ntsEšiirtI	pr aq ATAPflTYA	|
I v.ii.»3« I	vT-LixXO	p ^sn^ffi*^ I
n jul "*■ h M	List slovenskih delavcev v Ameriki	SQ,QO<^ Reader« ^J
TELEFON: 4687 OORTLANDT.	Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Mareh 3, 1879.	TELEFON: 2676 CORTLANDT,
NO. 125. — ŠTEV. 125.	NEW YORK, TUESDAY, MAY 28, 1918. — TOREK, 28. MAJA, 1918.	,	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Predsednikov govor.
-ooo-
True translation filial with rite fM*ir master at NV« York. N. V. on May 2S, 1!Ms. require«! by O.e Art of October 0. 1917.
Washington, D. <\, 27. maja. — Nagovor predsedni- > k.'i Wilsoua so v odstavkih glasi:	j
<iospodje kongresa:—	d
Z ncdomišljeuim obotavljanjem prihajam k vam tor .
*	as vprašam, da podaljšate zasedanje vašega zborovanja , toliko rasa. da se odobri ver primernih virov, za zaklad- r niro in za nadaljevanje vojne. Imel sem dovolj vzroka, d •wlobriti vaše delo, kolikor je bilo težko tekom sedanjega i zasedanja.
Vaše delo je bilo težko in zavlečevalno.
Sli ste skozi dolgo serijo odredb, ki so zahtevale de- r
c
bate glede številnih vprašanj in obenem številne odred- j be, ki so bile izvanredno dvomljivega značaja, tako glede priueipijev kot glede praktičnega vdejstvovanja.	,
Poletje stoji pred nami. v katerem se mora združi- n i i z vsem naporom in tekom katerega moramo osvojiti 1 \ s«* sile ter opustiti vs<» počasnost ter zavlačevanje.
Volitve so pred nami in mi moramo kakorhitro mo- J gore priti do polnega vpoštevanja namenov narodov, ki so so nam izrodili v oskrbo in ki pričakujejo naše odločitve. s Mi pa si ne upamo iti k volitvam, dokler ne bo naša me- * ra dolžnosti izpolnjena povsem.	1
Mi stojimo tukaj, in naša dolžnost je dati prostovolj-i'1 no in z zaprtimi očmi do trenutka, kn vemo. zakaj gre. — ; \ se opravičbe so nepotrebne.
Mi smo storili svojo dolžnost. Ali je nismo storili?.« Dejstvo o obstajalo ki bo v eeloti in na jasnem kot dlož-l nost sama. V takem slučaju je omahovanje in lenoba —'j stvar, ki jo je treba omalovaževati. Dejstva sama opra-l] viru jejo akeijo, da se vzbudi ves narod k povišanemu i delovanju.	-
Dejstva pa so naslednja:	s
— Dodatni prispevki k notranjim virom države mo-
T
rajo nepobitno kazati odločnost naroda samega. Bila bi povsem nezdrava politika, ki bi določala dviganje prove- r iikoga oddelka davka na stroške vojnega posojila, ter je « jasno, da so štiri hiljoni kot določeni sedaj potom vojne-|t ga posojila, nezadostni, da so vzdrži veliko povečanje 1 vojnih stroškov, katerim jo treba zreti neposredno v oči. ^ Mi ne moremo v dobroti čakati konca fiskalnega le- 2 ta, ki so nam bliža, da naložimo svojemu narodu davke.;? katere bo moral plačati od svojega zaslužka za preteklo ka 1 lendrsko loto in kojoga izdatke bo treba tedaj vpoštevati.
Mi no moremo dvigniti višjih davkov, dokler dežela ■ no ve, zakaj so bori in zakaj je šla v vojno, in to brez ob- ; žira na potrebno ekonomijo. Odločnost prejšnjega dolo-ii T-onja riljev, katere si je zastavila administraejia ter ob- i ' razloženje teh eiljev. bi bila to. kar bi nam bilo treba, da ? so vzdrži ter podpira razširjeni vojni proračun, na kate- ' roga se moramo neposredno ozirati.	i
Mi so ne moremo ozirati na uspešne regulacije, katero bi izvršili v trenutku ter je treba slednje izvršiti v natančnem poznavanju namenov in eiljev teh regulacij..«
Sedanje vojne naklade so velike, v končnem smislu ^ neprimerne ter bi so jih moralo odpraviti. To je nepobit- ] no dejstvo, in to ve vsak človek; mi ne moremo teh dej-j štev izpremeniti ali biti gluhi vspričo njih. Ugotoviti i jih, je dejstvo samoposebi.	J"
In kljub temu mi dovolite, da se zamudim za trenu-j tok pri razpravljanju vprašanja, kot se razkriva našim, cčem. Velikanska posojila, prosto razdana potom vsakovrstne industrije, proizvajajo navdušenje ter obenem tudi ekstravaganee, katere napravljajo sedanji ekonomski položaj in ekonomski ustroj dvomljivim in negotovim tor so s torn odrezala prave podlage glavnega kredita.
Le enotno in razdeljeno obdačeijje v najširšem obsegu, ki se bo rekrutiralo iz vseh virov, ki bi drugače pii-| pojnogli k demoralizaoiji kredita v celem obsegu nas more preprečiti pred finančnim razbahanjem, ki bi bilo povsem neprimerno, dokler imamo rešiti velika vprašanja, ki nas čakaio.
Vsled tega se moramo povsem naravno obrniti proti vprašanju vojnih dobičkov, dohodkov ter vprašanj glede dodatnih davkov na luksurjoznosti.
Vojni dobički obenem z dohodki davkov na lukusuri-jozne predmete ter na industrijalni sistem, bodo predstavljali dobiček za kalendrsko leto 1919, ne da bi se govorilo o tem, kaj bo.
Mogoče bi bilo težko goniti mlinsko kolo z vodo. ki je šla preko kolesa.
Razen tega pa se ne bo davkov plačalo do junija naslednjega leta in zakladniški urad mora vzeti te številko vpoštev. Uporabiti mora denar preje, predno bodo doti-čne svote zapadle. Izdajati mora takozvane kratkodobr.e izkaznice, predno slednje zapadejo.
Vspričo vsega tega in položaja, ki obvlada vse ter dela vsako drugo stvar trivialnim in malovpoštevanim, je glavna stvar zmagoslavnega izvojevanja vojne. Mi se ne nahajamo le sred S vojne, temveč tudi sredi prave kri-/ ze te vojne.
*	Na stotine in tisoče naših mož, ki nosijo seboj svoja srca in naša srca, se nahaja na bojnem polju, in ladje so zelo pogoste na morju, ter množe se od trenutka do tre-'
Nemška ofenziva
---o—-
True translation fil«l with the postmaster at Xew York, X. T. on May 28, 1018. as require«] by the Act of October
6, 1917.
London, Anglija, 27. maja. — t Nemci so danes pričeli drugo ve- i liko ofenzivo. To je bil dvojni u- > daree.	i
Strahovit naskok na 3."» milj i dolgi fronti od Rheimsa do Sow- t sonsa v Champagne pa je imel za ] po > led i co pridobitev na za pad nem i delu «'rte. kjer »o Nciilei prodrli 1 največ pet milj daleč n so prispeli! do reke Aisne.
Oli istem času pa se je novi na-M pa;l na južno obrambno gričevje J pri Vpresu navzlic težkim žrtvam J izjalovil.	(
Ko se je dani.o. je Lil.iendorff. \ po hudem nočnem bombardiranju ! njn, v katerem so se posebno vpo-{ rahljali izstrelki > plini, vdaril ka " kor v ju i ru 21. marca. Infanterija 1 podpirana s tanki, je prodirala v j gostih vrstah.	>
(davni udarec je bil obrnjen na|-angleške diviaije, katere je preti,3 kratkim general Foe h razvrstil inf-d franeosge čete hI zu Bprrv-au-Bac.
Half? priznava, da >o bili Angle ži na levem krilu potisnjeni nazaj v pripravljeno drugo črto. Vr-še >e ljuti boji.
Francosko nočno oficjelno poročilo naznanja, da so se zavezniki v .
• - i lepem redu umaknili, potem ko so ^
pobili veliko število sovražnika
ki je dospel do Pont-Arev oh reki j
Aisni, 15 milj vzhodno ml Sois 'j
sons.	j
Nocojšno nemško of.ejelno po-I]
ročilo pravi, da je bilo eelo sleme |
na katerem leži Chemiu des Da- '
ffles, zavzeto in da se prestolona-
slednrkove čete bore ob reki Aisni
ter največ napredovale do peti ... «i milj.	j
"Nach Paris", (v Pariz) je krik. nemških trum. ki napadajo v o j zemlju, kjer je izvedel Nivelle svoj j silni, pa neodločeni udarec v aprilu lanskega leta.
Obenem pa je Ludendorff vdaril tudi v Flandriji in sicer južno ; jod Ypres. Kakor poroča feldmar-,šal Haig so Nemci na nekater/h i krajih fronte prodrli okoli šest( milj med Locre in Voormeseele in so na nakaterih mestih vdrli v zavezniške postojanke. S protinapadi pa so branilci zavzeli skoro vse. izgubljene postojanke.	j
Sovražnikov cilj je ja,sno začr-l taoi. Na severu poskuša Luden-, dor^ streti postojanke okoli Ypre-. sa, zavzeti Scherpenberg s prista-InLšči v kanalu kot zadnjo pridobitvijo.	; I Na jugu sp Ludendorff zanaša na presenetilne naskoke, ki mu bo-Ido prinesli kaj lahkih pridobitev. 1 Mislil je, da Foeh ni bil pripravil jen na veliki udarce iu da je. j glavna zavezniška sila na severu | in da more zabiti svojo zagvozdo( globoko, predno bi Foeh s svojimi, slabimi prometnimi sredstvi mogel pripeljati pomoč.
Lu-diendorff si je izbral najkraj- j šo pot do Pariza in upa, da bo i Francoze zbegal s tem, da jf 4*de-1 belo Berto" zopet nameril na Pa riz.
Krasno vreme — briljantno soln-
ee in malo vetra so pog°ji za zračno opazovanje za artilerijo — je značilno za pričetek tretje dobe velikih bojev leta 1918. Na tem mestu naj se tudi pove. da so nove operacije druga doba borbe med Ijiuiendorffiin in Fochem in da je i'ronta ob Aisni samo driigi del boj šča.
i Panes se more razlagati vzrok 'dolgega odmora. Ludendorff je !porahii ta čas. da je veliki del svo-1 je armade prepeljal s severa na jug. Izbral si je fronto oh Aisni da more vporahljati stare železni-'ee in ceste, po katerih prevaža moštvo in materijah
I Na zapadli i fronti se nahaja zdaj 210 nemških d.vizij; mnogo morebiti GO, se jih nahaja v rezervi, ki so namenjene, da pritisnejo j na mestu, kjer bo izkazalo, da j je fronta najslabša. Vsak čas se more fronta raztegniti, da bo zavzemala tudi ozemlje ob Sommi.
Vojaški izvedenci so mnenja, da bodo sedanji boji ljuti in se hoio vlekli več tednov, ako ne mesece Menijo, da vprizarjajo Nemci svojo zadnjo veliko ofenzivo in ako se bo izjalovila in ne bodo dosegli ci Ij.i. tedaj bodo stopili v defenzi-vii. dokler se ne sklene mir. V ne kaj tedn h pa se pričakuje, da bo do vdarili tudi Avstrijci.
Ludendorff ima toliko, ako ne še več moštva, kot ga je imel 21 marea. ko je pričel veliko bitko Zavezniki pa so brez dvoma močnejši kot »o bili pred dvema mesee ma. Vel ka ojačenja *o prišla zad njih 60 ilni iz Anglije in Amerike Foeh je razpostavil svojo celo ar ina.lo; na mnogih krajih so angle ške iu ameriške čete postavljeni med francoske. Prihodnji dnev hodu pokazali, ako more nemšk siroj neprestano delovati.
Nemci vzbujajo sovraštvo v Rusiji
-o-
True translation filed with the postmaster at Xew York. X. Y. on May 28. 1!>18, as requireil by tlie Act of October 0, llilT.
I Moskva, RusLja, 24. maja. — V iztočni Evropi je zapaziti dve različni tedenci. Mase postajajo bolj 'odločno proti-nemške, d očim se o-iziraje priviligirani razredi vedno ; bolj in bolj poželjivo proti Nemčiji, da jih obvaruje pred masami. Tako ne more nobena množina be-Ised iz ust kakega kadeta izpremeniti dejstva, da kadetna stranka v Ukrajini dejanski podpira od Nemcev kolektorja ia kruh. het-jmana Skoropavskija ali, kar je še
♦	bolj značilno, da so imeli vodilni I kadeti v Moskvi posvetovanje z [grofom Mirbachom. Razredni in
teresi, kar se je lahko videlo že dolgo vnaprej, so premagali vse druge interese. Naslednje besede je rabil neki pristaš stranke kadetov, ki je bil še pred par meseci eden najbolj glasnih pristašev za-1 vezni kov:
' — Iletman Skoropavski postaja vedno bolj priljubljen. On je močan in pošten ter stav] j a stvari nazaj na trdno podlago. Kaj takega .potrebujemo mi v Rusiji. I Na ugovor, da je hetman pro-
•	nemški in da podpira Nemce, je 1 odgovoril:
' — Nič ne de. On je lahko Nemec, nemški Rus ali tudi lahko j ruski domoljub, samo da bo zopet ustanovil naše pravice in našo lastnino.
Oe bodo prišli Nemci, jih bode brez dvoma prijazno sprejeli raz-. redi in stranke, o katerih smo ved-I no domnevali, •da so pro-angleške.; ! Razredni interesi delajo Sovjet* . neizogibno prav tako proti-nemške kot delajo huržuazijo pro-nemško. To ni vprašanje simpatije. tem%-eč j ono logike. Nemci nudijo vsaki dan svežega netila za ogenj proti-nemškega sovraštva, ki gori tako rdeče kot revolueijonarna zastava ki plapola nad ruskim poslaništvom v Berlinu. Akcija Nemčije
v Fkrajini, ki ugaja nekaterim spravlja druge proti Nemčiji.
Nekaj malo zadovoljstva za nas- ' je videti v dejstvu, tla delajo Nem ' ci iste napake k6t so jih zavezm ki, da namreč precenjujejo vred- l nost in moč privilegiranih razre dov. Vsled tega je Imenovanje het i: ana v Kijevu povečalo, meste da bi zmanjšalo nemške težkoče Nemei so zavojevali Ukra jino s po J močjo Ukrajincev in Hajdamakov ki ko podpirali buržuazijsko Rado Rabiti so morali nad 500,000 mož Sedaj pa so prisiljeni razorožiti u-krajiuske čete radi sovraštva, k se je razvilo pri njih proti Nem ceni. Podkupili so privili^iran« razrede z objavo potom hetmana da se bo povrnilo zemljo in drug« lastnino in posledica tega je, dr morajo sedaj Nemci brez pomoč Ukrajincev vzeti kmetom zemljo katere kmetje ne bodo prostovolj " no izročili.
Od vseh strani zasedenega ozem Ija prihajajo sveža poročila o o-gorčenosti proti nemški brezobzir nosti in nemškemu pohlepu.
Majhna stvar, ki pa zelo dobr< odsvetljuje način, kako Neme spravljajo kmečki stan v obup, j bilo splošno registriranje kokoži Za vsako kokoš je moral nje last nik -dati na razypolago vsak tedei tri jajca. Vsako kokoš, ki je po ginila, so morali prinesti na nem ško poveljstvo, da so s tem zado stili nemškemu poveljniku v do kaz, da kokoš ne more več leč 'jajc.
Pripovedujejo na tisoče sličral povesti in kmetje, ki vstajajo da nes tukaj, danes tam, povzročaj« ne le stalen konflikt med Neme in kmeti, temveč tudi med Neme in ruskimi razredi, katere so Nem ci določili za vlado.
Poljski legionarji 'm Nemci sf vojskujejo in na vsaki strani j< 15.000 mož. Vse to ima smisel, da se bo povečalo število sil, kater» potrebujejo Nemci na vzhodu. Za vezniki bi morali spoznati, da b mir, sklenjen z vstaši stalno dr žal zaposljene številne nemške čete. Revolucija in moč sovjetov ^ Rusiji sta še vedno važna fa>ktor ja vojne. Nepriznan je od strani za veznikov oslablja ta faktor.
Nemci se upirajo.
' Trne translation filed with the post t master at Xew York, X. Y. on May 28, ' j 1018, as required by the Act of October |	6, 1917.
) Moskva, Rusija. 27. maja. — -,Pve diviziji nemških čet v okolici Dvinska se nista hoteli pokoriti
■	povelju, da gresta na francosko
■	fronto. Bavarski princ Leopold je ' prišel, da zadevo preišče in obeae. - nih je bfto mnogo upornikov, mno-' go pa jih je bUo za celo življenje
obsojeno na prisilno delo.	1
nutka ter prihajajo v pristanišča Francije in Anglije, — polk za polkom, tisoč za tisočem, kjer se pridružujejo o-stalim, ki bodo premagali sovražnika ter ga do vedi i do končnega obračuna elovečanstva.
V	tem ne more biti nikakega presledka in liikakega zavlačevanja. Največje podjetje mora biti izvršeno z naj večjo silo in z največjo energijo. Ves obseg naše sile mora biti stabio in hitro povečan, dokler ne bo vse vprašanje boja sploh obstajalo.
Da pa se to izvrši, gospodje, je treba podpirati eelo stvar z denarjem do skrajne meje. Naš finančni program ne sme biti v nadalje izpostavljen razmislekom in i naš program glede grajenja ladij ali artilerije ne sme bi- j ti oviran z nobenim razmislekom, ki bi prišel vpoštev. j
Vse drugo ni program, temveč so le načrti na pa- j pirju, kajti nobenih ni mogoče vdejstviti toliko časa, do-' kler ni zadosti denarja.
V	zakladnici je dosti denarja na razpolago za dobičke vsake vrste. Dobičkarija ne more iti naprej brez vsakega ozira na domoljublje ter na obdačenje, ki se ga je naložilo celi deželi. V sedanjem času obstaja veliko do-biekalovstvo in informacije v tem oziru so nepobitne ter
IzaoealjiTe.	______
Nemci v Rusiji.
' ^ —ooo— NEMCI SI NAKOPLJUJEJO S SVOJIM POSTOPANJEM V RUSUI SOVRAŠTVO. — KER KRŠIJO BREST-LITOVSKO POGODBO, SE OD VSEH STRANI PROTESTIRA. — NAPADAJO BOLNIŠKE LADJE V ČRNEM MORJU. — STRAHOVLADA V LIVONI-JI. — RUSKE VODITELJE VSAK DAN MORE. -ooo--
True translation filed with the postmaster at Xew York. X. Y. on May IN.
1!US. as required by the Act of October G. 1917.
Moskva, 27. maja. — Neprestano nemško kršenje določb brest-litovske pogodbe v Ukrajini, Finski, f'rne-mti morju. Baltiškem morju in drugem zavzetem ozemlju je izzvalo rusko sovraštvo proti tevtonski državi in daje vsak dan povod mnogim oficjelnim protestom.
Nemei so napadli rusko trgovsko brodovje in eelo eno baltiško ladjo v Črnem morju, medtem kn ruske ja-drniee ne morejo odpluti iz pristanišč zaradi iste nevarnosti, kakor je razvidno iz današnjega naznanila zunanjega ministra Čičerina poslaniku Jeffe-ju v Berlinu.
Cičerin pravi, da so Nemci v Livoniji vpeljali strah o vlado s tem, da pomagajo nemškim baronom pri splošnem zapiranju političnih sovražnikov. Vsak dan je mnogo eksekueij. Delavski voditelji so izpostavljeni največjemu trpljenju nd strani Nemcev.
