdi pravi moja teta mamica moja. Vem, da nastopijo generične spremembe, zato te negovalke njim in tudi nam sorodnikom veliko pomenijo- doc. dr. IVAN VORŠNTK, Dobrna Odgovorni ustrahujejo in grozijo Komisija za preprečevanje korupcije je prejela več obve-stü, v katerih prijavitelji sporočajo, da so deležni različnih pritiskov in groženj, ker so v okviru svojih pravic ali urad-nili pristojnosti zahtevali preverjanje pravilnosti porabe javnih sredstev, suma korupcije aH kaznivih dejanj. Komisija ugotavlja, da je vse več ustrahovanja, s katerim skušajo storilci in tudi nekateri posamezniki na odgovornih funkcijah posamično ali z zlorabo institucionalne moči onemogočiti državljane in javne uslužbence, da sodelujejo pri izvajanju družbene kontrole, kar je njihova ustavna pravica. Tü-di prijave korupcije, ki jih prejema komisija, kažejo, da želi vedno več prijaviteljev v strahu ali. nemoči ostati anonimnih, Komisija zato na vse državne organe in or^ne lokalne samouprave naslavlja javni poziv, naj državljanom zagotovijo strokovno pomoč in zaščito, da se bodo lahko uprli takšnim pritiskom, ki jih odvračajo od ustavnih pravic, demokratične kon-ttole ter od aktivnega sodelovanja pri preprečevanju korupcije in kriminala v družbi, MJ stečaju«, Ob Koprivnici 19, »GRADBENIŠTVO LIKOVIČ- -Celje OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO (I. dražbeni narok) I, PREDMET PRODAJE • NEPREMiČNINE 1/2 nepremičnin v k.o. Ostrožno, Občina Celje: pare. št. 82S/3 - stanovanjska stavba, v izmeri 204 pare. št. 625/3 - dvorišče, v izmeri 135 m'' pare. št. 825/3 - dvorišče, v izmeri 134 m^ pare, št. 825/7 - travnik, v izmeri 70 m^ pare. št. 1140/56 - travnik, v izmeri 13 m' vpisane v vi. št. 2304 . Premoženje bo prodano po načeiu »videno - kuplleno". . Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki so dtžavijani Repubiike Siovenije in pravne osebe v Repubiil« Sloveniji ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti. , Vsi dražiteiji morajo pred dražbo vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene. irščino dražiteiji nakažejo na TRR št. 06376-0950680233, :elje d.d, z oznako -Varščina za Likovič Pero s.d. »v Pred javno dražbo se dražiteiji izkažejo s potrjenim nalogom o vplačilu varščine in izjavo z navedbo TRR, na katerega bo varščina neuspelim dražtteljem brezobrestno vrnjena in sicer najkasneje v a dneh pokončani javni dražbi. Plačana varščina bo kupcu vštela v kupnino. Potencionalnemu kupcu, ki plača varščino, pa ne draži, se varščina ne vrne, ampak zapade v korist stečajne mase. 4. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizične osebe pa se izkažejo z osebnim dokumentom. 5. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstajajo dejstva in okoliščine iz 1., II. in lil. odst. čl. 153 ZPPSL ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovomostjo izjavi, da ne obstajajo dejstva in okoliščine iz I-, 11. in III. odst. čl. 153 ZPPSL 6. Dražitelj, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 15 dneh po končani javni dražbi in plačati celotno kupnino na TRR steč^nega dolžnika v 14 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. 7. Izklicna cena ne vsebuje nobenih davščin in prispevkov Ti sf» zaračunajo kupcu dodatno in sicer na osno\n Zaksna o davku na promet nepremičnin - Am Mn 3", 1/4 «C ia za 3M EUI; pM/MliricB -1 ii^zD 226 EW: PiMta - te UU^ 3', 1/5 I fionf - Vli KMriH 311/241IWC, A 7 ir- i ' "S Poteza, ki sodi med največje in najuspešnejše borzno posredniške družbe ne samo pri nas, ampak tudi v širši regiji, bo ponudila celoten spekter svojih storitev, od finančnega svetovanja do celovitega upravljanja premoženja. Še zlasti pa bo za Celjane in Celjanke zanimiva možnost neposrednega trgovanja z vrednostnimi papirji na vseh finančnih trgih. Poteza jim bo namreč omogočila nakup in prodajo delnic in obveznic na domačem trgu, trgih Balkana in na razvitih svetovnih borzah, kakršne so v Parizu, Frankfurtu, Londonu, New Yorku, Tokiju in drugod. "Celje je najhitreje rastoče slovensko mesto, s tem naglim razvojem pa postaja tudi čedalje bolj svetovljansko. Zdaj bodo njegovi prebivalci dobili tudi svetovljanske priložnosti finančnega investiranja," razlaga Matej Güstin, vodja celjske poslovalnice Poteze. Domače in svetovne delnice pa ne bodo edini način za plemenitenje vašega denarja pri Potezi. Trgovali boste lahko tudi s tako imenovanimi izvedenimi finančnimi instrumenti oziroma terminskimi pogodbami. Gre za trgovanje z različnimi valutami, indeksi in strateškimi surovinami, kot so nafta, zemeljski plin, baker, zlato in druge plemenite kovine, kavčuk, žita, kava, čaj... Poleg svetovanja in strokovne pomoči pri borznem trgovanju imajo pri Potezi za svoje stranke na voljo dve izvirni elektronski aplikaciji za trgovanje preko svetovnega spleta, P4net in TradePort, ki se ponašata s hitrostjo, preglednostjo in varnostjo. "Prepričan sem, da bo med našo široko ponudbo lahko vsakdo našel primerne naložbene priložnosti," pravi Matej Guštin. Katere so te pniožnosti in kako jih učinkovito izrabiti, pa boste lahko izvedeli tudi v času posebne akcije, ki so jo pripravili v celjski Potezi. Do 15. junija boste lahko brezplačno odprli svoj trgovalni račun, če pa se boste oglasili v njihovi poslovalnici, vam bodo postregli pa z brezplačnim finančnim nasvetom. Priložnost torej, ki jo ne kaže zamuditi. Saj veste, dober nasvet je zlata vreden. Poslovalnica Poteze se nahaja na Ljubljanski cesti 3a (2. nadstropje) v središču Celja. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 9. In 16. uro ali pa pokličete na številko (03) 49 25 720. ra Poteza 24 ■BAPIOa« GABERETE liVITiilll TEDENSKI SPORED » ^ RADIA CELJE 5.00 ZačeSeSfpfenjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6,00 PorodloOKCi &.15 Casoplov, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika Ra9o. 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio - Evropa v šoli, 9.50 MESTNI STUDIO RADIO CEUE - Javljanja s »Povi-tezovanja« in z izleta po Celju - knežjem mestu, 10.00 Novice, 10,15 Vaše skrite želje uresničiUNovi tednik in Radio Cetje - Posukam, prekrižam, zategnem (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite ždje), 11,00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev - Svetovalni delavci se bojijo za delovna mesta - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Äck pot. 18.00 kviz Glasbeni trojček z Majo Gor-jup, 18.30 Na plesnem parketu, 19,00 Novice, 19.10 Večerra program, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.00 Vaše skrite želje uresničita NT & RC - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Kranj) mm mu Barve in vitezi pred Mestnim studiem Radia Celje 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Postanekv času, 10.00 Novice, 11,00 Kulturnimozaik.l2.00Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodkiln odmevi RaSlo, 16.20MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Župan na zvezi - župan Občine Štore Miran Jurkošek, 17.00 Kronika, 17,45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23,00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 PoroCÜoPU Celje, 8.45 Jack pot, 8.55 Piškoslovje, 10.00 Novice, 10.15 Čarobna ruleta tisočerih nakupov - nagradna igra, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Hujšajmo z NT & RC, 1320 MaU O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki In odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17,00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Ču-kurjem. 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Robin) 20 VROČIH RADIA CELJE 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6,00 PoročUo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Luč sveti vtemi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom-vinogradnik Janj Glavač iz Prožinske vasi, sicer tudi podžupan Štor, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20,00 Katrca z voditeljico Klavdijo Wmder, 23.00 Znand pred mikrofonom (ponovitev). 24.00 SNOP (Radio Ruj) , japTi:^ama,5.30NZmeJodijatedna,6.00 PoročUo OKC. 6.15 Časoplov. 6,30 SiKester v aktfll, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoroäU, 8.25 Poroälo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kul-tumimozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bii^ojack-izbiramo skladbi tedna, 14.00Jtegijskenovice, 15.00 Šport danes, 15-30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedkovza 100 naanehov - n^ad-naiga, IZOOKronika, 17.45 Jadc pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00Novice, 19.15 Vrtilj^ polk in valčkov- gostje: ansambel StankaMikule, 24,00 SNOP (Radio Ptuj) Danes med 10. in 12. uro bo živahno pred Mestnim studiem Radia Celje saj bodo mimoidoči in mladi iz nekaterih šol s Celjskega ustvarjali na keramične izdelke liboj-skega KiUja. Vabljeni, da se nam pridružite in tudi vi ob-likujete poljubni motiv na lonček, krožnik ali svečnik. Jutri ob 10. uri pa bo na Stanetovi ulici prav tako živahno, saj pripravljamo »po-vitezovanje«. Se vidimo in slišimo na frekvencah 95.1, 95,9, 100.3 ali 90.6. V torek ob 16. uri bomo v Mestnem studiu Radia Celje gostih župana Štor Mirana Jurkoška, v sredo ob 11.15 pa bo Mateja Podjed pripravila oddajo Zeleni val. enega od izaeiKov, prav taKo Dooo ustvatjali tudi učenci omenjene šole. Z Novim tednikom in Radiem Celje med oblake. Kako? Enostavno! Med 28, niajem in 1. junijem pokličite 090 93 61 70 in odgovorite na dnevno vprašanje. Morda boste prav vi prejemnik panoramskega poleta z motornim letalom Aerokluba Letalske šole Celje. Pokličite 090 93 61 70! Cen>klicaje0.66evra oziroma 157Jltolaija oaatijt/ Orgliiialorji igre suNo>ilfdiik hi Ridio Celje. Z Novim tednikom in Radiem Celje med obiaice Od ponedeljka do petka pokličite na telefonsko številko 090 93 61 70 in odgovorite na dnevno nagradno vprašanje, ki ga bomo objavih tudi v programu Radia Celje. Večkrat, kot boste poklicali, več bo možnosti, da boste izžrebani. Vprašanja Pravična razdelitev? v enem izmed zadnjih nočnih programov, ki so potekali iz studia Radia Celje, sta Tomaž Mimik in Andrej Krajnc gostila astrologinji Gordano (na shki) in Dolores, ki pripravljata alternativne počitnice v Egiptu. Podrobnejše informacije lahko najdete na spletni strani 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Čigavglas seže vdevBto vas?, 6.45 Horoskop. 7.00 2, jirtranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila, 8.25 PoročUo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljšibonton-oporokah, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pred poroto, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žolgar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 1. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 SUvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSIo, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice.ll.OO Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12,15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14,10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15,30 DogodM in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika. 17,45 Jack pot. 