Cieerin dolži Nemce, da v Finski podpirajo belo gardo v neprestanem preganjaju Rusov, katerim ne dajejo hrane in se izvršujejo nad njim nasilja.
Zunanji minister trdi. da rusko premoženje na Finskem ni varno in zahteva, da Nemei imenujejo komisijo, ki bo skupno z Rusi preiskavala vsa ponižanja, katera morajo prenašati Rusi pod ukazom njihovega deportira-»ija iz Finske.
Kodanj, 27. maja. — Kakor piše 4'Bergen Aften-blad' , ki objavlja poročilo, ki prihaja iz "zanesljivega vira", ima Nemčija po trgovski pogodbi s Finsko — ekonomično kontrolo nad Finsko za dobo 20 let.
Nemški denar bo investiran v več finskih tovarnah, oosebno takih, ki proizvajajo izdelke za eksport.
Finska bo tudi sklenila obrambno zvezo z Nemčijo in bo zbrala armado 100 tisoč mož, ki bodo na razpolago Nemčije, ako bi Rusija obnovila svoj napad tekom vojne. Nemški častniki bodo učitelji v vojaških šolah.
General Mannerheim je ostro protestiral proti t< j pogodbi.
Moskva, 27. maja. — Poskus Nemcev. <la bi razorožili poljske čete v Ukrajini, je zadel na hud odpor.
Drugi poljski kor pod generalom Makoviekijem, nastanjen v Kanevu v kijevski guberniji, je zavrnil nem-'ski ultimatum, da se v 24. urah razoroži, nakar so se Nem-•*i opravičili, češ, da je tozadevni odlok nesporazum. O oolnoči pa so Nemci napadli ta kor in so se polastili ene vasi.
Poljaki so se utrdili in so se borili proti ]."> tisoč Nemcev, katerim so prizadeli velike izgube, toda tudi <ami so zelo trpeli. Boj je trajal več dni, slednjič pa so '>ili Nemei potisnjeni nazaj, ter opustili več topov.
Prvi poljski kor blizu Roga če vo se je ognil razorože-nja s tem, da se je zavezal, da se ne pridruži drugemu ko-"ii, toda pričakuje se, da bo prišlo do boja, kr je zavka-sal bavarski prestolonaslednik prine Leopold, da se morajo razorožiti vse poljske čete.
Nemei razorožujejo tudi ukrajinske čete, ki so lojalne Radi, ki se upira. Te čete, kakor tudi poljske, pa podpirajo kmetje.
Moskva, 27. maja. (Ass. Press.) — O kmet škili uporih proti novi vladi v Ukrajini se poroča v večernih li-V černigovskem okraju so kmetje pognali uradnike in so premagali nemško-ukrajinske čete, ki so bile poslane, da zaduše vstajo. V Poltavi so bili kmetje zmagoviti v veliki bitki s četami in je trajala tri dni in je imela
posledico velike izgube. 1 Kmetska opozicija in stavka železničarjev zelo ovira izvoz žita iz Ukrajine v Nemčijo in posebna komisija, ki je določena za izvoz, začasno ne more poslovati.
Nemški poveljnik v Ukrajini baron Eichhorn je nuj-- no prosil, da se pošlje tja večje število nemških železničarjev.	1	t
London, 27. maja. — Kakor se je izvedelo iz nekaterih informacij od nemškega poslanika v Moskvi, je ro-dovina Romanovičev dobila dovoljenje, da sme zapustiti Rusijo na potu skozi Nemčijo.
Kakor pravi poročilo, bo veliki knez Nikolaj šel v "Orno Goro, carica-vdova pa v Kodanj.
Bombardiranje Pariza.
-o- ~ *	• "M
Trn* translation filed with tbe postmaster at New York. N. T. on May 1918. a* required by tbe Act of October 0. 1017.
Paris, Francija. 27. maja. —" Po dolgem odmoru so Nemci danes zjutraj o poldevetih zopet, pričeli bombardirati Pariz z dalekowefc-nim topom.
Ubiti sta bili dve osebi; en moški, ki je šel po mleko za zajtrek in ena ženska. Potem ko so paid 1 i prvi streli, je predsednik Poincare I obiskal ranjence in njihove dru
žme. Obnovitev bombardiranja je bilo neprijetno presenečenje za Pa-rižane, ki niso slišali odmeva eksplozije izstrelka "Velike* Uerte" že od 1. maja. Ni bilo mogoče zgrešiti glasu "ping", s katerim fir. razleti izstrelek in takoj je vsakdo vedel, da «e je zopet pričelo streljanje iz daljave. ^ ___,__.
"GLAS NARODA"
BLOVENJC PUBLISHING COMFAHT
(Slovenian Daily.)
Owned and published by tb«
(A Corporation.) 1 FRANK SAKSER, President._LOUIS BEXEDIK, Treaanrer. ]
Plm-e of Business of tbe corporation and addresses of above officer«; 1!
82 <V»rlia»dt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.	ji
Za celo leto velja list za Ameriko	Za celo leto za mesto New York $5.00	'
in Canado................... $3.50	Za pol leta za mesto New York.. 3.00	<
Za pol leta.................... 2.00	Za četrt leta za mesto New York 1.50	i
Za četrt leta .................. 1.00	Za inozemstvo za celo leto...... M8	1
"(JLAS NAKOPA" izhaja vsak dan IzvzemSi nedelj In praznikov.
"ti L A S NARODA"
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holiday!
Subscription yearly $3.50.__
Advertisement on agreement._
Dopisi brez i »odpisa in osebnosti se ne priobčujejo.
Denar naj se blagovoli pofiiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov proximo, da se nam tudi prej 8n Je blvallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika«___
»GLAS NARODA"
82 Cortlandt St.,	New York City.
_ Telefon : 2876 Cortlandt.
Malo pregleda	_
■ 000
True translation filed with the postmaster at New York. N. V. on May 28, 1W1.N, as required by the Act of October 0. 1917.
NVinci so zopet udarili Da zapadni fronti ter osvojili nekaj ozemlja.
V	primeri z zavezniškimi uspelii je ta uspeli precej velik, kljub vsemu je pa negativnega pomena, in ga bodo vkratkem zaseneili uspehi zaveznikov.
Sile, ki si stoje sedaj nasproti na francoskem boji->ru. so podobne eleklrieui sili, ki je bila vzbujena na dva j mri na: nemška siln je jTodobna elektriki, vzbujeni s tre-njem, zavezniška sila je podobna galvanski elektriki.
Elektrika, vzbujena s trenjem, se da primerjati z • tor kim hudournikom, galvanska elektrika pa z globoko deroro, toda navidez mirno reko.
Hudournik se utrga v gori, plane po obronku ter po-ni i pred seboj vse, kar mu zastavlja pot.
Krka t ere mirno, toda njena mor je silna. Ona ne ni i liiiro, par p;i polagoma, toda — temeljito.
Hudournik se pojavi le od rasa do rasa, reka je pa stalna in je uikdo ne more ovirati v njenem delu.
Nemške armade so napredovale na zapadnem boji-Šru za par milj.
To je brez vsakega pomena.
In vzemimo, da bi napredovale do Pi rine j, to je do španske meje. bi to ničesar ne pomenilo.
V	Berlinu bi sicer vihrale zastave, prebivalstvo bi bilo pa tako larno in izmučeno, da bi ne moglo dvigati klobukov in pozdravljati zastav.
Xikdo ne more reči, da je bila nemška sila v pričet-ku resnično močna. Bila je taka, da bi podjarmila tekom nekaterih tednov ves svet, če bi ga mogla objeti s svojimi kremplji.
l)o tega pa ni prišlo, in zato praznuje lahko že danes ves vesoljni svet zmago nad nemškim orožjem in liem->'ko avtokracijo.
Vsaka nadaljna nemška ofenziva, ne glede na uspehu in neuspehe, bo pomenila za Nemčijo smrtni udarec.
Teh udarcev je pa bilo že dosti in se vedno bolj rano-žc. —
Nemčija sr mora zahvaliti le svoji žilavosti, da že
ni izkrvavela in omagala.
---ooo-
Na Irskem so zaprli skoraj vse voditelje stranke Sinn Fein.
Doletela jih je pravična usoda, ker so v svoji prena-pet os t i in skrajnosti iskali prijateljstva pri svojem sovražniku — Nemčiji.
Nemčiji je presneto malo mar, če imajo Irci svojo avtonomijo ali če je nimajo. Njihov glavni cilj je, napraviti Angliji nekaj sitnosti in s tem poslabšati njeno moč.
Zavezniški duh je pa prišel lisičjemu Bernstorffu i:a sled in končal njegovo delovanje v zadnjem hipu, ko si je bil že svest uspeha.
» * •
Na Balkanu so se zopet začeli boji.
Kazen Srbov se bore tudi Slovenci in Hrvati za pro-
Most svoje nove, svobodne domovine.
• *
Italija pričenja z novo ofenzivo.
Upajmo, da bo uspešnejša kot je bila prejšnja.
Italija je namreč v zadnjih dneh dobila nove rez črve, katere poznajo avstrijsko krivičnost in nepostavnost veliko bolj, kot jo pozna Italija sama.
Bojte se sužnja, kateremu se nenadoma ponudi prilika, da ni več — suženj.
Tudi če je napolmrtev, je še vedno dovolj močan, da zada svojemu bivšemu krivičnemu gospodarju smrten udarec.
# * •
Citateljem našega lista naznanjamo, da bodo v najkrajšem času čitali v Glas Naroda najnovejše novice iz starega kraja in da bodo v kratkem bolj poznali položaj
v starem kraju kot ga poznajo naši ljudje v domovini.
• * •
Prepričani smo, da se bo iz tega poznavanja rodila zavest, neomejena, odločna in trdna narodna zavest, ki bo veliko pripomogla našemu trpinčenemu narodu k — svo-bmli._____
KTEČJI SLOVENSKI DlfKTWK V ZDE. DRŽAVAH.
Do p i s i
Collinsborg, Pa. {1
Dne 17. inaja uain je kruta smrt < vzela iz naše naselbine vsem pri- i I ljubljenega rojaka Petra Merela. 1 Zdrav in vesel je šel na delo v pre-mojgorov, ki je last Pit-tabungli i Coal Co. Ob treh popoldne se je.i odtrgala velika plašit, kamenja 1 na<l njim in ga zasula tako. da je P bil na mestu mrtev. Hudo nas je j i pretresla ta strašna novica, ali še luijše pa njegovo ženo, kei; je iz- I gubila dobrega moža. otroci pa ] ljubljenega očeta. Omenjeni rojak 1 je pripadal tukajšnjemu društvu Orel št. 40 iSDPZ., slovenskemu « samostojnemu pevskeunu in podp. društvu Danica in angleškemu podpornemu društvu Owls štev. 1216. Da je bil omenjeni rojak res priljubljen, nam je pričal ..spre- 1 vod. ki se je vršil iz hiše žalosti dne 20. maja. Res. žalosten je (taki ■sprevod, ali bid pa je v resnici lep. da ga tukajšnja iraselbina še ni videla takega. Tukajšnja godba mu je igrala žalostinke. Društve-niki so se pa vdeležili tako po-lno-številno, da je hvalevredno.
Umrli so bra t je bil doma v vasi Sv. Kj-iž. fara Moravče. V Ameriki je bival 5 let Tukaj zapušča! žalujočo ženo, Sletnega sinčka in! enoletno hčerko ter brata in sestro, eno sestro v Olevelandu. O.,j dva brata 4n eno -sestro pa v starem kraju.
.Rojaki, kameri še niste pri nobeni podporni organizaciji, ipomi-sliie, kaj ko bi vas prihodnji dnin zadela taka usoda, kot je našega nesrečnega Petra ?
H koncu pozdravljam vse so-brate in sosestre sirom Amerike, žalujočim pa v imenu društva. Orel št. 40 naše sožalje.
Ti, naš rajni sotrpin, ohranimo ti blag spomin; zapustil sa preraiio svet v majlepši dobi 30 let.
Andy Ogrin, tajnik dr. Orel.
Clinton, In d.
Ker je sobrata Josipa Mestek zadela velika nesreča, da je izgubil nogo. je balo sklenjeno ma društveni seji dne 14. aprila, da se pošlje dva sohrata pobirat prostovoljne doneske, da se mu kupi umetno no«go. Nabirala sta rojaka Joe Vidmar in Frank Bregar ter nabrala #93.55.
Potrdilo društva Združeni Balkan štev. G8 SDPZ. V Clintonu, Ind., 24. maja 1<)1S.
J. Musar, tajnik.
(Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti imen daroval-' cev. — Opomba uredništva.).
La Salle, ni.
Xaše mes*o je sicer malo, toda piijaano. Imamo vse ugodnosti velikega mesta, kar ,pa pogrešamo. si pa z združenimi močmi preskrbimo. Kdor je bil tu pred 10. leti in bi zopet prišel, pritrditi bi moral, da se je mesto boljšal o in olepšalo v vseh ozirih. Tako so si trgovci enega bloka umisleli gledališče za $50.000 in postavili so lepo poslopje iz bele opeke. Prodali so za vseh $50,000 delnic in so imeli takoj dividende; dva Slovenca imata za $800 delnic. — Uvideli so potrebo nove pošte in vlada je postavila moderno poslopje za $100,000. Pod vodstvom poštarja g. Franka G. Pierskita je postala pošta prvega razreda. V poštnem poslopju se nahaja Recruiting Station, odkoder jih je nad 850 odšlo prostovoljno k vojakom. — Poželeli so si novega modernega hotela in danes stoji krasni hotel "Kaskaskia" za 375 tisoč dolarjev (tudi delniška družba).
Tudi Slovenci nismo zadnji. Imamo na iprvi ulici svoj "Dom", kateri stane $40,000. Je v ponos -nam vsem, kakor tudi tiertim, kateri se radi pod pošteno streho .neprisiljeno zabavajo. Sezidali smo tudi novo slovensko cerkev, katera bo otvorjena meseca julija. Je krasno poslopje ter na lepem prostoru zraven mestnega parka.
Parade m spremljevanje prijateljev, znancev in sorodnikov, kateri odidejo v taborišča, so v teh resnih časih tna dnevnem redu. Izmed vseh parad je ibila najlepša ter največja in pomembna pod vodstvom poljskega župnika Rev. Ij. Bdbkiewdcsa dne 12. onaja. ' Service flag" s 142 zvezdami je razvila poljska fara sv. Hyaeinta. Od teh je 98 (prostovoljcev. Tudi so razvili poljsko bandero s 15 zvezdami; te zvezde predstavljajo 15 prostovoljcev, kateri so odšli v poljsko divizijo na Francosko Parada je bila ogromna, dastrav-no (je precej deževalo.
Teden pozneje je bila sliena parada pod vodstvom Rev. Franka
* <
Bobkiewieza v sosedni naselbini | Oglestvv. Razvili so tudi *'Service j flag" z 72 zvezdami in poljsko ^ bandero z 8 izvezdami.
One 24. maja so psradirali mnogoštevilni tukajšnji Italjani; tudi 1 njim je deževno vreme malo na-gajalo. Jtaljanska zastava je vi- ] hrala isfri dan na mestni hiši ter ^ na poštnem poslopju.
Zlobnim, hudobnim hinavcem pride vsaka najmanjša stvarica . pra*\. Obrnejo in zavijajo tako. da se njihove nakane izpolnijo. Toda v sedanjih demokratičnih časih ljudje mislijo s svojimi mož-ganami tej- lažni kom in hinavcem več ne verjamejo.
V št. 58 Glasa Naroda z dne 11. marca t. 1. pod rubriko "Malo odgovora*" sem omenil, da poznam poljskega duhovna, kateri je svojim taranom računal $100 za pia-1110. Dolgojezičneži so s svojim strupenim jezikom v svet raztro-bili. da ja-z mislim Rev. L. Bobkie-' ■\vicza, župnika tukajšnje »poljske fare. Toda tem potoni izjavljam, da ne jnislim Rev. Bobkiewieza, obratno pa lahko trdim, da, ako bi vse duhovni tako skrbeli za svojo fa-ro, kakor skrbi omenjeni 'duhovnik, marsikatera slovenska cerkev, posebno pa ona sv. Mar-jtina v slavnih Trbovljah, bi bila v boljšem finančnem položaju.
Capito?	P. JJerger.
San Francisco. C al.
Dasiravno ni CJlas Naroda glasilo Slovenske Narodne Zveze, vendar upam, da -boste natisnili naslednje vrstice.	|
Dne 14. maja je bil tukaj shod za ustanovitev podružnice SNZ.I Glavini govornik je bil Slovencem dobro znani dr. Bogomil Vošnjak. Precej ko je bil shod naznanjen, je bilo že slišati-. "En Krati j c je prišel, da bo imel "spie", pa denar bo kolektal." Toda si jih vprašal, kdo je ta "Kranjc" in j kaj je namen tega slioda, pa so' bili iže v zadregi. Potem pa Kopet: j "Kaj boste pa napravili?"' To se' tudi v času kake stavke pogosto' čuje, češ: saj ne morete nič na-j praviti. Pa poglejmo razne korist-1 ne iznajdbe, ki so bile videti še ne pred nmogimi leti res nennogo-j če, toda iKiuttitelji so toliko časa vstrajali, da so dosegli uspeh. In1 tako je z vsako Ntvarjo, samo tolče ti jo treba in pa vstrajati. Sedaj pa k stvari!
Shoda se je vdeležilo precejšnje število Slovencev. Predised-| nik shoda rojak Suklje otvori shod ter nekoliko razloži pomen shoda, nakar da ibesedo tukajšnjemu starosti Slovencev g. Starih i, ki je v vznesenih besedah orisal razne barbarske zločine krute Nemčije. Nato nam je predstavil glavnega govornika dr. Vošnjaka. On nam je v nad uro trajajočem govoru opisal borbo Slovencev v stari domovini. Sicer je čitateljem to že znano iz različnih lLstov in prepričan sean, <la jeprišlo mnogo rojakov bolj zato na shod, da pomagajo dobri stvari, kot. pa ktaj ibo govornik povedal. Toda je še mnogo rojakov, ki ne razumejo položaja, taki ibi bili zelo potrebni, da "bi večkrat slišali kaj podobnega. Toda ravno isti nočejo na kek tak shod, kjer /bi se marsikaj koristnega naučili.
Pred koneem shoda je bil stavljen predlog, da se vstanovi podružnica SNZ. Toda, kot je bilo •videti, ni bilo nič kaj pravegia zanimanja za to. Tedaj je pa prišlo nazadnje najboljše. K besedi se oglasi slovenski vojak, cvet slov. naroda, rojak in ponos Slovencev Karal Kovaoič. On je zelo presenetil vse navzoče s svojim prepri-čevalciim frovorom. Rekel je, da je ■dolžnost slovenskih fantov večja, da gredo v boj, kot pa Amerikan-cev, ker to ni več vojna, brat proti bratu, pač pa ravno nasprotno, kot kažejo poročila, kolikor jih pride iz stare domovine. Primerjati je dalje pouk v ameriških šolah ter v šolah v stari domovini. V Ameriki učijo otroke o delovanju velikih mož, kot n. pr. o Geo. Washicigtonu, Abraham Lineokiu itd. ter kaj so dobrega napravili za svojo deželo, mcidtem ko so nas v stari domovini učili, kako blag je bil cesar, kako se je pogovarjal s kmetom, v čigar hišo je prišel pod streho, ko ga je na lovu zalotila nevihta itd. Niso nam pa povedali, kako daleč je že segel slovenski jezik, da so pred petsto leti Slovenci ma Koroškem ustoličili kneza v slovenskem jeziku na G os posvet sk era polju. In še dosti koristnih reči nam avstrijska vlada asi pustila vedeti. Dalje je rer kel ve^ak-govornik, da ne bi bitij vredni Slovenci, da bi 9oince na
nas sijalo, j*amreč na ameriške Slovence, če ne hi v tem sveča-j nem trenutku sklenili pomagati j Slovencem v stari domovini, kjer so rojaki na Slovenskem bili t o-j liko pogumni, da so so vzdignili ter sklenili enkrat za vselej otre-' sti se nemškega jarma.