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19,15 Vroče z Anžejem De-žanom - Alen, ki je pred kratkim izpadel iz resničnostnega šova Big Brother, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Univox) www.dolores.si. Seveda pa V temni in vroči pomladanski noči ni šlo brez posladka. Ker so imeli na voljo le eno škatlico piškotov, so si vsebino pravično razdelili. G tem, kdo je dobil najboljši del, priča fotografija .,. raühogazatiuo lfstvico: BErnfiTHAN-JOHNBUTlER™ DOYOUKNOWrmEPINGPONG SONG)-£NRIQUEIGL£SIAS predloga2adomačo ustvico: VESOUE-YOGURT MONEY HONEY-NEUROBIC Ivan Javamik. VodnikavsSe. Cdj« Mlfa Koren, Preiemova 34b. Velenje Celje. Lestvica 20vroäh lahko peskiiate vsako »Aoto ob 22. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV SO enostavna, odgovarjali pa boste le z DA ali NE oziroma s pritiskom na številko 1 ali 2. Vsak dan ob 9. uri bomo objavili srečneža, ki bo prejel panoramski izlet z motornim letalom Aerokluba Letalske šole Celje. STANKO PETRIČ IN ANS.SVmJN (4) 4. DEBELUŠKA-NOVISPCMINI (3) DOUNAZASANJANA-KARAVANKE (1) predlog za lestvico: rozKwviizsi AlföHlNKOKF Radio Celje na Karibih v studio Radia Celje smo na elektronsko pošto desk.radio@radioceIje.com dobili pismo s Karibov. Tadej Gaberšek je takole zapisal: »Pozdravček ekipi nočnega programa. Res je lepo pluti po Deviških otokih in poslušati domači Radio Celje. Tukaj je ura 23.00 in poslušam nočni program Radia Celje. HVALA ... Hotel sem samo čestitat za super popestritev mojega delavnika. Radio Celje potuje z mano na relaciji San Juan, St. Thomas, Dominica, Barbados, St. Maarten, St. Lucia, Antigua, Genada, Aruba.,.« Tadej nam je poslal sliko, na kateri je s prijateljem Pau-lom. Ill TEDNIK NASVETI 25 Srajce za male in velike fante Po starem keltskem izročilu so možje verjeli, da !>e kože, katere se je dotikala srajca, ne loti nobena bolezen. Srajca je bila torej simbol zaščite. Biti brez srajce je bilo tudi znamenje skrajnega uboštva, nasprotno pa »dati od sebe vse do srajce« pomeni velikodušnost brez meje. Blago, iz katerega je srajca, ki je v stiku s telesom, prinaša odtenke tudi v simboliki: srajca določa osebnost glede na to, ali je iz grobega platna, kakršno nosi M. kmet ali asket, iz tankega la-nenega platna, kakršno nosi svetovljan, iz dragocene svile, kakršna krasi bogataša -Tako pravita simbolika in spodobna govorica oblačil, ki je nekoč strogo predpisovala, v kaj se sme kdo obleči oziroma česa ne sme obleči, da bo njegovemu stanu primemo. Zanimivi stari časi, vendar manj prijazne navade, kajne? Si predstavljate, da sodoben moški, ki ni direktor ali uspešen podjetnik, ne bi smel nositi svilene srajce, ker bi mu to prepovedal bonton zaradi ne ravno visokega mesta na družbeni lestvici? Na srečo je današnja moda - svoboda. In tudi moška srajca se lahko sredi modnega dogajanja obnaša kar se da svobodno. Na golo kožo, zapeta do zadnjega gumba ali odpeta do tretjega, krajša, oblečena čez hlače, v polo-kroju, s kratkimi ali dolgimi rokavi ... Srajca, zatlačena v hlače, se nosi le še v družbi z elegantno moško obleko, v vseh Pripravila: VLASTA CAH 2ER0VNIK ležernejših vzdušjih pa igrivo plapola naokrog, kajpada do konca razpeta. Kaj pa spodobnost? Seveda razpeta srajca na golo kožo, pa naj bo fantu ali moškemu še tako vroče, sodi le na plažo in v njeno bližino, mestno okolje pa je ne bo ravno z navdušenjem pozdravilo. Še posebej, če pod njo opazuje okolico tudi razgaljen trebuh, ki spominja na pivski sodček... Po mili volji pa lahko za kamorkoli nosijo stari in mladi, vitki in okrogli, mali in vehki fantje - srajce, pod katere moda letos rada obleče šebrezrokavnoaliT-majčko! EGIPT -7 dni POSEBNA PONUDBA- program altemativiiih počitnic Z astrologinjama Gordano in Dolores I Termini-odhod: 21. ali 28.junija 2007 z letališča Brnik -7 dni Nastanitev: Carols MacadI Bav 5* v južnem delu Hurgade, Cena: 618 EUR Obvezna doplačila: 89 EUR za vizum, letališke takse Doptaöfo za enoposteljno sobo je 105 EUR ?1o7fo-it p .ct' S liti C onro!'..,. •sr«»-' j 3sti Ceria;«t#jčuje T-cInevne počrtnice, letatekJ pBvozraif induziS« ponudbo al^nativnl program, ki ga bosta izvajali astrologinji GoniJana in Dolores, i Piije^e in podrobne^ informacije'. Turi^äia agencija VARD, Stanetova 4; Celje, ^ tel.:(03)4ŠŽ-49-30, Število prijav je omejeno, zato ponudba velja do zap fc^pnimo jodro. do 1«. junija ie 4 prirB«inje.gal. ba.aet. KOIIE, Pllštonj. Prndnmo kmečko bišo z gospodarskimi objekti, lonn 00.100 EUR OL 14.371.401 SIT. Trilefon 041 701-191. Svelov.njo,lvnnAnJ™|Krba. vof, s. p., Gorifo pri Šnrnrmem 57 (, Eelje; ltttp://svetovnnje.gajba.nel. FRAHKOIOVO, 6ašn|ite, Prndnmo poslovno slnnovnnjskinbjekt,330m',dvnriSče 388 ni',zgrajen 1902,prizidek 1968, za 50,000 EUR oz. 11.912.000 SIT. TelolonMl 708-191. Svdovonji, hnn AndrBjKrbnvat,s,p,,Gori(npriŠntnr1-nem 57 c, Celje; bttp://svetovnnje,ga'|-bn.nel. r PIANia« pri Sevniti. Prodamo poslovna goslinski objekt, klet 169 m", pritličje 169 m', monsado 169 m', dvorišče 389 m',zgrnjoaol992,prennvljeoo2000, zn 473,143,04 EUR nz. 113.314.000 SIT. Telefon 041 708.H8. Svelovoaje, Ivan Andrej Kzfaovoc, s, p., Goriro pri Šno1neni57t,Celje;bllp://syetovn-nje.gajlia.net. Zrasla 7.a vse J PROBANKA Vsakodnevni rezultati poslovanja Finančne skupine razkrivajo nove uspehe in tudi nove priložnosti. Bodite z nami pri ustvarjanju mozaika celovitih rešitev za naše stranke. Vabimo kandidate (m/ž) za zaposlitev na delovnem mestu BLAGAJNIK Izbor bomo opravili med prijavljenimi, ki bodo izpolnjevali naslednje splošne pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne smeri; - zaželene so delovne izkušnje, ni pa pogoj; - aktivno znanje slovenskega in pasivno angleškega jezika. Od vas pričakujemo, da ste oseba z veseljem do dela s strankami, z odličnimi komunikacijskimi sposobnostmi in pripravljenostjo dodatnega strokovnega izpopolnjevanja. Izbrane kandidate bomo povabili na osebni razgovor in se dogovorili o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Sedež delovnega mesta je v Celju. K vlogi je potrebno priložiti potrdilo o zaključeni strokovni izobrazbi. Vloge pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: PROBANKA. d.d. PE Celje, Stanetova 7, 3000 Celje - s pripisom "ZA OBJAVO". Dodatne informacije vam bo posredovala direktorica poslovne enote, Andreja Bizjak Bosilj, dosegljiv na e-naslovu: and reja.bizjak. bosi lj@probanka,si darsko bivalni objekt, 1. gradbeno faza, s približno 3.000 m'lemljiščo, zo 41.520,61 EURaz.9.930.0(l(ISIT.Tele-fon041 708-198. Svetovanje,IvanAn-(lrejKibavac,s.p.,GoricapriŠimt1nem 57 C, Celje; l.ftp://svetovaflje.gai-ba.nel. n PLANIKA pri Sevnici. V k o. Loke pri Hanini prodamo 9.577 m' Icovniko po ceni 1,46 EUIt/m'oz.350SIT/m'ler3.383 m'travnika p« ceni 0,62 EUR/m'oz. 150SIT/mMelefon041 708-198, Sve-lavonje, Ivan Andrej Kibavoc, s, p.. Gorica pri Šinartnem57c, Celje; http// svetovanje.gDjbo.net. r, ZAZIDUlVO gradbeno parcelo, na sončni legivNovi Cerkvi, Vojnik,prodam.Tele-fon031 582-277,(031574-1310. 2658 ZA2I0UIVE in še nezozidljive parcele, v Galiciji pri Žolču, prodam. Telefon 041 668-981,040165-265. p KUPIM ije ali hi», do 25 km iz Celja, lohko tudi za pim. Resen kupec, plačilo Telefon 041 397-211. i0 9radnja,ku- PRODAM STAHOVAHJt 39,50 .'.vRinrsBbTopIkolr, Ul, 14, divizije 8, prodam zo 42,000 EUR.Telefon04l 463499. ^aa POVSEM prenovljeno stanovanje v renlra [eljo,31,53m",l,nndstropje,prodnm zn 53,000 EUR, Telefon 031 316-124. ENOUPOlSOONOstonovoojezbnlkononr prodam.Telefon041604031. 2e2s IRISUBHO stnnovnnje v tenlrrj Celja, 65 prodonr,Teloion031444426. zea garažo,vHovivasivCeljo,eddomv oojom. Telefon 041319^14. žisi GARSOHIERO vHovt vosi oddamo. Tebjfon 031 774-114. 2srB BMIM PRODAM OMARO, 180-200, desna vrata, posteljo, 160'200, Iwrva češnje, novo, prodom za 350 EUR. Tdefon 040 477-733. 2539 Celje: 031 508326 delovnrčas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! KREPITI DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., store obvezrosH niso ovir Krediti ludi na osnovi vozila ter leasingi. MHBOffedplMihMIMlKIliM. Md*M0l»diMd«a. tel.: Oi/i^i-aa-ib, MATERIAL I »«V^so-seo, ■■■HIEniHI. g 041/331-991 PRODAM STARElŠOhišo ali paitekvCeljuali bližnji okolici, kupim za gotovino-Ielefon 041 352-267. 2421 STAREJŠO hišoYCeljuzokolicokupim.Nu- MAttJŠO,novej»hišokupi^1vokoll(i8^l-slovč, Šempetra, Polzele, Prebolda. Tele-fonO«985-12S. ži9o ODDAM LOKAL, 40 m', center Celja, Gosposb ulica, oddom.Telefon041 634-844. aeoo VOJNIK. Poslovni lokal zo cvetlioimo, trgovino, atelje in podobno, 51 m^ damo v najem za mesečno najemnino 450 EUR «tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorkfl pri Šmortnem 57 c, Celje; http:// svetovanje.gajba.neI. n NAJAMEM naprisoimlagiobn . . kv6 oddaljene od im» avtoce-uSkir.cenaUS.OODEUn.pio- m2vstarBiS stanavanjski hiši, I inesis,kie.biesatrive6]esi.t)e, palnica. hodnik in verando, csna cca 52.000 8UK0VA dtvo, razrezano, z dostavo, pro-dDm.Telefan031 776-591. 2276 MEŠANA drva, v hlodih ali razžagono in rozsekano, prodom. Dostavo na dom. Telelon0402n-346. p LES zo ostrešje: ipirovce, tramove, plohe in deske, prodom.Telefon 040 211-346. STEBRIČKE kostanja, hrasto in okocije, različnih dimenzij, prodom. Telefon 040 211-346. p GOTOVINSKA POSOJILA JNODKUNPOSOJUDOMOOEUR. Do36meseceiinaosmHiiOD, Celjo, Zoko ali Šentjurjo, vzamemo v nojem za daljši čas. Telefon (03| 749-2607. 2595 CEUE. večstonovanjski hiši v Kovinarski ulici, potrebni prenove, v pritličju in 1. nadstropju, 54,43 m' in 56,50 m', zo 42.981,13 EUR OL 10.300.000 SIT ter po ceni 39.642,79 EUR oz. 9.500.000 SFT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, hran Andrej KHnvoc, s. p., Gorico pri Šmortnem 57 c, Celje; http://svetovonie.gai-ba.net. KUPIM GARSOtUEROolienosobnostanovonienui no kupim. Plocifeietokoi v gotovini. Telefon 041 727-330, 2421 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje kupim. Resen kupec. Telefon 041 672-374. Smo zastopnik za več znamk in trgovec z avtodeli za vse vrste vozil ZAPOSLIMO: Prod ca avtodelov Poslovodjo trgovine sprejemnika Vabimo samostojne, kreativne osebe iz tehinično-komercialne stroke z izkušnjami. Vloge poslati na naslov ali osebno do zasedbe! ŠKORJANEC, PE Celje, Mariborska 115 wvrtv.avto-skorjanec.si sodelavcev in sicer; - natakarje • kuharje • reševalce iz vode - prodajalce kart • čistilke. Delo nudimo tudi dijakom in študentom v času poletne se- Prosimo, da pošijete pisne vloge z osebnimi podatki in kratkim opisom delovnih izkušenj na naslov: AGM NEMEC, d.0.0., Se-draž 3,3270 Laško aH pokličite 041322 889 ali 03/ 56 48 841 NAFarmiRoiepriSempelruprodaion»2(K tedenske jarki(e,riave, črne, grohosle, vsakdelavnikod8.dol5.ure.Spi«je-momo no rotila zo enodnevne bele in kilogramske piščance zodopitnnie. Telefon 700-1446. 2225 JARKiCE, iiove,graha5te, črnin bele pitan-ceprodojanio.NokuplOja.kk, petelin brezplačno. Winter, lopoto 55, telefon (03)5472-070,041 7634100. 