Ljudstvo mu je burno ploskalo 1er z veliko giin.1 jivostjo sledilo njegovim izvajanjem. Po končanem govoru so rojaki hiteli k njemu. mu stisl-.ali roko ter čestitali k njegovemu tako izbranemu govoru. Potem se ni nobeden rojak| več pomišljal. pač pa se je vsaki rad vpisal v SNZ. Slovenska na-J selbina v Forest City, Pa., je lahko ponosna, da pride iz nje srede tako goreč slovenski sin.	i
Sedaj, rojaki, na delo. da vsak po svoji moči pomaga Streti mili-j tarizem Prusije-. Ko bomo wikr.it prosti vezij, katere so nas uklepa-i le stolet ja, potem bomo (pokazali,J da smo zmožni, da se lahko sami! vladamo! Imeli bomo pravo demo-' kratično državo, kjer ne bo nika-J , kili grofov ali baronov. Vsi bomo enakopravni ter ne bo se trebil več tresti s klobukom v roki pred kakim škrieem, ki živi od kmet-skifi žuljev.
Ko sem bil preti štirimi leti v stari domovini, som se enkrat pe-J ljal iz Ljubljane domov na dolenjskem vlaku. Vlak je bil pre-' napolnjen, bil je naimreč v Gro-' supijem pogreb tam umrlega de-; želnega poslanca Kowaka. In tako' so š!i ma pogreb deželni in mestni zastopniki ter TMzni drugi unnl-j uiki. .Menda je bil <hi»gi razred
-	poln, ker je bilo -nekaj tistih fra-| . karjev v tretjem razredu. Ko je
i prišel sprevodnik, t>, kako s« jim' | je priklanjal, kot kakšen turški j i derviš! Prosil je za lLstek in ko ga .Ije preščipnil, se je zopet zahvalil, i ko je imel čast nazaij ga podati . tistim, ki menda še toliko ne za-. služijo kot v Ameriki navaden -delavec.
Par dni /po tistem sva šla s P«"i-, i jateljem delo gledat v 4 ure od! ljnas oddaljeno vas, ki spada pod >' Hrvatsko, nekje nad mestrfm, ki : J so imenuje Cabar. Tja iprkleva si »'prijateljem vsa zmučena in mo->'kra; sneg se je ravno topil. Gr«va( -j v gostilno, ki je bila p od ob n H ka-( -|ki mrtvašnici; v sobi ena dolga! j'niiza, navadne klopi, peč je pa v, -'kotu čakala, da bi se jo kdo sponi i' nil. Midva bi se bila rada posuši-' i'la. Tako sva izvohala eno sobo.j -j kjer je bila okrogla, s prtom po-j'grnjetia miza in zakurjena peč.I I Midva sva se zadovoljno grela. Pa -'pride gospodar, naju debelo po-gleda ter vpraša, kdo da naju je i pripeljal tu notri, češ. da tu je 1 salonska soba ter da ni za navad-
-	ne ljudi. Midva sva mu rekla, dti'
-	naš denar ravno toliko velja: jaz
-	pa sem mu še rekel, da 011 sploh' »'salona še videl ni, in da vsi ti«sti 1 hribi v okolici niso vredni, da bi .(mogli kupiti v Ameriki en salon,' i|V katerega gre lahko vsak nava-r deli delavec. Toda hočeš, nočeš.! 1 morali a sva iti \en, ker drugače bil
1	naju bila še lahko doletela velika ■> čast, namreč, da hi naju ven j
-	vrgel.	j j 'Sedaj pa mislim, da je čas, da
2	neham. Pozdrav. J. B. i --
Novice i7 Glevelanda.
j
V škofijski cerkvi so bili 25.
-	maja posvečeni gospodje seme-
-	niščnikii, ki so dokončali svojo bo-
3	goslovne študije. Med i.osvečenei
-	ista tudi dva Slovenda: Rev. An-j ton A. Primič in Rev. Anton L. b Bombač. Med desetimi novoniaš-. niki sta dva Slovenca in dva Ce-7 ha. Rev. Bombač je prvo sv. mašo
-	obhajal v nedeljo 26. maja v I^o-
-	rainu, O.; Rev. Primčič bo prvo b slovesno sv. mašo opravil 2. juni
, ja v cerkvi sv. Vida v Oleve-
-	landu.
Krščeni so bili v cerkvi sv. Vi-», da v nedeljo l1). maja: Evgeai Ja-1 drič, Klmer Jančar, Jožef Jienar-
-	čič, Edvard Z«*hnšek, Ro/a Bre-
-	»'.ec, Štefanija Gerdaioc, Stanitda-. va Miklavž in Ana Kmc.
t'nirl je Jakob Cetin.ski, Mar 51 . let, doma iz Banje Loke oh Kolpi, 1 okraj Kočevje. Zapustil je ženo ima otrok. Ostala pa je žena s
>	(Hetno hčerko sama v tem mestu.
>	Otroci so: Eden še v domovini.
-	eden pri vojakih, dva se pa nekod
! učita pridnosti. , —•---
Pmtdflc gospodinje
t	iamjm dm veteo «no	ira '
Or. RkMMtm«t
PAIN-EXPELLER
: r»i nill ■ n i«l ii t» iu»»l> «ri nnulKiu 1 -	pnfcUda. utiU^jaJn itd.
-	leHuiml fTinltiN nnkHMrs
Ne. tCSc. t Irtmrt ta Mraniif «4 i	P. A0. MTTCR * €9.
igi ===== 'iši Jugoslovanska	Katol. uednota
•. .j ■ 111« ■! 11 ■ 1 -i™.
Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.J
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bi 251, Couemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10G Pearl Ave., Lorain, Ohio,
Tajnik: JOSEPH PISnLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn, Blagajnik neizplačanih tmrtnin: LOUIS COSTELLO Hallda, Golo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAIIEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittibnrgk, ra.
NADZORNIKI:	/
JOHN GOUŽB, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" Bo Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wul LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RTTPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calomet, MUh. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Dulnth, M bin MATT. POGORELC, 7 W. Madison St, Room 605 Chicago. HI.
• ZDRUŽEVALNI ODBOR:
BUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cl&veland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yd«, SlaUon RFD. ttox 17. D-jdv^ Colo.
Vai dopiai, tikajoči me uradnih sadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednota, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali ueuradra pisma od itrani članov te ne bodi oalralo.
Dmitveno glasilo: "GLAS N ABODA",
C mrla je en *I;im stara .lennie Za krajšek.
Smrt. )<• nekoliko iioiiehala ca/■*■'
. I
sajati v naši naselbini, .le pa tudi. že čas!
Rojak John Ježek se je moral: podvreči operaciji v Kddv liquid' 'bolnišniei. Opi-.raeijo je srečno iprcstal in obniča se mu ;ia bol je.i V 'bolnišnico je Mia pr«-j»eljana 1 tudi Ml'.s. Jennie Svete. \'>!ed ža-i los-l'. za umrlim so]»rogom Johnom J Svete je zbolela in zdravniki se boje. da i-i se ji ne omra^il um. 1/. Xewburjiiia. Mike Plut, ki je bil pn svojili stai-išili na obisku od vojakov, se je pred nekaj dnevi povrnil nazaj. MiLe pravi, da se človek vsega- privadi. Na obisk od vojakov so prišli tudi Andrej Žagar. Anton Zukovee in J.-Mikolič. Vsi prav dobro izgledajo in vidi so jim. da jim vojaški stan ne škoduje.
I Svojo hišo bo povečal John Per-ko. Kar sam se je lotil dela iu naj-brže ne bo imel nobene stavke lined dnin vri.
Bolan je John Škrl; bolijo <_ra noge že dalj časa. Stanuje-pri svojem bratu.
1_
Rad bi izvedel za moja dva brata FRAN K A in T< >N KT A K A T l*li podomače Keznarja iz Zagorja ter prijatelja JANEZA t'ES-NI K. podomače Valentae iz Zagorja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njih bivališče, da mi javi. če pa sami čitajo. naj se mi takoj zgla.sijo, — Joseph Fatur. County Jail, Couders-' port, Pa.	(27-21)—5)
Is.'-^m svo.j.j dva prijatelja FRANKA hli< Ali. iti JOHN A l'l-
STOTNIK. Pred <lvema letoma sta bila v < levolandu, O. Doma sta i/ Moravč pri Domžalah na Kian.i<kem. 1'ro-im. ako kateri izmed rojakov ve /a nju naslov, naj mi blagovoli naznaniti; če j»a sama čilata ta oglas ]>a se naj sama javita na ta-le naslov: Joseph Simon. Tro.ip .M. l.'lib Cavalry. Fort Kiiii^irtp-ld, Texas. (27 -2!» -"»
POTREBUJEM
dobre doi^arje za stalno delo skozi celo leto. Jaz plačam zelo visok« cene in imam zelo fin les.
Max Fleischer. 258 Lew i ž St.. Memphis, Tenn.
(14-5—11-6)
ZAHVALA.
Podpisani se prav b-po zahvalim Clinrles Markoviču v Sunuv-side. I tah. in vsem, ki -«» kaj |>v* : spe val i, za poslanih 70 dolarjev. Bog daj zdravje, njemu in vsem skupaj. Se enkrat najlepša mu hvala !
Anton Kosec.
Si. Mark's Hospital.
Salt Lake City. Itah.
Jaz. \nton Pretnar, doma iz I!•*-jtunj 11a Gorenjskem, se nahajam v vojnem ujetništvu iu želel bi da bi o tem izvedeli moji sorodniki v Združenih državah ter jih prosim, da mi pišejo.^ — Anton Pretnar. Soldato, Prig'ui-nien» di tiuerra. Gmppa VI., ! C'assino. Prov. Cnserta, Italia. I (2s-:!l—5)
Kadar je kako društvo namenjeno knpltl bandero, zastavo, regal Je, godbene Instrumente, kape ltd., ali i»a kadar potrebujete ure, verižice, priveske, ' prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Upra&anje vas
i stane le 3c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrat pošiljamo brezplačna PlSlte ponj.	'C	4
I	IVAH PAJK ft CO.,
426 Ohestont Street, i	_ Conemaugh, Pa,
BALKANSKI PROBLEM
Spisal LJUBOMIRo cTVIIHAJLOVIČ srbski poslanik za Združ. drž.
Trne translation filed with the post master at New York, N. T. on May 28, 1018, as? required by the Act of October«, 1917.
V msednjem prinašamo članek, in srbski šovinisti, ki me marajo( ki ga je napisal za majevo števil- priznati bolgarskega izvora, moko ameriške revije "■The World rajo biti ]M>slaivi v Sofijo <pod do-("ourt " j;. Ljubo mir Mihajlovič, brim spremstvom."
srlkski posUtnik v Washingtonu,
i) c.	»]
li. poslanik je jako iskren pri- I jatelj Slovencev iu Hrvatov, od- ] ločen zagovornik narodnega zdru- i ženja in edinstva Slovencev, lir- \ vato v in Srbov. To stališče zavze- -mu povsod v javnosti, kakor tudi ' službeno. Njemu se je v mnogi 1 mori zahvaliti, dui je postado vpra-iv.inj»» Jugoslovanov. ki še vedno \ j»e v sužnjosti znano že v širših krogih ameriške javnosti. V svo- , jih r-lankill in govorih pred izbra- ] niui ameriškim občinstvom v<*dno ] zavzeinu stališče. ki ga mora za- | vzenvati vsak .Jugoslovan, katere- i ntu je pri situ bodočnost eelokup- i neg« jugoslovanskega naroda v | lastni demokratični državi.
V	sledečem članku se bavi g. 'J Mihajlovie z vprašanjem Maeedo-.1 nije kot strokovnjak ter.odgovarja na pretiran«! in megalomausko bolgarsko propagando. Vprašaaije M a e »do ni je na jugu skupne drža-ve .Jugoslovanov inorajo pri we tj Slovenci istotako za svoje kakor, so privzeli Srbi za svoje vprašanje Goriške, Istre, "Prsta in lXd-macije. V tem kažemo svoje zani f manje za skupno stvar, ker ima enako važnost za \sc državljane} bodeče svobodne in demokratske •Jugoslavije.
Članek se glasi:
"Balkanski problem se je dolgo smatralo kompleksnim in zamota-' niui in glavno itažujo so posvečali tekmovanju raznih narodnosti, ki naseljujejo ta polotok. Številni potniki so skušali dokazati, da je ta ali oni kraj bolgarski, srbski ali grški. Ogromna literatura se bavi k tem ipredmetom. tako da ima vsaka posamezna balkanska narodnost svoje zagovornike, nekatera med njimi svetovno znane pisatelje, druge z manje znanimi imeni. Na podlagi te literature je zamogla vsaka posamezna narod-J nost dokazati svoje pravice. S te-, ga stališča je bila živahna pole-( mika -med Srbi in Bolgari,	j
V	februarjevi številki World Court M a gay. kn a zatrjuje tbolgar-ski (poslanik. Mr. Patnaretov, bolgarske pravice ter navaja kot do-( kaz gotove trditve Izle literature o balkanskem vprašanju, seveda
y\* prilog liolgarov. Kot dokaa ee-j r Jo uipotrcblja številne čisto navadne časniške članke.	,
Mogel bi navesti mnogo resnejših dokazov, da je Macedonija srliska. Srbi niso bili osvojevalci Maeedonije. Odkar naseljuje srbsko pleme balkanski polotok, je bila Macedonija njegov dom. Pri-lep. Debar. Tetovo. Prizren, Skoplje so kraji, ki so najožje vezani s srlisko zgodovino. Macedonija je bila vladama od liolgarov in Turkov kot osvojevaleev. toda vedno je bila obljudena od srbskega plemena. Tradicije te zeiu Ije so izključno srbske. Tem tradicijam se je zahvaliti, da je bil o-hraaijen duh našega naroda pod krutim vladanjem Bolgarov in Turkov. Srbski junak Marko Kraljevič je živel v Prilepil in srbski «Nir Dušan v Prizrenu in Skopi ju. Vse samostane, ki so v srednjem veku predstavljali civilizacijo ono dobe. so zgradila srbski vladarji. V Macedoniji ri niti ene bolgarske tradicije, niti ene bolgarske starine. Najnovejši spomin prebivalstva* v Macedoniji je delovanje bolgarskih komiuisev. ki so «kozi 'mnoga leta skušali po-bolgati srbski element, prinašajoč strah med mirno prebivalstvo. Na tisoče je bilo .{Kiklunih od teh ibol-garskih banditov na najstrašnejši način. Niti ž»ne in otroci niso na šli usmiljenja. Ko je srbska armada let« 1912 pregnala Turke iz Maeedonije, je ves narod pozdravil Srbijo kot s\ ojo rešiteljico.
Za kaj smatra Macedonija Bolgare, se najboljše vidi iz korakov, ki jih je morala podvzeti bolgarska vlada proti srbskemu narodu. V uradni okrožnici, naslovljeni na iprefekte v Macedoniji. okupirani od bolgarskih Čet. pravi bolgarski minister za notranje zadeve (dne 20. decembra 1917): "Dolžnost upravnih oblasti je. iz-jtč-istiti Macedoniijo vsakega tujega ^elementa, da se tako ustvari po-1 poihnoma bolgarska atmosfera, če-1 tikii se pri tem tvega popolna tMč- I naroditev teh pokrajin. Ugkdniki
Komentar na zgorajšnje je ne- [ potreben. Srbska vlada ima do- ) kaze, da je bilo na tisoče in tisoče s prebivalcev deportiranih v Bolga- j rijo in od tam v Malo Azijo. Bol-il irarija se poslužuje vseh mogočihjs -red-tov, da uniči sttbski element l v Macedoniji. "četudi se ipri tem j I tvega popolna razna roti it ev ". J«' Da izvrši svoj kriminalni mačrt.j' je poslala Bolgarska v srbsko 1 Maeedonijo. okupirano od njenih ' •et. kot uradnike številne raaboj-iiike in bivše kaznjence, ki so bili 1 pripravljeni na najhujše, prestop- 1 ke. To dejstvo je celo povzročilo ' nezadovoljnost med gotovimi Bol- I gar i. ki so v par liani en-tu in v časo- ' [>isih protestirali proti nečlove- ( škernu postopanju oblasti v oku- s piranih krajih. Našli so se poslan-J •i. ki so napadali vlado -radi si- <■ ■»tema razna rodit ve in terorizmfc:. ki se vrši v Macedoniji. Vodja I d» mokratov, Malinov, je govoril t i» "nasilju proti ljudstvu v novih < provi-rcah". Boris Vazov je sve- > toval vladi, naj pokaže "iuteli- « genten šovinizem", in bolgarsko I časopisje izraža "potrebo bolje j f organizirane propagande za tbol-j; g rski jezik in kulturo". In to je|l Macedonija. o koji trdijo Bolgari.jI <la je izključno bolgarska H
Bivši bolgarski minister in po- ' stance Takev je izjlavil <lne 11. 4 aprila 1111C v listu "Preporee": i "Vstrajal sem na dejstvu, da imajo taki konflikti svoj izvor vil tem. da se nastavlja v tej deželi ' kot policijske uradni ;e najslabše . vi~te zločince iz naših ječ. Da do-kažem to svojo trditev, »hočem ip«>- 1 molit.', pod nos ministra za notranje zadeve fotografije nekateri i teh mož, fot o grafi je, ki še nosijo številke na sodnijsldh registrih, in taki so ljudje, ki danes vodijo upravne posle v nesrečni Macedoniji."	j
Toda bolgarski vlada je pa/bila take uradnike, da bi zamogla izvršiti svojo namero: iztrebiti srbski element. Iu vendar Bolgari trdijo. da so šli v vojno samo zato. da zagotove srečo in blagostanje Maeedonije.
Mnčeništvo srbskega naroda je najboljši doka-/.. komu pripada Macedonija.
-faz ne verjamem, da se urejuje usoda kake dežele s časnikarskimi članki. Bolgari vedo to tudi, in iz tega vzroka oni tako energično uničujejo srbski element v Macedoniji. Toda važnost balkanskega problema ne obstoji v vprašanju, komu da pripada Macedonia iz narodopisnega <taJišča. ali pa v polemiki med Srbi dn Bolgari. T i polemika je iudirektno (podpirana od centralnih velesil, v kojih interesu je. da bi bilo balkansko vprašanje sniatrano krajevnim, doč;m je Bolgarska ss svoje strani napravila to vprašanje za pretvezo postati zavezanca Nemčije in A vstro-Ovrskc.
Vendar {»a je balkansko vprašanje mednarodnega pomena in važnosti; iz tega wroka bi moralo zanimati ameriško javno mnenje. Samo, rko se smatra balkanski probb u s tega stališča, je mogo-če pravilno ceniti obnašanje Srbije. njene žrtve in v splošnem njeno vdele/bo v sedanji vojni. Se-mo v tem slučaju se more .razumeti vzroke, radi katerih je postala Bolgarska zaveznica Nemčije in Avstro-Ogrske.