2306 VEČ prašičev, od 25 do 120 kg, ugodno prodom, možno dostava. Telefon 041 26M27. 2546 SIKCA simentoko, težkego 120 kg, prodom. Telefon 031 711-315,5773-757. PUJSKE, težke od 20 do 50 kg, prodam. Prodom tudi psic1(e ovčorke, store 3 mesece. Marijo Žlender, Vinski Vrh pri Šmarju 18, 3240 Šmarie pri Jelšah, telefon 031 614-254. 2552 TELICOsimenyko,težko 200 kg, prodam. Telefon 031237-193. 2579 BIKCA sivca, 150 kg, za nadaljnjo reio, prodom. Studence 4, telefon 58M502. 2594 I pet jogenjc-kov prodam, možna dostova. Telefon 041 574-754. 2593 TEUCO simentolko, brejo 6 mesecev, pro-dam.Telefon041 759681. Š421 KOZO z dvema mkidičema, za zakol, ugodno prodom.Telefon 051 341-375. Š422 TEUČKO simentolko, težko 120 kg, prodom. Telefon 041794-332, zvečer. 2607 PUJSKE, težke od 20 do 30 kg, teličko, težko 100 kg, ugodno prodom. Telefon (03) 5808-112,031 836-175. Š423 BllRSX£koze,stare2leliinmyice,stare4 mesece, prodom. Telefon 031 269-248. 2608 KRAVE simentulke, po izbiri, dve $ teletom (bikcem), dve brei! in teličke amentalke, prodom.Telefon 041 954-193, 5735-120. 2609 KRAVO simentolko, pašno, z bikcem, ponov- dom. Telefon 041 832-552. 2630 TEUČKO simenlotko, staro 10 dni, prodam. Telefon 031 591-232. 2626 TELIČKO, staro 13 tednov, težko 200 kg, zo zakol ali nudniinio reio, ie lepa šeku, prodam. Telefon 041 856-108. TEICO umentalko, breio sedem mesecev in pol, prodom-Vzameno vzamem bikca simentoko, starega lOdni. Telefon (03| 5727-064. 2633 8IKCA simentolco in »ca, težko po 150 kg, prodam.Tele(on041 794-301. 2634 PRAŠIČE, težke približno 100 kg, prodam, cena 1,17 EUR/kg.TeWan 031 524-147. PilRAKE, bele, težke od 1,5 do 2 kg, store 8 tednov, ugodno prodam. Telefon 051 397-982. 2642 TEUČKO simentolko, staro 4 mesece, prodom. Telekin (03) 5774-577. 2663 razpisuje JZ SOCIO delovni mesti Pogoji; - V. stopnja izobrazbe - izpit B kategorije - komunikativnost, odgovornost Pisne prošnje z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: JZ Socio, Stanetova 4, 3000 Celje, . s pripisom »Za razpis, Ne odpiraj!« 28 ^^^^^^MNFORMACIJE NOyi TEDNIK ' NAJVEČJA IZBIRA DVD MEDIJEV VCEUU (6000 NASLOVOV) 'VAŠE OOMACE POSNETKE PRESNEMAVAMO t4A ZANESUlV DVD ME)IJ i IMI.IllJI.IJ.imi.MMJJ»BS™rt esbd KUPIM MALO rflbljen električni pianino kupim. TJ.I.n|0S|541H30,Ä 282. PROD/IM BilOmiiino vino prodom. Iil>lin(D3) 5805.367. 2340 BELO ilemočo lino prodomo.Telllmolnskodolo,mii. nost lionorome ali redne zaposlitve. Teleloa 041 747.121.10110,Selo7,Vele nje. 1638 PODJETJE leaor, d. «.0.,Kg Ztlenid 2,Celle zaposli dihvtazoslikophkorsko delo. loleloaO« 641.121. ZARADI povaianego obsega delo redno zojwslimafosaderieinslikopleskarje. UGrad,d.o.l,Gospasiitsko3,Cil|i, I.l.lon041 771.104. Z606 osebni avto, 1I0-140-7S " 131 5484-939, od 17. do 22.1 OSM Sony Eritsson; model Z 710 i, nov, prodoin.Telelan051 30U11. S426 lELiCO, 500 kg in koruzovzrnio, prodom. Telelon 041 269.693. 28i3 TEll£KOsinienlDUio,stato21dniindomoti i.W;nik,.eikit^ieno,pm,lam.(inopo dojjtMini.Telelon031 5092823 i™OUCO,3,5l,brazprekutnika,iilimnje. noinsttmobodnoškropijnito, 80l,pro. ilom.Ielilon031 235-236. 2625 OmŠKOpostelie, 80-140 trn,zodslronlp-vimi straniiomi, .Iraško kola, 20 »I, otroški vaziteklni)lesinoia dva alrtnko sedeža zoovtaniobil, prodom. Telelon 041 211-151. 2655 ODDAM SPALNICO,bqler za ientolao,kombiniron in rabljeno zastekljena okna, prodom. Ceno po dogovoru. Telelon 041 974-108. 2180 LOVSKO ognje, križne lomele,01išl(i Vrh, 100-2.500 rojekliranje, Anton Strnišo, s. p., Gobrovei 13241 Podplat. IZPOSOJEVALHICA Sam, ULbrotov Dobro, tinškov 13,Hodiijo, Celje, telelon 5414-311, 041 629« vom nudi sperialne slrojozo rezanje in rezkonjobilon., nsfaltaiallokov..Maiiborokao.44. KUHARJA (m/ži Z izkušnjami, za nedoločen čas. GOSTILNA PRI KMETEC, informacije na tel.: 031/255 825 Na stojnicah v Mariboru, Celju in Ptuju zaposlimo komunikativne, zgovorne, poštene osebe s smislom za prodajo. Zaželeno poznavanje knjig. Kličite dopoldan na tel.: 01 241 3372. Mladinska knjiga Založba d.d.. Slovenska 29, Ljubljana Rad si imel ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Tbda ni več besed tvqih ni več stiska tvojih rok. Ostalje nate spomin, a ob spominu bolečina. V SPOMIN BERTUU ŽVIŽAJU 23. maja je minilo leto dni, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob grobu. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in last SIME KOLEGA Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala tudi zdravnikom in osebju intenzivnega oddelka celjske bolnišnice za njihov trud. ODUČNA priložnost zo bmunikativne sode-lay(ft4RTE RANE7 VODOVOD OGREVANJE SVnOVAMJE, MONTAŽA, POPRAVILA KROVSTVO, KLEPARSTVO, TESARSTVI (■okrivamo z »č vrstam kiifin. Izdelava vsah nst flhisb In žlabov. brnplainl piedraiun. Zdsj ludl v Sloveniji. Zagotov-Ijsna kakovost. Knoll-Spenglerei und Dsch-decberel. Rosdort am Berg 17. Stadelhofen. SLO GSM 041 72 73 72 GO /ngd.o.o. 041 33 77 89 Celje V celjski porodnišnici so rodile: 15.5.: Petra RIBIČ iz Šmart-na v Rožni dolini - dečka, Lidija JEŽOVNIK iz Nazarij -deklico, Mihaela POLIČNIK z Ljubnega ob Savinji - dečka, Nataša KROFLIČ iz Pe-trovč - deklico, Katja DEBEVC iz Žalca - dečka, Mateja AMON iz Šentjurja - deklico, Katja IRŠiC iz Celja-deklino. 16. 5.: Damira BEČIČ iz Podplata - deklico,Vania AUBREHT iz Žalca - deklico, Vesna LEPKO iz Velenja -deklico, Nina PIRC iz Šentjurja - dečka, Albina SADEK iz Bezovja pri Zrečah - dečka, Darja LAH iz Šentjurja -deklico, Daliborka BUNDiC iz Velenja - dečka, Mateja VOLOVŠEK iz Sv. Štefana -deklico. Barbara PODKORIT-NIK iz Griž - dečka. 