Kar se tiče nemških aspiracij. predstavlja Balkan pot, ki vodi v Malo Azijo. Bagdad in na Daljni Vzhod. Da se uresniči piangerma-nisrič'»i načrt, je bilo absolutno potrebno osvojiti si to pot. Ta pot bi odprla nemški nadvladi Balkan. Turčijo in Perzijo ter ima za svoj cilj omajati oblast Velike Britanije in Francije ua koloni-jtalne posesti na Daljnem Vzhodu. Ta načrt ima na men Nemčiji izključno zagotoviti ekonomsko, finančno in trgovsko naidgospod-stvo ter zvezali Hamburg s Perzijskim zalivom. Uresničenje tega načrta bi postavilo v nevarnost svobodno trgovsko in industrijal-no razvijanje Kvrope in Amerike. 1* resničen je tega načrta bi pomenilo politično uadgo&podst vo [Nemčije nad vsem svetom. V tem pan germanskem načrtu je Balkan glavne važnosti Na rešitvi bsi-j kanskega problema bo obviaelo!
.. -z. ... ■ ' ■ ■ :_J
uresničenje pangerinanskih aspi-racij. ali 'pa njihovo ipopolno uničenje.
V	srednjem veku je bil Balkan pot. po kateri so gazile druge bar-barske horde, horde, ki so imele slične iaspiracije, kakor one, ki jih »ina Nemčija dane. Takrat so i bili Turki, ki so sanjali o gospod-Jstvu nad Evropo. V srednjem veku so -bili Srbi oni. ki so obupno | branili to pot, in to v tej isti Ma-jeedoniji, ki jo danes Bolgari za-Ihtevajo ^ase. V bitki na Marici
leta 1371 in v oni na Kosovem polju v letu 1389 so Srbi žrtvovali svojo neodvisnost s tem, da so ustavljali turške navale. Obnašanje Ogrske iz one €obi je mnogo •zakrivilo pri tem. ker je Ogrska profil irala od težke situacije Srbije. jo napadla od severa ter ji odvzela golovo ozemlje. Madžari so tlrago plačali za to kasneje, ker- tudi oni sami so bili več kot eno stoletje suinji Turčije.
V	sedanji vojni je Srbija zopet branila to <pot proti novrm barbarom. Nemcem iu Madžarom, kojih cil j je vladati na vzhodu. Srbi so zopet žrtvovali svojo domovino, da ustavijo prodiranje sovražnikov svobode in civilizacije. Danes
j so zopet Srbi oni. ki nadaljujejo j z borbo, v tej isti Macedoniji, proti sovražniku vsega sveta. In ka-kor so delali Madžari v srednjem veku. so Bolgari profitira4!i ikI obupnega stanja Srbije ter so jo izdajalski napadli, da ji odvzamejo gotovo ozemlje. Ijpaino, da bodo Bolgari tokrat prejeli malo bolj pravično plačilo, kakor so je Madžari. njihovi današnji zavezniki, prejeli pred stoletji.
Ta pot čez Balkan je bila Nemčiji potrebna za uresničenje pan-germanskega načrta, od Hamburga pa do Perzijskega zaliva. l*»lo-ga Bolgarije pri tem načrtu je bila:
1.	Uničenje Srbije;
2.	skupna meja, z Avstro-Ogrsko.
Bolgarija je suni o čakala ugodnega trenutka, da prične z akcijo kot zaveznica Nemčije. Ta zveza je bila sklenjena pred sedanjo vojno, v aprilu leta 1914. Glasilo . grofa šteta na Tisza. "Az Ujsag", je pisalo v številki od 17. oktobra J1916:
"S čudovito potrpežljivostjo in zmožnostjo sta znala obdržati kralj Ferdinand in njegov minister Radoslavov skozi štirinajst 1 mesecev nevtralnost Bolgarije. Se nikdar ni bila dana težja in bolj
*	odgovorna naloga kakemu vladarju in državniku, kakor tekom teh
1 mesecev, ko sta se morala držati v ozadju, dočim je dozorevata " ideja za interveniranje na strani centralnih velesil. Morala sta iskri-1 vati ter držati tajno resnične na-' mene bolgarske politike. Diplomati entente niso smeli vedeti ni-
*	česar, dokler ni prišel ugoden tre-' notek, da nemške in avstro-ogr-1 ske čete prederejo skozi ob Donavi in Savi ter tako omogočijo
1 Bolgariji, da odkrito izrazi svoje namere."
In dočim so nemške in avstro-ogrske čete napadale Srbijo v oktobru leta 1915, je Bolgarija odvrgla krinko ter izdajalski zabodla srbRko armado v hrbet.
"Mir", glasrlo Mr. GuŠeva, je pisal dne 23. marca 1916:	j
"Državniki entente so mislili,! da bo za bolgarsko ljudstvo tež-| ko bojevati se na strani Nemčije1 in Turčije, zadnje, njih prejšnje j sovražnice. Mislili so, da bo v najslabšem slučaju Bolgarija ostala nevtralna do konca vojne. Bilo je t* tega vzroka, da no želeli^ pregovoriti Srbijo in Grško, naj vrneta Bolgariji zahtevano ozemlje ter jo tiako pridobe za entento. Ko je bila odrejena bolgarska mobilizacija, so v zavezniških deželah iskreno mislili, da bo v deželi izbruhnila revolucija. Niti danes še niso ozdravljeni od te iluzije ter njihoA'i listi še vedno pišejo o izgredih in revolucijah. Oni govore •o teh celo danes, ko se vračajo vojaki, ki so bili doma na dopustu. na fronto "zadovoljni ter polni entuzijazma. Ententa je plačala za svojo zmoto jako drago, zato, ker je bila bolgarska intervencija, ki je povzročila poraz srbske vojske in ki je odprla pot do vsega Orijenta Nemčiji."	,
Mr. Gušev predstavlja bolgarsko opozicijo, ki se jo je smatralo I ententi prijamim. Kar pa se tiče, [vlado same, jO videti njene n*»-l
re najboljše v sledeči izjavi bol- ^ garskega ministrskega predsedni- ^ ka Radoslavova, ki jo je dal do- ^ pisni k u dunajske "Neue Frede ^ Presse" diic 11. junija 1917:
"Mi hočemo Maeedonijo. ali ' bolje rečeno, nočemo je, ker jo že ' imamo. Bolgarske čete so v Mace- ' doniji- ki je ne bodo zaipustile. Mi * moramo še nadalje ostati sosedje ( Avstro-Ogrske. Zvefla z našimi < avstro-ogrskigpi prijatelji skozi 1 dolino Mora ve nam mora biti za- ( gotovljena za vedno.''	i
Nekaj dni pozneje je ponovil Radoslavov iste ideje v istem listu (dne 24. junija 1917):
" Avstro-Ogrska in Bolgarija sta prijateljici od dolgih let rtadi njunih skupnih interesov in radi naravnih prometnih voz po Donavi. Naše prijateljstvo se je povečalo tekom sedanje svetovne voj- h ne ter je postalo zveza, trdna kot n skala, tako, da si moremo ob do- r lini reke Morave podati roke ka- j kor sosede. Sosedstvo je bilo iza } nas absolutno tpotrebno. Prej ali j slej se je moralo ustanoviti. Vipra- j šaui se. koliko je trpelo sorodstvo * 1A vsi ro-Ogrske in Bolgarije od'] ■dejstva, da se je. Srbija postavila'} vmes meti nami. Pot, ki vodi Bol- \ garijo proti za-padu in obratno, je j sedaj odprta."	\
Kot posledica ol*stoji popolna i solidarnost med bolgarsko opozi- ] eijo in vlado, kar se tiče vojnih i ciljev Bolgarske. To znači, tla ve, I ves bolgarski narod, zakaj da je i vstopila Bolgarska v vojno in za- ; kaj se daneis bori, to je: 1. da uničijo Srbijo in 2. da zagotove skup-no mejo iz Avstro-Ogrsko.	j
In. ali ni to natančno panger- ' imunski načrt.' Friedrich Nau- i unann. tako v svojem glavnem de- J lu " Mittel-Europa" ter v svojem 1 pa m t letu "Bulgiarien und Mittel- • jEuiopa" (Berlin, 1916», izjavlja: "Poraz na Balkanu ne bi bil samo poraz Bolgarije in Turčije, temveč tudi poraz *Mitte-l-Euro-pe\"
Tako je prikazano vprašanje ,
*	Balkana in Maeedonije v svoji 1 pravi luči. Srbska in zavezniške ' vojske na solunski fronti ne bra-1 :iijo srbske Maeedonije. temveč
•	zadržujejo nasprotnika, ki stremi L po nadvladi na vzhodu: bolgarske in nemške čete nimajo za cilj
1 zavojevanja Maeedonije. temveč 1 poti, ki jih bo privedJa do svet o v-" ne nadvlade, ter obe stranki se : popolinoma zavedata ciljev, za ko-J je se borita.
1 Vzrok, da sem napisal teh ipar " \ rstic, ni bil, da odgovorim g. Pa-|-jnaretovu in da dolciženi, da je 1 Macedonija srbska, temveč bolj. \ da objavim gotove »dokumente, ki 1 so velike važnosti z ozirom na " borbo na Balkanu. V koliko pa je " nevarno dopuščati, da je ameri-" ško javno mnenje napačno infor-" mirano o važnosti tega problema " in v koliko je absurdno (pO* mo-" je.m mnenju) trpeti, da daje in-" formacije o tem vpnwanju zaveznik Nemčije, in kot tak agent za Nemčijo, prepuščam čitateljem. da sami odločijo."
DRAGINJA V BELGIJI.
True translation filed with tbe post qjaster at New York, N. Y. on May '28* [1»1S, as requires 1 by the Act of October i	G. 1017.
J Odkar postaja vsaka oseba v (Združenih državah pozorna zaradi jvel'ke draginje, je posebno zanimivo privatno ipismo, katero je prejela belgijska komisija v Združenih državah iz Melines v okupiranem delu Belgije.
"Vsi smo zdravi. Povedali smo vam že o naraščajoči ceni živeža; toda kaj porečete na to: surovo maslo 22 frankov ($4.40) kilogram (2.2 funta); meso 14 ^frankov $2.80); slanina 21 frankov (4.20) • eno jajce 1 frank 10 centimov (22 centov; premog 150 frankov ($30 > za 100 kilogramov.
Dijaki gimnazij in visokih šol prihajajo v šolo v lesenih čevljih; ravno tako tudi žene in dekleta. Leseni čevlji za moške stanejo 7 frankov 50 centimov ($1.50), ženski pa 4 franke 50 centimov $0.90). Pred vojno so se prodajali po 1 frank 10 centimov in 90 centimov odnosno 22 in 18 eentov. Par no-' govic stane 20 frankov ($4) ; maj-1 h na ipula evirna 5 frankov 50 j centimov $1.10); vreča krompirja
1 Vaše zdravje ►	o
L	zahteva snainost in natančno ^ (
'	ravnanje pri vseh zdravniških
I	predpisih in nasvetih. Da vam < »
L	bo mogoče odstraniti marsikako ( (
t	bolečino, ki preži od vseh strani
1	na vas kot hud sovražnik, bodite ' >
L	vsled tegaf vedno pripravljeni. ( (
i	Imejte vedno pri rokah	^
Severa's
AntisepsoL(1
i < • i To je izvrstno higijenično in anti- \ \ septično sredstvo, ki naj bi se ra- ■ 1 bilo sleherni dan pri izpiranju ust, 1 1 i pri grgljanju, pri izpiranju uies, | |
nosa, ali pri antiseptičnem izpi-1 ranju ran in otiskov. To zdravilo ' \ vam hladi in leči bolestne dele in ( srbeče izpahke. Navodila so ozna- f ' Čena na zavitku. Cena 3&C. ' j Na prodaj v vseh lekarnah. <
Kobilice
Neizmerno škodo povzroče kobilice vsako leto v Južni Afriki. Tja pridejo v neizmernih množinah iz Srednje Afrike, od koder jih prežene pomanjkanje živeža. Kraji, katere obiščejo, so propadli popolnemu opustošenju. Koiibice pridejo v tolikih množinah, da I za k rije jo nebo milje ina dolgo, kakor črni temni oblaki. Njih prihod se sLkši kakor Nižanje silnega viharja. Kjer se pokažejo, tam je prebivalstvo obsojeno na smrt lakote. Poljedelec je popolnoma u-ničen. Zaradi velikanske daljave pa je nemogoče privažati živila. Sicer pa je v tem oziru mnogo boljše, odkar so Angleži prepregli ta del sveta z železnicami in drugimi prometnimi sredstvi.
Kadar se bližajo kobilice, skuša ljudstvo, tla jih iprepodi, kar se jim včasih tudi posreči. Na mnogih krajih se zažge velik o-genj. kateri mora goreti po več ur neprestane, im razširjati gost dim, da zabrani živalim prati na zemljo. Ker pa je v mnogih krajih i/-e-lo težko dobiti kurivo iali ga celo ni nič na razpolago, je večina pokrajin brez vsake pomoči preti temi uničevalci.
Kadar lete kobjfjnce po -zraku, jih popada na stotisoče na zemljo, ker se med seboj ranijo in ptibi-jejo, ko lete pregowto skupaj.
Na miljone se jih uniči vsaki dan. vendar pa ni njih število za-Iradi tega nič manjše, saj opaziti 'se tega nc more. | Še strašnejše kakor one. ki lete po zraku, so one, ki hodijo ]>o zemlji, katere imenujejo zaradi ' tega domačini "pešce". Proti tem ne ipomaga nikak ogenj; najsibo ogenj še tako velik, kobilice gre-do skozi njega svojo pot in neizmerno število, ki popada v ogenj " ter istega pogasi. Cel nurljon teh živali poskače v ogenj ena za dru-L.go, kakor da bi se hotele živali 1 žrtvovtaiti za druge, da zamorejo Vnadaljevati svi>jo pot neovirano. I Kjer se prikažejo te kobilice. ■ puste za seboj strašne puščave. 1 Pešci ne poznajo na svojem potu " nobene zapreke. Gredo preko ši-" rokih rek, čez hribe in doline, ne-
*	prestano uničujoč vse, kar -je 1 ustvarila pridna roka človeška.
Nobena žival ipa tudi nima toliko sovražnikov, kakor ravno kobilice. Veliko število živali se hrani ž njimi. Vse domače živali brez! razlike jih rade žro. Razein tega je še velikansko število iptic, ki jim C slede in se žive ž njimi, kakor tudi I mnogo divjih živali. Veliko število rodov v Afriki uživa kobilice kot posebno sladčico. .Jedo jih suhe ali pa surove, kakoršne ulove na 1 potu. Vz'ie velikemu številu sovražnikov. kateri jih uničujejo neprenehoma miljone na dan, bi spremenile kobilice celo Afriko v strašno puščavo v nekaj letih, če bi jih ne uničevala narava sama. 1 in sicer na miljarde obenem. Vsa-; ko leto se namreč pripeti po več-3 krat. da vržejo silni viharji cele 1 neizmerne armade kobilic naiwv-1 nost v morje, kjer poginejo. Kadar se to pripeti, jc morje tako " gf«to pokrito s kobilicami, da 1 ustavijo manjše parnike na njihovem potu. 1 ---
:	Ravno zdaj spimo na slami, kaj-
:	ti vse žimnice so bile zaplenjene.
'	Novi stolp v St. Rombaut je
"	skoro dogotovljen. Mgr. Mercier
*	ga bo prišel posvetiti. Je popolno-
*	ma prenovljen ter je večji in lepš-kot je bil prej.
u Poulična železnica več ne vozi Ponoči svetimo s svečami, ki Sta-
0	nejo po 1 frank (20 centov). Pred
1	vojno so bile aveče po 10 centimov (2 eenta).
__' . -v.
S i n
- (Nadaljevanje.)
XX.
Franiea in Peter sta \ cerkvi že dvakrat oklicana in ženito-vanje se je bližalo
Tedaj je Smrekar posebno gledal, da ni Franiea šla nakamor kjer bi bila mogla s Štefanom govoriti. Tudi je bil mož zadovoljen ker je videl, da se Štefan ne prizadeva, k hiši prihajati, da se še eelo umiee. Morda je sam razvidel svojo nespamet, tako je mislil Smrekar.
Franiea se o svoji ženit v i ni zmenila z nikomur. C'e je kdo kaj izpraševal o tej stvari, je šla naj-rajša takoj od njega. Deklam in drugim je o prvi opomnji jezne ukazala, naj molče.
Bilo je precej mrzlo, meglene jutro, ko je Franiea z dvema deklama prala na studencu. Dokon-čavši delo, dene kebelj na glavo , pusti dekle še pri perilih ter ide , proti domu.	|
Pot od studenca do doma je dr- } žal >kozi majhno hosto mladih ga brov.
Bodisi, da se je bala. pasti m* pomrzlem uglajenem potu, ali da je bila vase utopljena, gledala je predse v tla m stopala zelo po časno.
Naglo jo nekdo prime za komolec. Kakor lahka groza jo prešine in hitro z eno roko poprime kebelj, da ne bi padel z glave, in ozr-ši se, vidi Štefana pred seboj.
Kaj iti soseda nisva več, da greš tako mimo mene, kakor bi bil iz dvete dežele in bi se ne bila še nikdar videla?	'
To Štefanovo vprašanje je bilo govorjeno z nekim tožnim, pa vedar ostrim, očitajočm glasom. • Deklica menda ne ve kej odgovo-! riti. a obrne se v trenutku, kar . žila dvakrat trene, pogleda s solz-. nim očesom mladeniča in reče: *4Saj veš----"
''Vse vem, d a bo svato van je. . Vsaj povabila me boš, ne? Ali pa > sam pridem, sam. Enkrat zapleše-. va tako. da bo vse gledalo, tako. . kakor se bere o tisti Reziki in o povodnjem možu. Kaj ne?"
Ta misel bila mladeniču men-«'a zadnje veselje, kajti z ognjenimi očmi se'pripogne k njej. da bi ji videl v lice.
"In ko odpleševa." pravi dalje in oks mu zatemni. "potem naposled zaučemo na vasi. saj je svet širok in dolg. J Glej! (o teh besedah stisne Franci roko, da jo zaboli) to še ni najhuje, da te jaz ne dbbim. Jaz mislim, da bi bil vesel, ko bi le vsak drug dan mogel govoriti s teboj. A tega ne bom mogel videti — vem, da je greh. pa jaz si ne morem pomagati — da te bo drug imel."
"Ne bo me imel, on ne, drug ne...."
"Kaj? kaj?"
A veselo upanje, ki se nut je po tem dekličinem odgovoru zasvetilo, izpodrine Štefanu hitro druga, temna misel, in pozahivši sam sebe, pravi s strahom:
"Ne, ne! — Povedi, kaj ti je na mislih? Meda vendar ne...."
Pevajoč ženski glas se začuje zelo blizu izmed grmovja in preplašena izpuli Franiea Štefanu roko iz roke.
"Beži, da naju ne bi videli! Morda bova še govorila", reče I dekle.
XXI.
Priprave za svetovščino pri Smrekarjevem Antonu so bile končane. Franiea je hodila ves čas, nekako za vse neobčutljiva, tiho okrog hiše, kakor bi se vse. kar se dela. pripravlja, govori in godi, nje ne dostajalo ni najmanj. Ljudje so med seboj z glavo zmajevali, oče dejal, da se je hči udala, da bo ^pet kmalu vesela, mati pa se je spominjala, da je bilo tudi njej pred poroko grozno težko pri srcu in se je vendar pozneje vse obrnilo na dobro, in tafto se je starka tolažila, če tudi se ji je hči v srce smilila, in je prav pogosto jezično govorila s hčerjo o tej in oni stvari. da bi jo obrnila na druge misli-Tn prišel je naposled določeni dan. Solnce se je seer videlo na prepreženem obnebju, ali žarki niso bili tisti, kakor o zorenju rumene pšenice. Hladna burja jc brila čez vaške vrte in tresla poslednje hruške z zdrevja, drdraje je breščal majhen Wlepetec na najvišji jablani Smrekarjevega vrta. počasneje in z debelim basom pak mu je pri trka val večji klepetec ne lesiki pred Brašnarjevo hišo.
Pa Stefan ta dan ni poslušal klepeteev, ni delal — da, niti ni
hootel gledat iti svatov, ki so se pred Smrek ar je vo vežo zbirali in zasedali vozove, da ase k farni cerkvi odpeljo k poroki.
Pipo. iz katere je kadil, vrže na tla, prekorači vrt, podere plot in gre dalje ven iz vasi. Kam gre, sam ne ve.
Nad vaso je bila hosta. Borovje in raznvrstno pritlikavo grmičje je rastlo tam. Resa je bila poko-šena. tla gladka, in Štefan, ki je ' koračil preko boste, z rokama na hrbtu in s pogledom v tla obrnje-1 nim, gotovo ni gledal, kje bi se za I steljo kosilo ali grabilo.
Leže čez nekaj hoda na tla in 1 dene komolca za vzglavje. Zre v nebo. enkrat poškrtne z zobmi, trikrat se prevali in popravi, a na-: posled spozna, tla ležišče in leža " ni prida, ter skoči po konci.
"Kaj delaš, Štefan? 1. kaj ne greš svatovat?" ga vpraša stara nagubana ženica, ki je imela s trto povezano butaro suhih drv na glavi.
Štefan ji ne odgovori ničesar. Ali kakor stisne pesti in kakor pogleda starko, je bilo videti, da bi jo najrajši zadušil, zadavil za vselej.
A vender mu starka nikdar ni bila storila nič žalega. Ženica se ga menda zboji, kajti hitro zavije na grm in odide.
Štefan se nasloni na staro brezo. Kmalu je ni bilo videti ni slišati. Začni pa se j eod dale? iz doline mili glas zvona farne cerkve. Mež-nar vabi k sveti maši, po sveti maši bode poroka Smrekarjcve Fran ice.
XXII.
Okoli farne cerkve je pokopališče. Po grobeli raste zelena trava in naznanja, da je v mali fari samo male mrliče v. Redki leseni križi spominjajo pozabljivosti tega svta. ali morda, da tukajšnji ljudje stavi ja jo svojim dragim mrtvecem spomenike samo v srcu, ne na grobeli.
Pred cerkvenimi vrati tik vhoda na pokopališče razteza stara, že črvojednasta lipa svoje veje. kar jih ni poslednjo pomlad žalostno usahnilo ter jih mežnar ni oklestil. Pod lipo stoje s vat je in čakajo duhovnega pastirja, častitljivega siv-ea, ki je pol fare krstil in poročil in pozna starost in mladost črede svoje vse vpreko.
"Že gredo!" reče eden svatov, ki se je čez zid iztezal.
"Fajmošter? Prav je", odgovori ženinov oče.
Franiea je bila davi s svojo to-varišico še precej zgovorna, dasi
v	lice bledejša nego kdaj. Ko vidi fajmoštra po kamenenih
stopnicah stopati proti pokopališču, zardi, zažari se ji oko in obrne se v stran.
"Kam greš?" vprašata dve ženi.
"Ilrtro pridi", da te ne bodo čakali", reče druga.
Franiea izgine za cerkvijo. Vsi menijo da jc za trenutek odšla, pa da se povrne, in obstopijo fajmoštra, ki izpregovori nekaj bese-di s svati in potem odide v cerkev, da bi se pripravil za inaševanje.
Trenutek mine, mine drugi, a Franice ni bilo nazaj.
Dve ženi, sorodnici S mre k ar je-
vi	m. gresta za cerkev za njo, priganjat jo, naj hitro pride. Tam je drugi stranski izhod iz pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj.
Ministrant požvenketa, orgle za-pojo. maša se ima začeti, neveste ni, žen ni! — "Kaj je to?" reče tovarišiea. in še ona hoče pogledati, kaj opravljajo tako dolgo za cerkvijo.
V tem h pu prideta oni dve nazaj.
"Nikoli nikjer je ni!" rečeta preplašeni in prestrašeni obe 2 enim glasom.
"Jezus! Kaj je!" vzkliknejo vse ženske.
Franičine matere ni bilo onda, Ostala je bila doma in pripravljala za svatovščino ter jokala, menda sama ni vedela zakaj.
Oče Smrekar je bil tam. Preble-del je. ko je slišal, da hčere ni. ustni stisnil, klobuk na oči pomaknil in šel — iskat.
Šli so malo ne vsi, ogledali pov-sod, klicali, in ljudje, ki so se bili zbrali na pokopališču in v cerkvi, da bi pri poroki zijali, so prišli tudi ter pomagali iskat daleč okrog .n blizu, nekateri pristavljaje to in ono.
(Konee prihodnjič)« H
GLAS NAHODA. .38, MAJA.
IMENA IX NASLOVI URADNIKOV DRI'ŠTEV S. D. P. Z. ZA LETO j 1918.
Boritelj, ilfv. 1, Conemaugh, Pa.
I'rwlnwlnlk: Fr. DreuoelJ, 453 Chestnut St.; tajnik: Frank škufm. 1m»x i
l*laxajnik: Matija šergaii. 1 t'<i»irl Sr. —. Vsi v < 'oiiernm-gh. 1*». —I Seja vsak«) prvo nedeljo v inesein v dvorani S?, Alojzija.
"Pomočnik", št. 2. .Johnstown Pa.
Predsednik: Anton Toman, R. F. D. T. b. It; tajnik. Ivan Zu|*in. R. F. 1». j 7. 1». O; blagajnik: John 1'olanc. R. F. j • J». 7. 1». s; vsi v Johnstown, I'a. —I Seja vsako prvo nedeljo v dvorani dr. Triglav.
"Zave/nik" št. 3, Franklin Conemaugh, Pa.
Predsednik: Štefan Zabrie; tajnik: Lani« Krasita. In»\ 21s t'MiMuiinelt. Ph.; blagajnik: Mihael Vadnjal, Im.\ 1. Park 11 a 11. I'a. Seja vsako prvo nedeljo v slov. IzohrraievaI nem Itniiin,
"Zaledni Slitifiief". šl. I, IJotdell, I'a.
Predsednik: Jožef Cul kar. h. : 1 tajnik: <:«s»r}se Jakopin, h. "li: hlač.: I rank K..tar. h. 12U. Vsi v Lloydell, I'a. Seja vsako prvo utilcljo.
"A\slrtja". št. 5. Kalphtou. I'a.
Pretlsi-dnik : Anton Rudna. h. 1172; tajnik : Anton Rejnik, h !»1 : blagajnik : Martin K.»r«»šee, U. 2o5. Vsi v Ralpli-ton. I'a. Seja vsako prvo nedeljo.
"Ziesti Bratje**, št. 6. tiarrett, Pa.
Pi-ed-ednik': Anton Istenič: tajnik in blagajnik: John Kralj. h. 227. Vsi v (iarrctl l*a. Seja vs-ikit prvo ne-j del J«.
i
"•leti i i lost". Št. 7. t laridge. Pa.
|*iedsetliiik : Anton Semrov. P. «». b. | 21 : tajnik : Mihael Baloh. P. t), h. 212: blagajnik: John Zapore. h. 4.".l. Vsi v Clarfdge. I'a. Seja vsako drugo ne-lieljo oh 2.	\ Slov. Narodnem
Domu.	,
"Planinski Kaj", šl. M. Daw s,m. N. Me\.
Predsednik: Primož ličar. I« !Ui2; tajnik I rank kireruik. T». 4!»1 : blagajnik . Frank Slanovee. b. 431. Vsi v I>;m-..||, V MeV. Seja V-ako tr»'tjo lieileljo.
"Zawdni Slajerc". št. D, Johnstown. Pa.
.Predsednik: Fabjan Horvat: tajnik: A nd rew I »..I.ni kar. R. F. 1». 7. h. .V.;
blagajnik: I-tiae Smir. R. F. D. 7. Vsi
\ .lohnstoM n. I'a. Seja vsako tretjo nedeljo v Celino. Pa.
"Jaona Poljana", š|. I«. Itrownfield. I'a.
Predsednik: 1'rltan Pm-el. tajnik: I Mu m rti Za loka r. I»>\ O. I^mont Farna.-e. Pa.: blagajnik: John Stritar, h. 7'-'. Itrownfield. Pa Seja vsiko prvo
ne*I* Ijo v 4"nioiitown. I'a.
"Zarja Sudiwl*'", št. 11. Dunln. Pa.
Predsednik: I-oiii* Strle. h. 12: tajnik: Andrej obreza. b. I.V.; blagajnik: Anton Tatižel. b. 1!«. Vsi v Dunlo. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Izobraževalnega društva Vihar.
"Danica". ši. 12. Heilwood, ~Pa.
Predseilnik : Mihael Blaskovič, Im.x '-"-'t: tajnik: I .oni s Kitt. h. 85; blagajnik: Mihael Koriizovh-h. h. 144. Vsi v Ib'ilwiHh|, |'.-i. Seja vsako prvo nedeljo.
"Vereniica". šl. 111, Bag ga lev. Pa.
Predsednik*: Franc Selila, lmx 34,
H«»stetter. I'a : tajnik: Ivan Salinieh. h. ."»7. Whitney. I'a.: blagajnik: Anton Rak. h. 53. H< Metier. l'a. - Seja vsa-ko drugo nedeljo oh 2. |M*poL
"Složni Bratje", št. 11. Orient. Pa.
Predsednik: Anton Stržaj. Im.x 402: tajnik: Frank Grame. h. 200; Ida ga j -nik: Ant. f'rnologar. h. 1U2. Vsi v Republic. I'a. — Seja vsako drugo nedeljo. v Republic, I'a.
"Slovan", šl. 1."». Sopris, Colo.
Predsednik: Frank Ltikančič, Imix 2nd: tajnik: I-ouis Jahn. h. H«; blagajnik: Jos<»iih Rnbntch. h. 100. Vsi v Sopris, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo ob !>. uri zjutraj v prostorih so-bnita Ivan Koiicilja, v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", št. 16. Buxton. Iowa.
Predalnik: Frank Krištof, h. 104: tajnik: Frank Raspotnik. h. 083; blagajnik: Fmne RasjM.tnik. b. OKI. Vsi v Rnxton. la. Seja vsako prvo nedeljo v prostoru sobrata Anton Tomšiča.
"Zora", šl. 17, Akron, Mirh.
Predsednik: Joseph Volk: tajnik: Joseph Starin. Im.\ O4*: blagajnik: John Volk. \'si v Akron. Mich. Seja vsako prvo nedeljo.
"Zdruieni Bratje", št. 18. Braddoek. Pa.
Predse«lnik: John Zaman. 1127 Maple Way. Rniddock. Pa.: tajnik: Ja-«-ob Zalaznlk. S4:: Willow Way. Rmd-dock. Pa.: blagajnik: Jernej Za gore. box 142. Fast Pittsburgh. Pa. — Seja vxako prvo nedeljo.
"Združeni Slovenec", št. 19, Carona,
Kansas.
Prwlserlnlk: Al. Zupanri«"; tajnik in blagajnik: Franc Zupančič, h. Vsi v <>rona, Kansjis. — Seja vsako drn-go nedeljo ob 10. nrl dopoldre.
"Nada", št. 20, Huntington. Arkansas.
Predsednik: Louis Krhliknr. 1m>x 1: tajnik: Ivan Marši, box 32: blagajnik: Matija Ogrnd.v, Ih.\ 80. Vsi v Hunting-tin. Arkansas. — Seja vsako tretjo nedeljo.
-Sokol", St 2L West Mineral. Kmmmum Predalnik: Mihael Fine. Stooe City, Kana.; tajnik : LaOb» Zupan««, bos 4,
i :
Imjx 136. Mineral, Kansas. — Seja vsa-i
i ko četrto neileljo.
; **Od boja do zmage", št. 22, La Salle,' IU.
' I'rr^l^^lnik: Vincenc Klanšek, t»14 3rd St.. Li Salle. 111.; tajnik: Fertlo J blagajnik: Frank tJregorieh. 101 Main' St.. I .a Salle. 111. - Seja vsako prvo
I
"Slovenski Bratje", štev. 23, Cokel on, H . Va.
1'redsednik : Franc Kotnik, box 144, 'Coketon, W. Va.; tajnik: Fr. K<«-ian, box s<;. Coketon. W. Va.; blagajnik: | Matevž Poženel, Ikix 41, Thomas, W.
Vo. — Seja Vsako zadnjo nwleljo za |pribo«lnji njes«*«-.
"Ilirija", štev. 24. Iselin, Pa.
Predsednik: Ivan Turk, box 241; 'tajnik: John Snštar, box ."»2; blagajnik: <Jregor Rogelj, Ihix 1S1. Vsi v Ise-Iin. I'a. Seja vsako prvo nedeljo.
"I>elavee", štev. 2T», Rock Springs, Wyo.
I'r.ilseilnik : Wal. Jugovicli; tajnik: Fr. Verhune, 245 M. St.; blagajnik: Mat hew IVrlič. I'll Sherman St. Vsi v Iti h * k Spriugs, Wyo. — Seja vsako drn-go n<i|eijo v Slovenskem Domu.
"Smarnira". štev. 20, Export, Pa.
Predstojnik : Mihael M«nlve<l, box 07; tajnik: Frank Trelni*. box 4."»; blagajnik : Ni.-k Roglna, box 44.^. Vsi v F\|M»rt. Pa. Seja vsako tretjo nede-
I -
"Miroljuh", štev. 27. Diamondville. Wyo.
Predseilnik: Alojzij Kralj. I«»x 10, 1
Idamondville. Wyo.; tajnik: Tom. ,
{Pega n, box 124. Oakley. Wyo.: blagaj-
j n i k : Andrej Muhar. box lo4, I>iamnnd-I
vitle. \Vy«iL — Seja vsako prvo nedeljo J v društvenem domu v I »iamond vlile, , W\ o.
i
i "Jutranja Zarja", štev. 29, Meadow, bnds, Pa.	(
1're.l-e.lriik : Josip Hrvattn, box 203: < tajnik: Andrej Posega, box 27-"»: blagajnik : Josip Risjak. I«ix IZT,:'. Vsi v Meadow l.:i>i«ls. l*a. Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", štev. 30, Breezy Hill, Kans.
1'redsednik : Mihael Kr. le, R. R. 2. l.o\ :;s. MnlU-rry. Kans.: tajnik: ( Martin Južnik. box «kS. Breezy Hill. Krn- : blagajnik: Josi|i Žitiert. h. 11.". l'.nezv Hill Sla.. Kans. Seja vsako ' tretjo iHsleljo.	,
"Dani se", štev. 31. Roslyty Wash.
I'reds«-dnjk: Martin SniolSnik. box tajnik in blagajnik: Fran«* Horvat. Imi\ ::4. Vsi v Rosiyn. Wash. — Seja vsako prvo soboto v mesecu.
"Zeleni vrl", štev. 32. Palisades. Colo.
Predalnik - Anton Sajn. Im.x S21 : tajnik: Ivan Zujianeie. box 7«*iti; blagajnik: Jakob Trojar. box 744. Vsi v Palisades. Colo. Si'ja vsako drugo nedeljo.
"Slovenska Zastava", štev. 33, Jenny Lind. Arkansas.
Priilsinlnik: Frank St»»ein. 1".x 110. Jenny Lind. Ark.: tajnik: Alojzij f><-e-]M>k. R. F. I>. I mix ir.2. Fort Smith. Ark.: blagajnik: Albin Bobnlch, l»ox 4s. Jenny Lind. Ark. — Seja prvo ne-dejlo ob 2. uri |M»|M.ldne v društveni dvorani.
"Edinost", štev. 34, Vukon, Pa.
1'rrHl^-driik: Ivan Maren, Im>x l!»."i: tajnik: Anton I-ivrlč. box R; blagajnik. Anton 'Jolobič. Ikix 02. Vsi v Yukon. Pa. Seja vsako prvo nedeljo ob in. uri dajH.1. v Yukon Hall št. 1.
"Planinski Kaj", štev. 35. I^orain, Ohio.
Predsednik: Jakob Hlepčar. 1039 F.. ::ist St.: tajnik: Anton Miglič, 1740 F. 2!ltli St.: blagajnik: Ivan Primožič. 1712 K. 31 st St. Vsi v Lorain. Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Vlranta.
"Združilelj". štev. 30. South Fork, Pa.
Prei1s«Nlnik: Mirko Crgurieh, Im»x 4U.V. tajnik: Mihael Bojen i č. Imx 4!>."»: blagajnik: laika Koharič, 127 Maple St. Vsi v So. Fork, Pa. Seja vsako tretjo nedeljo.
"Ljubljana", štev. 37, Barherton, O.
Predsednik: Frank Smuk. 527 Van St.: tajnik in blagajnik: Frank Mrzli-kar. box 121. Vsi v Barherton. Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo oli 2. uri poind. na 1100 X. 4th St.
"Bobri Bratje", šte\-. 38. Bridgeport. Ohio.
Predsednik: Frank Androjna. R. R-1». No. 2. box 31; tajnik: Anton Ko-čevar. R. F. 1». 2, Ikix 2U: blagajnik: ' Frane Wočko. l»ox 4<i2. Vsi v Bridge-jMirt. Ohio. Seja vsako prvo nedeljo ob S. uri doftoldne v dvorani društva sv. Barbare, Baydsville, Ohio.
"Pr*a Zvezda", štev. 39. Daragh, Pa.
Predsednik: Jožef Ilanptman. 1mix 140: tajnik: Ivan Bahor. 110: bla-gajnik: Ignac Z-ilo/nik. Im»x 430. Vsi v | Harrach, Pa. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Orel", štev. 4». West Newton. Pa.
Pred-tednik: Andrej Povirk. R. F. T».
>	2. box 27: tajnik: Andrej Ogrin. R. F. i D. 2. Im.x 134: blagajnik: Jožef Z^»rko. - R. F. I>. 2. box 113. Vsi v West Newton. Pa. — Seja vsako eetrto nedeljo d o| mid ne za prihod p ji me«*.
: "Slovenski Bratje**, štev. 41. Cleveland. Ohio.
Predsednik: Gabriel Rns.	— 7R.
>	St.: tajnik: Fr. AleSnik. «tO»» Marble
Ave.: blagajnik: Jakob VolfcmSek. 3.TC4 E. 82nd St. Vsi v Cleveland, O. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
i "I®!® ShvaMt1', iltv, 41, (W4T*
i j nik: Hultert Dular, box 297; blagajnik: Frank Peterlin, lmx 4./ Vsi v [Oglesbv, III. — Seja vsako prvo nede-
i*"' .	v I
"Sava", štev. 43. Portage, Pa. i
Pre«lse«Inik: Frank Zaman, R. F. D. j 1. box :S tajnik: Jurij Rasixrtnik. R. F. I>. 1. box 77: blagajnik: Martin Raspotnik. R. F. !►. 1, box 5, Vsi v J Portage. Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Prešern", štev. 44, Cliff Mine. Pa.
Pnnlsedjnk: Alojzij Vidmar, box 23T»: tajnik: Jurij Rihtarič. 1k»x 01: blagajnik: Ivan Klopear. box 5. Vsi v Cliff Mine. Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu <h| O. uri dopoldne.
"Mirni Dom", štev. 45, Johnstown, Pa.
Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo-persdalle Ave.; tajnik: Oregor Hreš-čak. 407 Fight Ave.: blagajnik: Alojzij Matieič. !HCi Brad St. Vsi v Johnstown. Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila In Metoda.
"Zveza", štev. 40, Alix, Arkanasas.