17. 5.: Anita MARGUČ iz Loč - dečka, Erika GABERŠEK iz Pristave pri Mestinju - deklico, Leonida CMOK i2 Štor-deklico, Mateja KRAMER iz Gornjega Grada - dečka. Barbara POLANEC RANCIGAJ iz Celja - deklico. Barbara MA-TAVŠEK iz Slovenskih Konjic V SPOMIN IVANU MASTNAKU (17.2.1958-20.5.2006) »Vnope ßäem, parke, pusti dnevi so skrili njihovo zeleno rast. Posedam, tavam in bom skoraj hodil, mladost, ljubezen med spomine krast V tihoti bijejo starinske ure ljudem in zvezdam smrtni, večni čas. Človek vzdiguje krila nad prostore, nekončnosti, planetom zre v obraz.« (K. Kovič) Hči Polona ZAHVALA Zapustila nas je naJa draga mama, staia mama in teta MATILDA PEČAR iz Šentjurja (8.2.1920-17.5.2007) Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu Osnovne šole Pranja Malgaja za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Goranu Šiljegu in Domu starejših Šentjui za vso skrb in nego. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem, godbeniku in pogrebni službi Žagaj šek. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njeni -dečka, Anja BURGER iz Velenja - dečka, Andreja STROŽER s Polzele - deklico, Anita KREMŽAR iz Celja - dečka, Helena ROMIH iz Šmarja pri Jelšah - deklico. 18. 5.: Vesna KOVAČIČ iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Beala LENKO iz Celja - deklico, Veronika CENCEL iz Velenja - deklico, Irena KITAK iz Šmarja pri Jelšah -dečka, Iris GNJIDIČ iz Podčetrtka - dečka,Teja VRŠNAK ZILAVEC iz Velenja - deklico, Sabina HERMAN iz Jur-kloštra - dečka, Slavica DRAME iz Pristave pri Mestinju - deklico, Katja PERTINAC iz Štor - dečka. 19.5.:SašaKRAJNCizGriž -dekhco, Polona BORING iz Prebolda - dečka, Špela MIKLAVŽIH iz Zaica - dečka, Jospia KOKANOVIČ iz Celja - dečka, Lidija JOŠT iz Šentjurja - deklico. 20. 5.: Tatjana ČREMOŽ-NIK iz Celja - dekhco, Petra BENEDElClC iz Griž - dečka, Klavdija ČELIK iz Celja-deklico. 21. 5.: Mihaela MEHLE GRAŠIC iz Rimskih Toplic -dečka, Mateja LELJAK z Lju-bečne - dečka, Alenka BOGOVIC PEKLAR iz Sevnice - dekhco, Andreja PUN-GARTNIK z Dobrne - dečka, Katja VEUGOVŠEK iz Žalca - deklico, Nevenka ZGAJNER iz Štor - dečka, Petra PIPAL iz Laškega - deklico. BIBwoke Celje Poročili 8o se: Mihael KUZMAN iz Stražice in An-drejka OCVIRK iz Celja, Se-bastjan Rok PLANKO iz Celja in Sabma KOS iz Žalca, Gregor VREČAR iz Celja in Martina TOMANIČ iz Luko-vice pri Brezovici, Aleksander ABRAHAM iz Podčetrtka in Katarina JEKUŠ iz Celja, Marko PESAN in Sanja POUŠAK, oba iz Celja, Ed-vin PLANINŠEK in Maja MIKOLA, oba iz Celja, Aleš GORŠEK in Alja VOVK, oba iz Celja. Velenje Poročili so se: Janez KRAU in Neža KRAU, oba iz Velenja, Miroslav STAN-KOVIČ in Maksimiljana BRUMEC, oba iz Velenje, Denis DELiC in Špela LIPOVŠEK, oba iz Velenja. Celje Umrli so: Franc FAJDIGA iz Škamic, 62 let, Franc Jožef IVANUŠA iz Nove Trate, 82 let. Zoran VUČER iz Ljubljane, 72 let, Henrik FRECE iz Marija Gradca, 64 let, Boris GAJŠEK iz Celja, 70 let, Rozalija ZNIDAR iz Prožin-ske vasi, 83 let, Nenad NIKOLIČ iz Šentjurja pri Celju, 51 let, Regina JOŠT iz Ložnice pri Žalcu, 93 let, Elizabeta VODOVNČNIK iz ill mil tefliFOBMiClJE 29 ZAHVALA V 88. letu je prenehalo biti s ce drage mame, stare mam« tašče in prababice JUSTINE ZAJC roj. Vrbovšek iz Tovstega 8. Uško (13.4.1919-18.5.2007) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, Hvala gospodu Iztoku Hanžiču za opravljen cerkveni obred in gospodu Ojstršku za ganljive besede. Hvala pevcem moškega zbora Laško za odigrano Tišino in pogrebni službi Komunale Laško. Žalujoči: sin Jože z ženo Majdo, hčerka Zofija, vnuki Justi, Peter, Lidija z družinama in pet pravnukov Kako ßoä in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi, ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija HERMANA PUNGARTNIKA (1943-2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv, maše. Posebna zahvala pogrebnima službama Ropotar in Veking in g. župriiku župnije sv. Duh za opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi KAREL PODKRIŽNIK iz Primoža pri Šentjurju Dragi sorodniki, prijatelji, dobri sosedje, znanci in sodelavci, iskrena hvala za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in druge darove. Hvala, ker ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali in nam stali ob strani- Hvala g. župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred, govornikoma Janezu Hladniku in Mirku Candru za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Žagaj šek. pevcem Skladateljev Ipavcev za odpeto mašo in žalo-stinke in trobentaču za odigrano slovo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Rozika, hčerka Jožica z družino, sin Miran z družino, hčerka Krista z Rolfom ter ostalo sorodstvo __Š428 Šempetra v Savinjski dolini, 89 let, tvan TKALČEC z Brega pri Polzeli, 78 let, Marija TIRŠEK z Vranskega, 86 let, Amalija BRUMEC iz Laškega, 63 let, Stanislav TAVČER s Polzele, 72 let. Velenje Umrli so: Rafael ROSEC iz Lokovice, 75 let, Alojzija ROŠTOHAR iz Radež, 83 let, Vladimir VIDEMŠEK iz Velenja, 70 let, Ana ČANŽEK iz Pečovja, 81 let. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu zapustila draga žena, mama, babica in prababica KLARA CEKUTA s,. Od nje smo se poslovili v četrtek, 24. maja 2007, ob 15.30 uri na mestnem pokopališču v Celju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Žalujoči: mož Jože ter sinova Jure in Miran z družinama Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti: celo ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaj, ker bridko boli. ZAHVALA V 93. letu je odšla k Bogu po zasluženo plačilo naša draga mama, stara mama, prastara mama, tašča in teta UUDMILA AHCAN izArclina 59 Dragi sorodniki, prijatelji, znanci in dobri sosedje, posebej ga, Katica, iskrena hvala vsem, ki ste se od naše mame poslovili, zanjo molili ter darovali cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala g. župniku Per-gerju in g, kuratu Mateju za darovano sv. mašo, lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje, trobentaču za odigrano Tišino, ge. Ivici za lepe besede slovesa in pogrebni službi Raj. Posebna hvala dr. Dordeviču in sestrama Alenki in Cvetki za dolgoletno skrb in zdravljenje. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Vsi njeni Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino si dajala, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki zelo zelo boli. ■ Spomin ne more mimo dni, ko skupaj srečni smo bili. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi drage mame, stare mame, tašče in tete ANICE KUGLER (10. 7.1952-28.4.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali sveče in za sv. maše in jo v tako velikem številu pospremiU k mnogo prezgodnjemu počitku. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku, moškemu pevskemu zboru Šmartno v Rožni dolini in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni wiflfiiir.radiocelje.com S svojim vedrim n vsakega osrečili si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas. Pomlad se budi. vse že zeleni, a. tebe. dragi Marjan. fTied nami več ni. V tragični nesreči, mnogo prezgodaj, nas je v 50. letu brez slovesa zapustil ljubi sin, brat, svak, nečak, stric in življenjski sopotnik MARJAN PLAUSTEINER iz Slivnice, nazadnje je stanoval v Vojniku, PotnaDobrotin S Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili besede sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala družini Fidler s Tomaža nad Vojnikom in urgentnemu zdravniku Miranu Kolarju za takojšnjo pomoč. Hvala g. župniku Marku Šramlu za lepo opravljen obred, govorniku Francu Žureju za besede slovesa, pogrebni službi Zagajšek, godbeniku za odigrano žalo-stinko in pevcem Savinjskega okteta za zapete žalo-stinke, Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavcem in sodelavkam kolektiva Celjskih mesnin in Trimexa Vojnik. Žalujoči vsi njegovi Te kruta bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Kako je prazen dom, dvorišče, oko povsod zaman te išče, nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok osu^a. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija MILANA HUBEJA iz Šmarja pri Jelšah (4.10.1943-15.5.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazih pisna in ustna sožalja, Posebna hvala g. župniku Marku Veršiču za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Žalujoči: žena Božiča, sin Milenko in hčerka Irena z družinama Vem, da je rosa, vem, da so trave. Poznam sonce in ljubezen metuljev na pisanem cveta življenja. Sem zvezda na nebu, ki se smeje in ti maha v slovo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice PANIKE BRECL roj. Cilenšek se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh trenutkih izgube nesebično stali ob strani in izrekali besede sožalja. Še posebej gre zahvala kolektivu Doma ob Savinji, kjer so ji zadnje mesece njenega življenja le-to narediU lepše in polnejše. Hvala, ker se je boste spominjali še naprej. Vsi njeni 30 101 BN!I KINO Diviiki 12m 18..40,18.50,23.10 Spder-Man 3 11 30. 17.20 Glasniki ili 21.0D Orkajvi skupoj 12.10.18.50,19.00 $tsiriBu23 21.m 23.20 Fnne« libirint 15.00, 20.10, 2Z40 Pirati i Karibev: Na nAu mti 11.20. 12.00.14.40.17.00. 18.00.21 21.20.23.40 Pnti s Kstbsv: Ka robu svata il5!L 15.10,18.30.21.50 ^der-Man 3 13.10. 16.00, 18.50, 21.40 Mest bo ... in pika! .......1118.50,13.00 19.30 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Simfoniäüoitester ciksbaušole RistaSavina Žalec koncert 20.00 Dom Svobode liboje_ Mladi za mlade SÄ PETlKbi PCOEUA 19.00 S k^ v žep« 21.00 300 sfscrrA 16.00 NßaiMiMt 19.00 SMjučivž^u 21.00 300 TOflEK 20.00 ! 21.00 Bnrtalna mnlaiqa 21.00 Nevidni jezdec MDELIA 20.00 Popolni ti4ee PRIREDITVE 19.00 Titov trg Velenje_ Dnevi mladih in kulture 2007 odprtje festtvala 19.30 SLGCel)e 21-00 Rdeča dvorana Vdenje Bajaga & Instruktori komert 8,00 do 18-00 Inštitut zahmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Dan odprtih vrat v Vrtu zdra-vibiih in aromatičnih rastlin ogled vrta in mikropivovame 8.00 do 13.00 Atrij KSČ Velenje Kmečka tržnica 9.00 do 13,00 Knjižnica Velenje, preddveije 21.10 ItevilkaZS 12i!LlSm 17.10.19.20.21.30,23.40 Mojt atm* im^slui nemta 1240. 14.40. 