I'nMlsednik: John Kranjc; tajnik: Matija Zuidarsie, R. F. I>.. lmx 4*>, Altiis. Ark.; blagajnik: Jurij Kokaij, R. F. 1».. Imix 77. Altus. Ark. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenski Bratje", štev. 47, Avella, Pa.
Preilseilnik: Martin OIkmI. Imix 107; tajnik: Dominik Feltrin, Im»x 107: blagajnik: J«»M>ph Kanzlns, Im»x 1S4. Vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugi nedeljo.	-
"Slovenski Mladeniči", štev. 48, Aurora, III.
Pr«*dcednlk: Ivan Ojster. 02'« Aurora Ave.: tajnik: Frank Stefanie, 511 Jefferson St.; blagajnik: Ivan RoSkovič. «13 Aurora Ave. Vsi v Aurora, III. — Seja vsak drugi četrtek ob S. uri zvečer v dvorani na Hauke Ave.
"Proletaree", štev. 50. Franklin, Kans.
Predsednik: Garantini. Im»x 39: tajnik: Frank Wegel. box 3S; blagajnik: Frank I>-skovetz. Ih»x 44. Vsi v Franklin. Kans. Seja vsako prvo nefleljo.
"Delaver", štev. 51, Cleveland, O.
Preilsiilnik: Frane Mikš«'. 1103 K. (Ust St..: tajnik: Joseph Perliove, 14:rJ K. 41st St.: blagajnik: Frank Bu-dič. 1:wh; e. -Vith St. Vsi v Cleveland. O. — Seja vsako drugo nedeljo v me-siH-ii ob !>. uri rlojMil. v Birkovi dvorani.
"Ljubljanski Grad", štev. 52, DeKalb, IU.
Predsi'flnik: Pavel Košir. 1409 Stath St.: tajnik: FrancKeržie. i::i~ Market St.: blagajnik: Franc Prebil, 1142 Market St. Vsi v DeKalb. 111. — Seja vsako drugo nedeljo pri sobratil Fr. Keržič.	•
"Slovenski bratje**, štev. 53, Falrpoint, Ohio.
Predsednik: John Božič. Imix 320: tajnik: tJašjier Basel. Im»x 1!«7: blagajnik: Franc Koss. Im»x 105. Vsi v Fair-|M»int. Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Vrh Planin", štev. 55, Crabtree. Pa.
I»reilse<lnik Franc Trafila, Im»x 05: tajnik in blagajnik: Ami rej Jereb, Imix !r_\ Vsi v Crabtree. Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Andr Jereb.
"Z«lniženi Slovani", št. 56, Pittsburgh. Pa.
Predsednik: Nick Povše. N<». 2 Craib St.. Niuinry Hill: tajnik: Ivan Slmon-čič. 113n Fahyan St.: blagajnik: Anton Horvat. 531 Susnian St. Vsi v X. S. Pittsburgh. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v K. S. 1». v Pittsburgh, Pa.
"č'aven", štev. 57. Wooster, Ohio.
Predsednik: Martin Čermel; tajnik: Ciril Stibil. box 2S9 Wooster, Ohio: blagajnik: Frank čermelj. bbx 304 v Carrollton. O. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina Oer-melja.
"Rudar**, štev. 58, Canmore, Alta, Canada.
Predsednik: Anton Polutnlk, b. 185; tajnik iu blagajnik: Josip Sribar, box 317. Vsi v Canmore, Alta. Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Frank Kral, oh 2. iM>poldne.
"Slovenski Fantje", štev. 59, Maynard, Ohio.
Predsednik: Louis Lawer. Box 152; tajnik: Max Jerchin, box 254; blagajnik : Anton Skolieme, Imix 150. Vssi v Maynard, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. Jos. Hrahak-a.
"Slovenski Tabor**, štev. 60, Moon Run, Pa.
Predsednik: Mihael Klopčič, b. 213: tajnik: Frank Podmllšejc. box 222; blagajnik: Josip Podmilšek, Ikix 91. Vsi v Moon Run. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popol. v društveni dvoranL
"Napredni Slovenci**, štev. 61, Gary, Ind.
Predsednik: Simon Bnnjevac. 1100 Broadway, Gary. Ind.; tajnik: F. To-mazich, Imix 73, Toleston, Ind.; blagajnik : Matija Lasicb, 1100 Jefferson St., Gary. Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Ivanič. -
Žensk« društvo "Šakal", štev. 62, Cleveland, Ohio.
Predsedniea: Zofija Birk, OOOG St. Clair Ave.; tajnica: Frančiška Trbež-nik, 0015 Bonna Ave.; blagajn iea: Fran čista I-Ji 11 Še. 6121 St. Clatr Are. .Vse v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi torek v mesecu.
"AtuM ia ItatfAttj^K*. iafc-
tajnik: Franc Mejak, bor 07; blagajnik: Anton Štovar, box 51. Vsi v Yohoghany, I'a. — Seja vsako prvo j nedel jo.
"Bratoljub", štev. 64, Milwaukee, Wis.
Predsednik : Ivan Sem. 542 So. Pier-ce St.; tajnik: Frank Maroh. 200 3rd | Ave.: blagajnik: George Šošter. 500 | Mineral St. Vsi v Milwaukee. Wis. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani FrankBenda. 470 National Ave.
"Bodočnost", štev. 65, Staunton. IU.
Predsednik: Karol Žokelj. Imx 13: tajnik: Anton čop. Im»x 210; blagajnik: Ivan Mostar. box 35. Vsi v Staun-tin. III. — Seja vsako drugo nedeljo v I mesecu.
"Franz Sehuhmeier", štev. 66, Yale, Kansas.
Predsednik: Jožef Kotnik: tajnik: Jožef Miklauc: hlagainik: Martin Kožuh. Vsi v R. R. S. Pittsburgh. Kans. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. popool. v John IKillar-jevi dvorani.
"Narodna Sluga", štev. 67, Seminole, Pa.
PrinlsiHlnik: Mihael Buretlč: tajnik: Joseph Niklčič; blagajnik: Krnil tia-notzi. Vsi box <C! v Seminole, l'a. — S«*ja vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
"Združeni Balkan**, štev. 08, Clinton, Ind.
Predsednik: Frank Brega r. imx 757: , tajnik: l:mae Musar. Imix 440: blasraj-nik: Andy Brizar. Im»x 411». Vsi v Clinton. Ind. — Seja vsako drugo nedeljo ob P. do|Hildne pri Christ Pasavento.
"Orel", štev. 09, Madrid. Ia.
I*re«lsednik: Frank Omerze. R. 2, b. ^ 32A; tajnik: Anton Aušič, R. 'J, box 3.S: blagajnik: Ivan Omerze. R. 2. Imix 38A. Vsi v Madrid, Ta. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecn.
"Zvesti bratje", štev. 70, New Derry, Pa.
Predsednik: Jožef Pavlič. Im.x 11; , tajnik: Vladimir Milic, cof Atlantic Suply Co.; blagajnik: Jožef Penič, Im»x 03. Vsi v New 1 terry. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri popol. v prostorih sobrata Mihael Vugrin, Atlantic No. 2.
"I>elaver naprej", štev. 71, Bessemer, Pa.
Predsednik: Franc Mohorovič, box 30: tajnik: Frank Seitle. Im»x 150; blagajnik: Louis Sribar. 1m>x 171. Vsi v Bessemer. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martin Mozi v Bassemcr, I'a. .
"Koseziusko", štev. 72. Bankhead, Alta, Canada.
Predsednik: John Jonsta : tajnik: Joseph Spiewak. 1m»x 547: blagajnik: Peter Kubaiiy. Imx 40. Vsi v Bank-head. Alta. Canada. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Pod Triglavom", štev. 73, Smithfield, Pa.
Predsednik: Josip Strle. R. D. 2: tajnik: Anton Žel le, R. F. I). 2, box 154; blagajnik: Pavel Labec. R. D. 2, Ikix 100. Vsi v Smithfield. Pa. — Seja vsako dnigo nedeljo.
"Kranjski prijatelj", štev. 74, Falls Creek. Pa.
Predsednik: Jernej Gorjup. Imx 4S4; tajnik: Alojzij Slak, box 01: Wagaj-nik: Janez Žurga, box 2G1. Vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu oli 1. jmpol v prostorih sobrata Alojzij Slaka, 30 Penry Rd.
"Naprej do Zhiage", štev. 75, Fitz Henry, Pa.
Predsednik: Jožef AnslM»rgtr; tajnik: Anton Boltič: blagajnik: Anton Jevsevar. Vsi v Fitz Henry. Pa., box 100. — Seja vsako prvo nedeljo ob 0. uri« zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare.
"Slovenska Cvetljica". štev. 76, Adams-bnrg. Pa.
Predsednik: Anton Vičič, box 121; tajnik: Frank Menart, box 135; blagajnik: Frank Nagode. box 141. Vsi v Adamshnrg. I'a. — Seja vsako drugo ne<leIjo v mese<;u.
"Severni Premogar", štev. 77, Superior, Wyo.
Premised nik: Frat^ Triler: tajnik: in blagajnik: Lovrenc Zajec, lmx 280. Vsi v Superior, Wyo. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 10. uri dopol. v Frank Krašovec dvorani.
"Slovenija", štev. 78, Miller Run, Pa.
Predsednik: I^ouis Novak, Imx 150, Reitz. Pa.: tajnik: Primož Tomažin, lmx 150, Reltz, Pa.; blagajnik: Anton Berčau, box 3. Miller Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobra-tu Anton Berčan.
"Bonairski Slovene!", štev. 79. Bon Air, Pa.
Predseflnik: John Medle; tajnik: Anton Zalar; blagajnik: Frank Pristave. Vsi v Bon Air. Pa. R. F. D. 2. Johnstown, Pa. — Seja vsako drugo 1 nedeljo ob 2. uri jmpol. v lastnem domu v Bon Air. Pa.
i
"Sloga"",' štev. 8«. Philadelphia. Pa.
Prdsednlk: Ivan Petan, 2538 Salmon St,; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E. Huntington St'; blagajnik: Josip ~Koz»lc, 2555 Salmon St. Vsi v Philadelphia. Pa. — Seja vsako drugo ' nedeljo v mesecu.
"Prvi maj", štev. 81. RMmp, Pa.
Predsednik: Mihael Kočerar. box 92, Cecil, Pa.; tajnik: John Henigman, b. 132, Cecil, Pa.; blagajnik: Ivan Znpan-Hč. McDonald. Pa., R. F. D. 2, box 185. — Reja vsako tretjo nedeljo pri
Radle.v, Kans.; tajnik: Math, letina, box 115, Ringo, Kans.: blagajnik: Fr. Dremšek. box 208. Ringo. Kans. —
Seja vsako tretjo nedeljo v mese<-u.
"Terbanska dolina", štev. 83, Cleveland, Ohio.
P«Hlseilnik: Jakob Crnilogar. 1027 E. 01 st St.: tajnik: Joseph Brenčič. 0O28 St. Clair Ave.: blagajnik: Antort Kašlč. intrj K. Olst St. Vsi v Cleveland, Ohio. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v Ordinovi dvorani št. ^ ob 0:30 dopol.
"Radniei naprej", štev. W. Farming-ton, W. Va.
Pre<lsi>«lnik: -: tajnik in blagajnik. .T'jril Kosunilč. Im.x 0_»3, Farming-ton. W. Va. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Napredek", štev. 85, Skidmore. Kans.
Predsednik: Širno,, Repovse, R. R.
1.	Weir. Kans.; tajnik in blagajnik: Anton Jamnik. II. R. 3. Iw>x «3. Columbus. Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
Livingston. III., št. 86.
Predsednik: Frane »Vrne; tajnik: Frank Krek: blagajnik: Mihael Stra-šič. Vsi Im»x OtIT, Livingston, 111. — Seja vsako drfgo nedeljo v mesecu ob
2.	uri pool.
"Kudeči prapor", štev. 87. Ben t ley vi He, Pa.
PredsiNlnik: Joseph Pfisto, box 007. Ellsworth. Pa.: tajnik in blagjanik: Alojzij Huma r. box TOS, Bentleyvllle, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v ine-seeu pri sohratu Jos. Milanich-u.
"Naprej", štev. 88, Nokomis. I1L
Pr«ilse«liiik: Ivan Miklanc; tajnik: Ivan K rajne; blagajnik: Ignac Verhič. Vsi box 241'. Nokomis. 111. — Seja vsa- ^ ko tretjo nedeljo v meseeii.
"Slovenec", štev. 89. Eekhart Mine, Md.
Predsednik: Anton T'rhas. Imix 20, ( Valle Sumit. Md.: tajnik: Franc Po- ( senel. R. F. D. 1: blagajnik: Anton Komac. Vsi Eckhart Mine. Md. — Seja vsako drugo nedeljo v meseni.
"Vstanite Bratje", štev. 90, Gross, Kans.
Predsednik: Ignac Rngelj. Im»x 04. ; Arkodlv, Kans.; tajnik: Frauk H omar, box 05. ross. Kans.: blagajnik: Alojz StraslMTger, box 70, Gross, Kans.
"Gorjanski hrib", šev. 91, Greensbnrg, Pa.
Preflse<lnik: Anton Kos. Im>x 125; tajnik: Frank Novak, R. F. D. 7. Imix 40a : blagajnik: Louis Breglir. R. F. D. 7. box :J5a. Vsi v Greensbnrg, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri poiK»l.
? štev. 92, Girard, Kans.
Predsednik: Rudolf Kranjtz. R. 4. Imx 230: tajnik: Frank Žibert, R. 4, Im»x 1T1!»; blagajnik: Peter Polnynik, R. 4, Ikix 124. Vsi v Girard, Kans.
"Zmaga", št. 93, Bryant, Okla.
Predsednik: Ivan Žužman, box 80, Bryant. Okla.; tajnik: Ivan Žužnam, box S. Bryant, Okla: blagajnik: Ant. Školierne, R. F. D. No. Q, Im»x 93. Weletka. Okla. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
? štev. 94. Corvin Springs, Mont.
Predsednik: Bartol Jerala. Mullan, Idaho; tajnik in blagajnik: Ivan Mi-količ, Corvin Springs, Mont.
? št. 95, Standarville, I tah.
Prerlserlnik: Jernej Potočnik, box 1502* tajnik: Marko Režek. Imx 1021: blagajnik Mihael Petrič,, box 1021. Vsi v Standarville, Utah.
"Svobodni bratje", štev. 96, Duluth, Minn.
Predsednik: Ivan Pikuš. 1)717 Mc-Cuen St.; tajnik: Karol Grlovič, 220— OS Ave. W.: blagajnik: Mihael Špehar, 403—97 Ave. W. Vsi v New Duluth, Minn.
? štev. 97, Rhone, Pa.
Pedsednik: Alojzij GroSel, 200 Pine St.; tajnik: Cyril Zavrl, 145 Pine St.: blagajnik: Mihael Jarh. 208 Pine St. Vsi v Rhone, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Slovenska Združitev", št. 98, Standard, lil.
Predsednik: Ivan Stare, box 232: tajnik: Ivan UrbančiC, box 302; blagajnik: Ignac Knkman, box 302. Vsi v Standard. 111. — Seja vsako prvo nedeljo po 15.
i
"Tiha Dolina", štev. 99, Herminie. Pa.
Predsednik: Frank Osolnik. h. 315; tajnik: Martin Osolnik. Imx 450; blagajnik: Mihael TnrnSek, box 252. Vsi v Herminie, Pa.
"Zvezda", štev. 100, Farest City, Pa.
n-edsednik: Lorenc Kotar, box 240; tajnik: Matija Kamin, box 491; blagajnik: Martin Muchitz. box 237. Vsi Foorest City, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Združi se Slovene*", štev. 101, Midway, Pa.
Predsednik: Frank Petač. box Ol: tajnik: Ivan Gniden, box 305: blagajnik: Martin Stmpek, box 285. Vsi v Midway, Pa.
"Vodnik", štev. lit, FarreU. Pa.
Predsednik: Frank Kramar, box 73: tajnik: Jerry Okorn, box 072; blagajnik: Anton Jug, box «00. Vsi v Farrell. Pa.
"S. An", št. 1«S, Emt HMena. Mant.
Predsednica: Helena Bus, box 27; tajnica: Ana Persba, box 30; hlagaj niča:"Marija Ringel, bor (?). Vse ▼ East Helena, Moot — Seja vsako prvo nedeljo v meseca ▼ Forthial Hali.
t rntm, IH M!«*«*.
ttSKBl*	ttmBdfc, 9ŠK MilK
rt»4 Bohr.eft St. Vsi v Luzerne, Pa. — Seja vsako prvo uedeljo v mesecu.
"Rdeči Orel", št. 105. Whit Valley, Pa.
Predsednik: Frank Kern, S. R. lmx 88: tajnik: Anton Rozina. S. R. No. 1, box 142; blagajnik: Andrej Bogataj, S. R. Imx 12. Vsi v Export, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Livada", št. 106, Bear Creek, Mont.
Pr«*dsodnik: Frank Go^ra. tMix 34: tajnik: Frank Oorichar. bix 257: blagajnik: John Hribar, box 181. Vsi v Bear Creek. Mont.
"Slovenski Dom", št. 107, Homer City. Pa.
Predsednik: Frank Zetko, Imix 122: tajnik: Fr. Fareuchak. Imx 122: blagajnik: Frank Omejc. box 261. Vsi v Homer City. Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Triglav", štev, 108, Chisholm. Minn.
Pnnlsednik: tSregor Itoose. 401 W. Popler St.; tajnik: Anton Pnstoslem-šek. 213 W. Chestnut St.: blagajnik: Florian I^etmar. 317 Klin St. Vsi v Chisholm. Minil. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
**Nova Domovina", štev. 109, Cherokee. Kans.
Predsednik: I>>npold Preložnik. Im»x 278 tajnik: Fr. Režišnik. box !»7: blagajnik: Jožef I^'bar. *Imix liNi. Vsi v Clierokee. Kans.
"Slovensna Navada", štev. 110, Hartford. Ark.
Predsednik: Frank Dolinšek, Imix 30; tajnik: Ivan Zimerman. b.»x 36; blagajnik: .Tosep Hribar, Im»x 1. Vsi v Hartford, Ark.
? štev. Ill, Dureya, Pa. Pretise«1nik: Ivan (Jnwel, 270 Columbia St.: tajnik: Ivan Bret-elnik. 10S Chery St.; blagajnik: Jakob Bncelnik. 108 Cherry St. Vsi v Dureya. Pa.
"Triglav", štev. 112. Detroit. Miril.
Predsednik: Fr. Kovačlč. :wr_'5 Van- n da Ave.: tajnik: Jožef Fuerlias. 108 ^ Orleans St.; blagajnik: Ivan Zagorc. lOI F.rie Ave. Vsi v Detroit. Mieli.
"Vipavski Raj", štev. 113. I^irain,
Ohio.	t
Pretlsednik: Ivan Skerjanc, 1008 K. 1 2f»th St.: tajnik: Frank Petrič, 1743 F. v 33rrt St.: blagajnik: Jakob Skapin „ 1801 K. 2!»th St. Vsi v Imrain, Ohio.
Seja vsako prvo netleljo oh 1. uri [iopol. v Virantivi dvorani.
"Sloga", štev. 114. Bloeton, Ala. I
Pre«lse<lnik: Frank Slak: tajnik: 1 John Kren: blagajnik: Frhan Istenič. ^ Vsi v Bloctou. Ala. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Svoboda", št. 110, WiUoek, Pa. !
Predseilnik: Ivan Fatnr. Imix 85: „ tajnik: Antoa Sotler, box 212: blagaj- ^ nik: Anton Vebovei-. Imix 28. Vsi v WiUoek.' Pa.