16.40.18.40, 2QM. 22.40 IfGENDA: predstsvc so vS9k dsn Vsi kupujemo, vsi prodajamo sgem novih in rabljenih Imjig 10.30 Celje, »na zvezdi«___________ 15.00 Pred Vilo Mojca. Velenje 17.00 SLG Celje 19.30 Kulturni dom V(^nik_ Vokalna skupina In špiritu prviletni koncert 19.30 Kulmrni center Rogaška Slatina J. Jacobs, W. Casey: Briljantina muzikcd 20.00 Hmeljarski dom K2 Petrovče MPZ KD Petrovče in ŽPZ KUD Svoboda Griže koncert 21.00PlesniforumCetie. _ """ Gibonni kcmcert_ 21.00 TRC Jezero Velenje_ Kingston in Big foot mama 8.00 do 18.00 Inštitut zahmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec Dan odprtih vrat v Vrtu zdra-vibiih in aromatičnih rastlhi ogled vrta in mikropivovame 16.00 Domkulnire Velenje 8.00 do 18.00 Inštitut zahmeljarstvo in pivovarstvo SlovenijeZalec Dan odprtih vrat v Vrtu zdra-vihiih in aromatičnih rastlin ogled vrta in mikropivovame 10.30 in 16,30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Demonstracija obrti predstavljase urarlvan Krivec 16-00 Petrovče ___ Odprto prvenstvo za pokal KS Petrovče 19.00 Knjižnica Laško_ Rand Horvat Sto vodnjakov na pKdavanje ob diapozäivih in pred- 19.30 Kulturni center Laško Dobrodelni koncert za inštrument. Iztok Hrastnik 20.00 Dom II- slovenskega tabora Žalec Špas teater: Sašo Hribar v Zadnji predstavi gledališka predstava 20.00 Dvorana centra Nova Vdenje Dnevi mladih in kulture om (Ban^k, Tajäca} Petek ob 20-00 EVS-večer-prec iterla Alhambra Sanchez] in Makedonije (DulePuckovski] EVS-prostovoljca Marta in Dule, ki ju u-enutno gostimo v Društvu ŠmocI, nam bosta predstavila deželi, iz katerih prihajata. Prepustili se bomo kulinaričnim in glasbenim užitkom s pridihom Španije in Makedonije Sobota ob 15,00 Šahovski turnir, prijave najkasneje 1 uro pred začetkom turnirja Redno: Uradne \ae: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure- P2 - odpiralni čas (z marcem tudi ob ponedeljkih): pon. - čet. 18. - 22. ure, pet - sob. 19- - 24- ure, nedelja 16. -20. ure, ob prireditvah po dogovoru. P2 je odprt, če je zagotovljeno dežurstvo. Obiskovalci so se dolžni držati navodil dežurnega. Prijave za dežurstva sprejemamo na 031-404-146! gPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki ob 18.00. Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota ob 14.30 - 16.00 odbojka. Kombiniramo košarko in odbojko. Možno ludi igranje namiznega terasa v mali telovadnici. Potrebni lastni rek- PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica va- la Graslitzen, Gla-liščapredparkir- ____________________zijise odpeljemo ob 5-00. Prijavimo se v društveni pisarni vSlanetoviulici20, KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA mšA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENTCELEL\ Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov ti^ 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 6011 ali 051/ 418 446 tiy= Petek med 11.00 in 16.00 Kreativno v mestnem parku. Športne igre, ustvaipalne delavnice, nagradne igre. Ustavimo nasilje - program poslovno komercialne šole, info točka. Sobota ob 21.00 Koncert Frozenchild Ponedeljekob 18.00 Univerzalni nauk. Biblija - Notranji nauk, vidna in nevidna Biblija. Predavanja izvaja mednarodna Duhovna šola Lectorium Rosicrucianim. Objavljamo Multimedijski natečaj Kreativno v parku 2007 Tema: primerjava - Mestni park Celje danes in jutri Nagrada za najboljši natečajni izdelek: 350EUR. Rok za oddajo del je 22. junij 2007. vsi špogoji sodelovanja na wwwjntcelje^ V okviru Evropskega leta enakih možnosti 2007 ...... Ijamo natečaje za pravično družbo v treh kategorijah- 1- fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo 2- natečaj za najboljši esej 3. natečaj za literarno, likovno in drugo umetnost Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi, kot sta enakost, nediskriminacija. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na www.mc-celje.si. Progr^ delno financirata Evropska unija in ministrstvo zadelo, družino in socialne zadeve. Uradne ure ob petkih v mm in juniju od 12. do 14. ure v Mestnem parku. Ve£inp:uAmu.ny:iviii- v Hotelu Žonta in jo-.postregJi na travni preprogi, s katero so oblekli mize. Med zbranimi pa smo opazili kar nekaj »prvih«. BS, foto: GREGOR KATIČ Prvi celjski gasilecin predsednik mestnega odbora SDS Janko Požežnik seje zaklepetal zZlatkom Lukaščikom. ki barve SDS^ brani tudi v mestnem svetu. Žal nismo slišali o čem sta premlevala. Morda o novem ravnatelju celjske I. gimnazije ali pa sta že kovala načrte za uspešno izvedba jutnlnjih strankarskih športnih iger v Celju... S kozarčkom rajnega in nasmehi se je izkazala tudi zdaj že bivša prva coljska Socialna demokratka in bodoča predsednica novega celjskega rotarijskega kluba Andreja Rihter, sicer direktorica Muzeja novojše zgodovine in piva propagaterka dal Josipa Pelikana v Sloveniji in širše. Tudi prvi celjski »Podprla« seje tudi prva dama zavoda Celoia Milena Čeko Pungartnik. In s tem bržkone pridobila novo energijo za uresničitev svojih in zavodo-vih novih projektov v strašljrvo praznem, sto let S telefonom na kolesu Znani celjski dirigent Matjaž Biežnik dobro skrbi za svoje telo (ne le na kolesu, ampak ga je moč opaziti tudi v fitnesu ...). Kot kaže pa brez telefona tudi med vožnjo s kolesom ne gre. Še posebej, če te kar naprej čakajo koncerti! Teh bo veijetno v prihodnosti malce manj, saj vedno nasmejanega maestra Brežnika prihodnji teden čaka operacija rame. Držimo pesti, da bo šlo vse kot po maslu! ŠK, foto: NATAŠA MÜLLER : jo pobrskal med odlično pri- pravljeno hrano ... in se le namrdnil, če ga je kdo vprašal ali so ros odpravlja v pokoj. Kandidat v gledališču je po zadnji premieri iz dobro obveščenih virov pricurljala vest, da se je za novega upravnika SLC Celje razen Tine Kosi, zdajšnje umetniške voditeljice (in morda še koga], na razpis za upravnika SLG Celje prijavil tudi Marijan Pušavec, ki je pred leti odšel v Osrednjo knjižnico Celje, potem ko je bil v gledahšču zaposlen kot lektor. »Zakaj pa ne?« je potrdil Pušavec, ki v vlogi prvega moža SLG Celje vidi nov izziv. STE BILI POŠKODOVANI ^ NEZGODI? PE CELJE, Llubljanstansn 20 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 080 13 14 041/6S1 056 in 03/490 0322