"Za združenje", štev. 117, Brought on, -Pa	.
Predseilnik: Mihael Mali, box 155: | tajnik: Jakob Dolenc, Imix 1ST: blagaj- , nik: Ivan Žitnik, box ISO. Vsi v ' Broughton. Pa.
? štev. 118, Fleming, Kans.	,
Preilsednik: Joseph Zii|ian. box 00. } ■ It. R. Pittsburgh. Kans.; tajnik: ] Ivan Jager, R. R. 2. Cherokee, Kans.: j blnpfhjnik: Albin Volk, R. R. 2, lmx 57. Pittsburgh. Kans.
! "Svoboda", št. 119. .lark's ViHe. Kans.
j Pmlsednik: Jakob Raloli. R. R. No. 8. box 88; tajnik: Jakob Selak. R. R. , No. S. box 02: blagajnica: Mrs. Josie ( : Selak. R. F. D. S. box *»2. Vsi v Pitts-; ourg. Kans.
[ "Slovenski Bratje", št. 120, Gilbert. Minn.
Predsednik: Anton Zgnjnnr. box 20, • * Gilliert, Minn.; tajnik: Frank Pres. , lmx 027. Gilbert. Minn.: blagajnik: .Terney Maček, lmx 133, McKinley, ' " Minn.
, "Združeni Slovenri". št. 121. Little , Faalls, N. Y.
Preilseilnik: I^eopohl Volč. No. 1. Danulm Line: tajnik: Fr. Ma'ovasicr. box 327: blagajnik: Jacob Furlan, 13 Douglass St. Vsi v Little Falls. N. Y. 1
? štev. 122. Imperial, Pa.
Predsednik: Joseph Fie. Ikix 01; tajnik: Ignac Mnrshetz. box 328: blagajnik: Jakob Dolinar, box 210. Vsi v Imperial, Pa.
, "Liirftiln". št. 123. Springfield. IU.
Preilse<Inik: Joseph Bnreev, 2120 So. 18th St.: tajnik: Joseph Kren. 1000 E. Stuart St.: blagajnik: Anton Kužnik. 1201 So 10th St. Vsi v Springfield. 111.
"Zlata Zarja", št. 124. Primero, Colo.
Preilseilnik: Ivan Tomšič, box 401 : tajnik: Frank JerŠI, box 340: blagajnik : Joseph Koželj, box 340. Vsi v Primero, Colo.
"Rožna Dolina", štev. 125, Burdine. Pa.
Preilseilnik: Jernej Hafner, box 05. Btirdine, Pa.; tajnik: Vincenc Vidmar, box 41M. Presto. Pa.; blagajnik: Ignac Krek, lmx 07. Presto, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
? štev. 126. Cleveland, Ohio.
Preilseilnik: Joseph Modic. 877 R. 137th St.: tajnik: Matevž Petelinkar. 007 E. 152nd St. Vsi v Cleveland, Ohio.
^Slovenski Bratje", št. 127. Irwin, Pa.
Predsednik: Anton Maslo, R. F. D. box 133; tajnik: Matija Breznik. R- F. D. box 132; blagajnik: Frank Vodnik, R. F. D. box 141. Vsi v Irwin, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski Bratje", št. 128. Indianapolis, Ind.
Predsednika Matevi Mibelčlč, 729 Warmen Ave.; tajnik: Matija J akne, 755 Warmen Are.; blagajnik: Frank Dona s, 2633 W. Valnut St. Vsi v Indianapolis, Ind.
T Mn. 129, NMniilf, A. « MedaRk; Praafr ftačtt, Ims 88-^J^ilfci -lTO X>ntko^č, boK 70;
ga jnik: Alojzij Muster, Ihix S8. Vsi ▼ Newcomer, Pa.
? štev. 130 E velet h. Minn.	«
Predseilnik: Mihael Kobal, 43 Nor- ) man Ave.: tajnik: Fr. Crošel, :«»s B. Ave.: blagajnik: Ivan Rohne, 4L'5 Fayal Ave. Vsi v Evelelh. Minn.
? štev. 131, Calumet, Mirh.
Predsednik: Pavel 1». Spehar, 218 5th St.: tajnik: Pavel Shalt z, 200 — ' 7th St.: blagajnika Joseph Sreliernjak, * 511 — 5tli St. Vsi v Calumet, Mich.
"Pni .^laj", št. 132, New Alexandria, Pa.
Predsednik: Fr. M.-dvešek, tajnik: Joseph Žn raj: blagajnik: Frank Tro-lienta r. \'si v New Alexandria, I'a., R. F. M. 1. Imix 101.
"Zarja Svobode", št. 133, Iiead\ille, Colo.
Predsednik: Ivan Fa j.liira : tajnik: Mark Pojiovič: hlairajnik: Frank Fer-tnna \'si v l^emlville. Colo. Imix 3j0. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Slovenec", štev. 134, Vandling, Pa.
Preilseilnik: Joseph Korošec, box 4"j, tajnik: Frank Bbidnikar. box 220; blagajnik: Josip Jerin. I«;x 88. Vsi v Vandling. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slavrek", št. 135, Oak View. Colo.
Predsednik: Frank Pajk. Imix 34; tajnik: Alojzij Zupan. b..x 34: blagajnik : Frank IW-ek. box 34. \ si v Onk View. Colo. — Seja vsako prvo neileljo v iiiesei n.
"Ojsterra", št. 13B. Diet z. Wyo.
Preilsivlnik: Frank I>»zekar. 1m>x S; tajnik: Toinuž Pire. box .'KKi Sheridan, Wyo.; hlairajnik: Frank Voler, Dleta, Wvo.
"Sava", št. 138, Somerset, Colo.
Preilseilnik: Josip Kral. Imix 42; tajnik: Alojzij Zumek. U.x 157: blagajnik: Mihael Neriielj. l«.x 134. Vsi ▼ Somerset, Colo.
"Zdru/.eiii Sobralje", št. 139. 1'niversal, Pa.
Predsednik: Ivan I>emšar. Imx 204; tajnik: Pavel Kobal. box 172; tiln^aj-nik: Ivan Jereb, box L'š. Vsi v L'nl-versel. Pa.
"Slovenski Bratje", st. 140. Pineville, Minn.
Predsednik: Valentin Bezek, lmx 21: tajnik: August Filipčič, box 57; blagajnik: Ivan Strah, box 4K. Vsi v Pineville. Minn.
"Prijatelj delavrev", štev. 141, Sublet, Wyo.
Preilseilnik: Alojzij Oresiiik, Imx 102: tajnik: Ivan čndeš. Imix 140; blagajnik: Konstantin l'odlaitik, box 77. Vsi v Sublet, Wyo.
? štev. 142, Winter Quarters, Utah.
Predsednik: Vincenc Rannikar. box 35: tajnik: Ivan Reven, box HIS: bln-gajnik : Ivan Pole, lmx 02. Vsi v Winter Quarters. Utah. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
? štev. 143, Dodson, Md.
Preilseilnik: Jernev Križaj, box 75; tajnik: Anton Žakelj. Imix 14; hlapaJ-nik: Alojzij Indihar. Im.x 11. Vsi v Dodson. Mil. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovensko-Hrvatski Bratje", št. 141, Grayslandiiig. Pa.
PriilsiMlnik : Ivan Petrovelč, l»ox 147. Martin. Pa.: tajnik: Anton Radica^ box 281. Masontown. Pa.: blagajnik: 1 Cabrinja Rarič, Cravslanding, Pa.
"Sv. Barbara", št. 145. Joliet, 111.
Pseilseilnlk: Alojzij Wise, 200 Jackson St.: tajnik: Alojzij Martlnčič. 207 Ingals Ave.; blagajnik: Ivan Zaletel,
•	1503 N. Hickory St. Vsi v Jotiet, III. — ■ Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Sobratje naprej", št. 146, Penna Sta.. Pa.
Predsednik: Simon GroSel, box 123; tajnik: Ignac Pajčar, Imix 117; blagajnik : Josip Berginc, box 28. Vsi v Penn.
•	Sta.. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v
•	mesecu. ►
"Slovenski bratje", št. 117, Frontenar, Kans.
Predsednik: Ivan Miklave, box 227; : tajnik: Karol Slapšak, Im^« 2«7; blagaJ-; nik: Alojzij Zore. Im.x 207. Vsi v Fron-' tenac, Kans. — Seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
"Narodna Zmaga", št. 118, Cudy, Pa.
*	Predsednik: Matija Kos, l»ox 227;
•	tajnik: Matija Galičlč, Imix 207; bla-1 gaj nik: Ixrwrnc Baši*l. lmx 131. Vsi v
*	Cudy, Pa.
"Sloga", št. 119, East Palestine, Ohio.
Predseilnik: Jakob Istenič, 430 E. : Martin St.: tajnik: J-'rank Hostriik, " (l»74 E. Main St.: blagajnik: Frank " Jurjavčič. Im.x 301. Vsi v East Palestine, Ohio. Seja vsako prvo nedeljo v mesccu.
"Slovan", št. 150. Slovan, Pa.
predseilnik: Frank Salde; tajnik: Jožef AvbelJ. box 501: blagajnik: Mi-p hael Klenovšek. Vsi v Slovan. I*a.
"Postojinska Jama", št.'151, Dalagtta. Colo.
^ Preilseilnik: Ivan Uirec. Jmx 1«1 ; u tajnik: Andrej Mllavee. box 08: bta-ga jnik: Anton Fatur. lmx 22. Vsi v Dalagua. Colo. — Seja vsako prvo ne-L del jo v mesiM-u v 1'nion Hali.
"Napredni Radniei". št. 152. Woood vlile. Pa.
(Zač.i Preilseilnik: Knrol I.udban; tajnik: Viktor Horvat. 712 Maple Ave.: blagajnik: Vincenc JftfclČ. 120 Tth Street. Vsi v Wooilvllle, Johnstown. Pa.
Opomba: Tajnike društev, ki tfajde-I jo kakšno pomoto, istotako tistih, katerih društveno porortlo je pomait«-Jcljlvo, prosim, da ml nemudoma rj^-roče, da se nedostatkl v imenika ki ižld^ prihodnjič, popravijo.
*	F' S srAratskim pMinrvmn
*	ŽL	8. D. Z.
Blejsko jezero
Ksaver cTHeško
"D«*/rln kranjska mina lep^'ga
kraja,
kot je z okol.š«'-'no ta. podoba i«ja' ,
jiojt* kralj naših pesnikov, Prešeren. o Tilejskeni jezeru. In vsak, Ivi je kdaj videl to /-odo sloveinke zemlje, um pritrdi s polnim in ve-1 selim steeii'. rde eelo, da je Bled! najlepši k'>s zemlje 1m»ž.jP, Blejsko j«-/ero lia j k rahlejši demant med I biseri eveta, med vsemi .jozeri. !; A ni se višino lesketal tla eudež-^ ni dragulj pod t i - r r ► visoko (W-r-nelo lilojsko skalo.
Pred mnogiiiki stoletji se je razprostirala tam »l<il»oka dolina, j <>k«»ii iu okoli >«» jo olijemali ter •"•uvaJi si oletiin mračni gozdovi. Obilni divjačini, medvedom in ; volkovom, risom iu divjim mačkam *-o dajali dom in lovi.šče ti'] širni, sanjavi j»«.zdovi, a i/a vetje in |. bivališče so bili tudi volkovom in , risom \ človeški podobi, ropar- , jeni iu razbojnikom.	]
V easib. ko so sprejeli naši pra-dedjr vero v Kristusa (iimprnla, je1] stala v tej dolini, na obronku v t -1 j soko kipeče ik»!e, proprosta oglar , ska Iiimi-m. Posestniki k4M'«e žira-' li vse let o razen v najhujši znei', oglje ter ga (prodajali |Mvk na jm»-Ije, v vasi, trg»- iu me>ta dol po] Savski dolini.
Mnogo je bilo t« tl.ij tam kovač- , nic ter v vsaki j»* zvenelo in pelo1] kladivo od zore do noči. Zafcaj ne j j mirni tri bojeviti so t»ili tedaj časi.'. In slednji mož m mladenič je no-1, sil orožje v varstvo proti zuna- « njim sovražnikom, ki so .V-ftokrat ■ t nenadoma napadli vasi m mostu,'] bodisi i/ starega sovraštva in za-4i radi maščevanja, b<nli%i *-lino za-j radi plena: v varstvo pa tudi zo- j per domače neprijatHje. roparje',' in tatove, iu v varstvo zoper div--, živali. Tudi žene iu dekletu so", nosile za pasom ostra bodala. Za-'t kuj miio^e nevarnosti so jiuti pre-j j tile vsep<#vsotl: v tistih časih, ko j še niso bile iztrebi jene iz ljudstvi
poganske navade in razvade, ko'.
je bita moč .š«- i»d vsi-h prizjouia ,
čeilnost iu sibi več neg«« ,pra\ie;:
iu sakon.
<K*eta Korana, oglarja, je napa- ;
■del nekoč \ go/dtl Motived. Pač je
močni mož /.niugal kosiuatiix*a in'
ga piebodel. a mogočno rano naj
le\i rami je tztulobil od razjarjene .
zverine. Kane od krempljev div-'1
jih zverin pa s*- ne celijo drugače,i* . » » 1 iu*j*i» če se jih celi s koren4eče-,
iinm. A ta raste samo visoko v go-^ rab, skritih, težko pristopnih kotlinah. < »d lovcev ranjeni Ln preganjani jeleni ter divje sine «i ga poiŠ4*ejo iu pri priči ozdrave. A zlo j.- to, da se ta čudotvonni ko-: ren po dnevi skrije v zemljo in ie(' po noči se razraste ter ipogleda v J1 sv«'t in proti svetli luni, ki od nje. »dobiva vedno nanovo svojo čudežno, lečiltio moč.
, - p Oglar pa ni mogel dobiti tega! , . ii korena in ic moral umreti.
t'
Tako je ostala v bajti oghirjeva1 vdova s petindvajsetletnim sinom | Btftogotn.
A ta sin j«* bil nepridiprav ter . zlobnež.	i
Že mlad lan t se je najrajše potepal. Po dolge dneve je brez dela lazil po gozdeh ali pohajkoval >| prek po poljskih vaseh, kamor ga ( je <»če poslal z vm'-« oglja; igral se je z vaškimi fanti ter se ž njimi ravsal in 'pretepal. Se na slabšo stran se je vrgel, ko se mu je začelo srce nagibati nazaj k veri j. starih očetov, k poganstvu.
Zašel je nekoč na svojih kkU-i- > viteških potili daleč gor po dolini.| Na večer je prišel do samotne koče pod golo; bila je dom starega' »poganskega duhovnika. Tu je prenočil. Dolgo \ ihh" je poslušal ognjevite, strastne bosede in rra-uke Ktarčeve, srdito njegovo pro-klinjanje nove vere, nt.rašne grožnje, kako se bodo zapuščeni l»o-govi asvr! u in ljudem maščevali.
Vst?ga je omamil divji, strastni žree (poganski duhovnik).
Pogostoma je ml tedaj zahajali k njemu. Mračen je odhajal odi njega. Skrito sovraštvo do Boga.) ki sta ga častila oče in mati, je nosil sseboj v w«-n. Pri vuakiMii^ obisku pri žreeu je vriše vzplame-inelo to sovraštvo. Javno ga pred stariši še ni kazal in izpovedal, a mrzil bi tudi stariše. ne le njihovega Boga. Njih besede in povelja
so inn bila pra/'eu glas. Malokdaj'
.. :
jih je hotel slišati, malokdaj jih i?1 f x» I n it i.
Oče je bil pač orjak po tele-aj.. močan kakor medved v najboljših letih, a proti sinu je bil slabotnež. i Mati je edrnca istotako preveč ljubila. Le prerada mu je spregledala napake. nepokorščino in zlobnosti. Rekah* je iu se tolažila:
I	"Naj pride bolj v leta, pa pride
II	udi bolj k pameti."
Pa se je zgodilo le narobe. Kar se jc fant v mhwliit letih naučil to je pozneje, ko je bil oče 'že ijhkI grudo, tudi znal in vršil. Le da je bil, ko ni bilo več očeta, ki ga je bil vendar nekoliko bal, v. materjo še bolj neprijazen iu sirov. Pohajkoval je, esrdil se ob vsakem , najmanjšem delu in klel ter mater . žalosti!.	;
Kdino delo, ki «a je veselilo, je bil lov. Ko ga je prijela lovska ; strast, je zablodi! za ves dan iu < več dni globoko v temačne lese, « visoko gor v gore je plezal z lo- t kom in tulom.	1
Mati je t repot a la doma ob ta-i kih dnevih: "Kaj. če se mu pri-]i peti nezgoda in se mi več ne vrne!"	i
A kopriva ne požel»e: ni ga za- < dela nesreča.	I
Ko se je srečno vrnil z bogatim plenom se je mati razveselila I Ijiihljouega ediuca kakor zlatega > solnea j>o dolgih oblačnih dneh. A kaj, ko pa ji je sijalo to sobice le « kratke hipe; sin se je napotil s < plenom takoj od doma da ga zn-'s naj v svetu proda. In mati je vedela : sii" vrne se. dokler vsega de- ; na rja ne zaigra, ne izda iza sladko) medico ter ognjevito vino in gn I ne zapravi z drugimi hudobijami. !<
Ni ji bilo tudi neznano, da za-'] haja sin k staremu žreeu. Z bode-j? čo boljo in skrbjo ji je napol iTila ! i sree ta žalostna novica. Nekoč je11 slišala še grozovitejšo govorico :|l da ujeti sin napada popotnike ter'< jim ropa imetje.
K.tkor moreč strup jo je mučila 1 m;>el na te govorice. Vedna skiii ; /a sina jo je starala, ji lupila lase, J ji upogibifla hrbet. A priznala si I je večkrat v svoji žalosti in v ne- ; mem obupu: "Sama sem kriv«. I'w i ga bila vzgojila za mladih dni v strahu božjem in v pokorščini. Se. ; daj ga več ne upognem."	]
Mnoge grenke aire je preklečala < in prejokala pred križem ub koči, l starim in sirovo zbitiim, a ozjiljša- l nitn z umetniško podobo Križane-1 j ga. Večkrat ji je pripovedovali rajni mož zgodovino tega j »os ve- j; čenoga znamonja, ko je mlada ne-l| vesta — bila je <sirota, v tujih slu-|} žbaih. oče in mati sta ji bila umrla j; devotiletni ob strašnem pomoru —-ti prišla ž njim iz vasi onstran goz- ] da v to samotno dolino. (>če raj- < nega moža je postavil križ. Dva < tuja ozn a n o val ca križa iu Kristu-sa križa nega sta bivala nekaj <ja- ] sa pod streho koče. Priromaila sta iz daljne južne dežele, ml morja. ] in sta bila namenjena v severne j kraje. Med potjo sta d/nianovala j nauk Kristusov v jeziku, ki je , zvenel sicer nekam tuje. a so ga , vendar tukajšnji prebivalci dobro ( razuiiM-li. I lila sta brata Ciril in : Metod. Krstila .sta tudi oglairjeve. Mala, a umetniška ipiodoba Sina , božjega, razpetega na križ. je bila dar teh svetih mož. Znamenje in porok bi naj bi* ta križ. da ost a- i nejo novokrščeni oglar in njegova litKa zvesti Kr.žaneauu. A glej. že vnuk njegov, njen sin, se vrača inazaj v pogansko življenje.
Ko je prihajal Batog 4>o obiskih j tam zunaj v sveto iii po pogovorih ■z žneeiu nazaj v tihi dol. mrk in | čemenii. je bilo *»<»rje v oglarjev^ i hiši. Mati mu ni snn-la reči besede, tudi n a j 1 jubeznrv ejše ga opomina, najsrčnejše prošnje ne. tf'si-eer je rju lnad njo kakor ol»stn*-ljen med veil, še udaril je mater v nebrzdanem srdu.
Vrnil se je nekoč spet slabovo-ijrn in mrk, še bolj mračen nefro j Nicer. Ves teden je bil z doma. Ma-jteri je krvavHo sree od skrbi, koti
Idn hodi. kaj da počenja.
Ravno je stala uboga, trpeča že?ia pred kočo. ko je prišel. Pre-jniagahi jo je bol in trpko je vprašala :
"Kod vendar hodiš, Ba*og!~Saj boš še pozabil, kje da imaš dom in mater, ki noč rn dan joka v skrbeh zate."
I "Molčite!" je sirovo vzrojil
Pri spihacnju la rifoMjenjo
▼drgnit* takoj ■ Or. WrttM Jn —
PAIN-EXPELLER
- vt»l#|mei«ewaev«imlm**«ashli pr«
s ,	amdstvo. 7
Jediao pravi s varstreae ninko ndir
3.V. tKe. t bktnak ia imnott od P. AD. BKHTER * CO. ««-ao WutaflM ttiwt. Nmr York. N. fc.
sin. "Ali se morajo bal) j i jeziki res v vse vtikati?"
Mati je bridko zaihtela.
"Tako govoriš s svojo materjo, nesrečni otrok: Ali je to tvoja hvaležnost za trpljenje, ki sem ga imela s leboj v mladih tvojih letih? Ali se ne bojiš Boga? Glej. sem s križa te gleda in posluša tvoje neusmiljeno govorjenje!"
"Ta?" se je hripavo zakrohotal sin in oko mu jo T*zp lam telo v divjem sovraštvu. "Ne bo me več dolgo gledal in poslušal.7*
Naglo, trepetajoč od srda ln sovraštva do Križanega, je vel z rame lok. iz tula pšieo in je nategnil tetivo.
"Pomagaj, o Marija!" je v smrtmi grozi za vpila mati ter se', zgrudila na kolena. "Še tvojemu1 j Sinu (božje m 11 ne prizanese!"
In iglej. čudo! V tistem hipu je stala ob zbesnelem mladeniču ču-dotepa mlada žoua. skoro še deklica. Na rahlo se je dotaknila ni laden ičeve roke in ta je v hipu, nehote, povesil lok.
"Ne stori te 'hudobije mojemu [
Sinu, Batog!"'
' ° i
"O M ali božja!" je vzdrhtela vd ova in m' je sklonila do zemlje,j j tla poljubi nebeški Kraljici rob li- , lijsko bele obleke.	,
A nesrečnežu niti ta čudežna j
prikazen ni ganila kamonrtega I
I
srca.
"Vražja mati si, pa ne božja!" , j«* zakričal ves besen in je srdito n zarualuiil z lokom proti prelepi j, goespe.	!,
A ni je še zadel lok, kar se je zg<Klilo drugo čudo: z jasnega neba je švignila planitcča strela, kij je zmlela nečloveškega sina in drznoga bogokletneža v solnleni -prah. Hipen, strašen vzkrik je sli-TŠiila nesrečna mati klečeča ob Mariji: obupni vik duše, ki jo je jeza nebeška treščila naravnost v peklenski prepad. Od groze je omedlela.	4	i
Ko se je 'zdramila iz hipne 01110-tice iu je odpHa oči. je začudena 1 zagledala na lfiestu. kjer je jpoprej L stal sin, velik, razrit in razj<slen • kamen. In bilo ji je. kakor bi ji -govoril tajen, srebru glas: "(Jlej, kamenito sinovo srce..."
Še bridkeje je zaihtela ivlxiga žena. Tedaj se je sklonila k njej Marija ter je plakala ž njo: iz so-j čutja /. bridkostjo zapuščene, ta - > ko grenko trpeče matere in iz ž«i- * lost i čez dušo, ki jo je jsa vekomaj 1 požrlo nenasitno peklensko žrelo. !
Dolgo sta jokali. A kako se je začudila in nanovo prestrašila ža- j lostna žena, ko je privzdignila \ svojo težko, bolno glavo; niti ver- ' 'jet i ni mogla v prvem hipu tor je mislila, da jo le varajo oči, ki so ' bile zastrte s solzami. Obrisala je solze, spet pogledala v dolino. In ^ glej, res, obširno jezero se razprostira od brega do brega, napol-njuje skoro ves dol.
Strme je zrla vanj. tako je bilo krasno. Ni čudo, stij je priteklo iz Jiajlei>šega najčudovitejšega, kar ima svet, w. materinih oči — iz oči dveh iljubečih, predobrih mater, iz oči Marije božje in iz oči neskončno ljubeče in neskončno trpeče zemeljske matere.
Čudovito je bilo to jezero, čudovito je še dandanašnji...
Preužaljeni Bog pa je po«lal svojega angela iz nebes in mu je zaukazal, naj vzame kamenito srce nehvaležnega sina in ga trešči v sredo jezera.
Poslanec božji je v hipu izpolnil naročilo mogočnega svojega Gospoda.
In glej. večalo in večalo ise jej srce sredi solz Marijinih in .mate-j rinili ter je rastlo in se raz rasti o v veliko skalo, v otok sredi jezera. Ze stoletja in stoletja ga močijo od vseh strani solze Marijine in solze rodne njegove matere; a omehčale ga še miso, k« kor ga ui-so ganile v življenju...
Kmalu je nastalo ob bisernem jezeru lično selo.
Pobožni vaščani so v spomin na oni žalostni dogodek postavili na kamenitein srcu cerkvico na čast Mariji božji. In sree nebeške Matere, ki pred stoletji tukaj nt bila uslišana od trdega nečloveškega srca. usliši v tem svetišču rade volje in milostno vsakega. ki>pozvo-i «i v cerkvici njej na čast in po-1 božuo pomoli k njej, nebes in zem-" Ije mogočni, dobrotljivi Kraljici, trikrat:	|
l	"Zdrava Marija..."
O l •• •	«vl • 1*1 v« MF «v
Srbija m ameriški Rdea Kriz
. * -. i B&BSKI VEČER V WABHINGTONU. — POSLANIK MIHAJLOVIČ GOVORI O JUGOSLOVANIH. — SRBI DARUJEJO TISOČ DOLARJEV AMERIŠKEMU RDEČEMU KRIŽU.-— VELIKANSKO NAVDUŠENJE OBČINSTVA. — TENORIST DJTJRIN OČA- , RA OBČINSTVO Z JUGOSLOVANSKIMI NARODNIMI PESMA-MI. — VELIKO SLAVLJENJE TRPEČE SRBUE.
i
Glavno mesto Združenih držav je dalo pre tečen o sredo veliko, in dostojno čast junaški Srbiji. Tekom tedna za propagando v korist i ameriškega Rdečega Križa so se vršili govorniški in umetniški ve- i čeri v ogromni "Liberty Hut". V sredo, dne 22. maja se je vršilo i srbsko-belgijsko slavlje. AVashingtonsko občinstvo je do zadnjega < kotička napolnilo veliko zgrabo ter ves večer navdušeno pozdravljalo Srbe iu njihovo junaštvo ter delalo ovaeije predstavnikom srbske- i ga in belgijskega naroda, ki sta bila zastopana po mnogih svojih častil.kih in vojakih, ki so se bojevali v strelnih jarkih in ki so bili ] s svojimi ranami iu pohabljenimi udi živa priča nemško-madžarsko- . bolgarskega barbarizma.
Predsednik zbora, g. MaeFarland se je spominjal zaslug, ki sta « jih doprinesli Srbija in Belgija za vse človeštvo, nakar je predstavil zastopnike Srbije in Belgijt. ki so bili pozdravljeni z burnim ploska ] njem. Prvi je govoril zastopnik Belgije. Njegov govor je bil sprejet 1 s takim navdušenjem, da so mnogi od prisotnih Jugoslovanov mislili, da bo malo preostalo za malo siroto Srbijo. Toda, ko je vstal poslanik Mihajlovič. tla govori in ko je vse občinstvo vstalo kakor en ,človek, da pozdravi našega priljubljenega predstavnika z nepopisnim klicanjem in ploskanjem, ki je trajalo nekaj minut, ni bilo nika-l ke sumnje več, da ameriško občinstvo popolnoma razume važnost Srbije v tej vojni in da so njegove simpatije na strani naroda velikih junakov in mučenikov.
Ko se je vihra navdušenja malo polegla, mogel je poslanik začeti s svojim govorom, ki se glasi tako-le:
"Kot sin malega naroda sem počaščen, da morem pozdraviti tako sijajen zbor. ki predstavlja duh ameriškega naroda s Srbi, s svojimi brati Slovenci in Hrvati, so ponosni, tla so zaslužili pravico sodelovanja pri manifestaciji naših naprednih zaveznikov. .Jugoslovani, v kojih imenu jaz tukaj govorim, so dokazali, najprej s svojo dolgotrajo borbo proti skupnemu sovražniku iu z velikimi žrtvami, ki so jih do .inesli v tej borbi, a potem tudi s pripravljenostjo, da nadaljujejo to borbo do konca, do popolne zmage, da je ideal njihove bodočnosti ideal njihovih močnhi zaveznikov, to je: živeti v svo-Ibodi Eden Vaših velikih sodržavljanov je rekel: "Dajte mi svobodo j ali smrt!" — Za to svobodo mi danes umiramo.
"Naš neprljatelj je sih-n in okruten. Skozi dolgo časa je storil i^vse, da organizira silo, s kojo jc nameraval osvojiti svet. Vi vsi veste, ^ i kake žrtve smo morali doprinesti v svrho, da se borimo proti tem ! divjakom. Toda, kakor sem rekel poprej, naš neprijatelj je še ved ] j no m oče 11 in mi moramo biti pripravljeni, da žrtvujemo vse. da ga : zmoremo.	,
"V tej borlii se borimo z vsakovrstnim orožjem in eksplozivi, a j mladina naših narodov preliva svojo kri, da zadrži nemške horde Mi jih h
oni o i zadržali i premagali. Toda dobiti vojno, ne pomenil' samo uničiti sovražno vojsko, temveč tudi rešiti od propasti one, ki trpe in ki so prišli v nesrečo vsled sovražne okrutnosti.
"V sedanjih časih imamo za to silno plemenito sredstvo, ki je ravno tako potrebno, kakor topovi in puške. To je Rdeči Križ. Misija Rdečega Križa je. da rešuje, kar bi drugače propadlo. Rdeči Križ povija rane ranjenev. neguje bolne, in strte, rešuje deco in že ne ter daje hrano 111 odelo vojnim ujetnikom ter upropašeeneinu pre biva 1stvu. Ameriški Rdeči Križ je storil mnogo v tem pogledu. Toda napraviti mora še mnogo več v bodočnosti. Vi veste, kaka pomoč je bila dana Belgiji. F
raneiji m Italiji. Mojn domovina Srbija, če- i ravno daleč od Vaše, ni bila pozabljena od ameriškega Rdečega Križa, ki nam je poslal sanitetske misije z zdravniki in materijalom, a tam v Srbiji se nahajajo tudi grobovi Amerikaneev, ki so žrtvovali svoje življenje v tem plemenitem poslu. Na naši solunski .fronti se nahaja stalni zastopnik ameriškega Rdečega Križa. Dr. Rvan, z ne katerimi pomočnki. Posebna misija za agrikulturno reorganizacijo ; se nahaja na potu v mojo domovino z velikim številom orodja, trak-jtorjev, motorjev in semena, da se našemu seljakn v osvobojenem o-
♦	nilju omogoči obdelovati zemljo in da žanje kar največ mogoče žila, da se prepreči glad. Srbski narod ne bo nikdar pozabil te pomoči.
"Danes pod vržem a ameriški Rdeči Križ veliko nalogo, da doprinese h končni zmagi s svojim plemenitim delom. Pri tej veliki nalogi mu moramo pomoč, ne samo iz človeljubnosti, temveč tudi iz patrijotske dolžnosti napram svojim lastn .m domovinam.
"Moji rojaki, ko so čuli, da se organizira v Washingtonn srbski dan ameriškega Rdečega Križa, pri katerem hočemo tudi mi sodelovati. poslali so mi po Srbski Narodni Odbrani, skromen, toda iskren doprinos za ameriški Rdeči Križ. Ta doprinos obstoji v čeku za tisoč dolarjev, ki ga predajam Odboru v nadi, da se bo na tem zboru našlo Še mnogo drugih, ki bodo doprinesli isto toliko.
"Storimo svojo dolžnost, gospodje in gospe, ter ne pozabimo, da
se bo porabil vsak dolar za one, ki so nesrečni in ki trpe."
* * *
Težko
je opisati prizor, ki je sledil poslanikovim besedam in pre- I daji daru. Vse občinstvo je zopet vstalo na noge, a burno ploskanje je orilo po dvorani dolgo časa. Isto se je ponovilo, ko so bili občinstvu predstavljeni junaški srbski ranjeni oficirji, ki so se nahajali tia odru.
Predsednik zborovanja. Mr. MaeFarland, zahvajnjoč se poslaniku Mihajloviču na govoru in plemenitem daru njegovih rojakov, je rekel, da je to najdragocenejši dar. kar jih je prejel ameriški Rdeči Križ, ker prihaja od zastopnikov onega naroda, ki ga je vojna osiromašila in ki bi se mogel obogateti z nemškim zlatom, če bi hotel stopiti na podlo stran v sedanjem svetovnem konfliktu. Predsednik Wilson je rekel r "Give until it hurts!*' (Daj, dokler te ne zaboli.) Srbi so dali v duhu predsednikov besed.
Po govoru poslanika je pel naš mladi tenorist, g. Obrad Djurin s svojim krasnim iu simpatičnim glasom nekaj narodnih pesmi, ki so tako navdušile občinstvo, da je moral dodati še novih pesem, do-jkler ni predsednik naprosil občinstvo, naj ne prosi nadaljnega po-j navijanja, ker drugače se ne bo zbor nikdar za vrši I.*'
In tako se je završ lo veliko slavlje /a ves naš narod, s katerim moramo biti zadovoljni in ponosni.
£ek koristne stvari, — med njimi boste našli več takih, ki
jih kH)*H potrebujete.
i aiflp v zal°ei Imuni, poakrbojem ter ras-PoSiljam Sirota ZdtuCenih d rta v zel«
j^P^P^SSHa mod(e, kakor: sl^dno ječmenovo kavo, ^	arnika, brinjevo olje, enrfjan, grško
■uo, btok, mpot cvet, lapuh, tavfesroie, vinska rata, ter drage enake atrarl ki eo obSitno opisane ▼ knjigi "Domači idnnft" ia se i rporsWjajo selo vspdhio po celem sveta.
,	Potem ti—m tudi raznovrstne diiSave, ki se priporoCsJo v knjiga*
"Dobra knharica" in "Slovenska kuharica", in se potrebujejo sa pripravo flkumib jedil, sa primer maja ran, iatraj, muškatov cvet.
paprika (praSek), lortmrjeva peresen, Sajbetj, fcfran Ltd.
Poatnfl vam asiimifm tudi s rasnimi semeni, kakor: seme sa ■flmUt imAbWJ, fllol, pesot korenje, mleno, L t i Plftite po cenik.
' mami MATH FEZD1%mimkt
*	C,-	.. «	'-iTi	~	'
Bolgari so streljali na cesarjev
vlak.
True translation filed with the post master at Xew York, N. Y. on May 28,1 IS'IS. as refpiireil by the Act of (X-toher ' C, 1917.
Ženeva, Švica.. 26. maja. — Vče-raj je v razbitem stanju pr šel naj Dunaj vlak. ki je vozil avstrijske-j ga cesarja in cesarico iz Carigra-1 da, kjer sta bila na kratkem ob j isku.
Poročila iz švicarskega obmejnega mesrta Buxa pixlajajo do<lat j ne podrobnosti prejšnjih poročil o i napadu na avstrijsko cesarsko dvojico.
Vlak je prišel na potu iz Zofije in bolgarske čete so ga kamenjale. Padlo je celo nekaj strelov in mnogo oseb cesarjevega spremstva je bilo ranjenih od šip razbitih okenj. Slišati ni bilo nikakega klica, ko se je cesarska dvojica p(-ljala skozi bolgarske železniške postaje; bilo je samo nekaj majhnih vojaških demonstracij.
I TUESDAY 1
(WEMEA1
^HEAIXESS fijfcr)
"i w> raiEAn ouocru. vL"' 111111/1
TA<TK trn breakta^T r«uK ^KL ' I
uwiuniw	'vagjy
Kje je FRANK ROZMAN? Dragi ]u-ijatelj. v slučaju, da bereš to v Glasu Naroda, te vljudno prosim, da napišeš par vrstic iu mi sporočiš, kje ne nahajaš. Ostajam tvoj prijatelj F. K. Trader. Co. <4. 1271,h J11 lan ti v. American K. F., France. Via Xew Y< »rk.	(28 :51 —."i j
ŽENITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 18 do 28 let v svi ho ženit ve. Le na resne ponudbe st* odgovarja in če mogoče pošljite tudi sliko, .laz sem s&iure; dobra prilika. Pisma naslovite:
Ženili r>0. e u Ghts Naroda. 82 ("o rt I and t St.. New York. N. V. _(28-:; i —5)
DELO! DELO!! DELO! >!
Pri Charcoal Iron Company of America v Newberry, Mich., se potrebuje 200 drvarjev za delat: drva. Gozd je lep in še ni bil sekan, vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stalno delo poleti in pozimi za več let. Plača od fclaftre $2.-40. Imamo tudi vrhove za delati, vse ležeče, vse posekano, nil nobene izjeme, trd ali mehak les. Plača se po $2.00 od klaftre. Imeli bomo tudi dovolj dela za beliti. Potrebuje se tudi več delavcev za mesečno plačo za razna dela v go zdu. Za pojasnila se obrnite na na šega zastopnika:
Jolin Knaus, Murphy Camp, Newberry, Mich
POZOR ROJAKI!
jjjMpP^^^^^ mazilo za ženske
^^^^^^^^ kakor tudi mo . Sklm krasni biki in brada in ne bodo odpadali In osiveli. Revmatlzem, koatl-Uol ali trganje v rokah, nogah ln v križu, v osmih tneh popolnoma ozdravim, rane opekline, bule, ture, kraste ln grlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor_ bi moje zdravilo brez uspeha rabil mu jamčim za $5.00. Pi-site takoj po cenik, ki ga takoj pošljem zastonj.
Krasni Žepni KOLEDAR za leto leto 1918, pofiljlte 4 cente sa poštnino.
JAKOB WAHClC,
<702 Bonna Ave. Cleveland. Okla.
VABILO na
PIKNIK (IZLET),
katerega priredi DR. ' liOK ITEI»I" ŠT. 1 SDPZ. v Conemaugh, Pa., v nedeljo dne 2. junija t. 1.
na Wood v i 11 e Heights. Pričelek »»1» "J. uri popoldne. Vstopnina t/.a moške $1.25; dame proste.
Tem potom vljudno vabimo vsa I sosednja društva ter potsaiuezne j rojake iu rojakinje iz Conemaugh in okolice, da nas posetijo na o-menjeni dan, ker čisti dobiček je za društveno blagajno. Za sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel prizadeti odbor.
Upornim članom. — Na redni mesečni seji jc bilo sklenjeno sle-doče: C lan, ki se ne vdeleži ]»ik-nika, prispeva ravno toliko v društveno blagajno, kalikor stane vstopnica za piknik. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da kateri član n«1 plača redno svojega asesmenla, se ž njim postopa v smislu pravil ill društvenega sklepa. ke.r iz društvene blagajne ne bomo več zakladali člane. Zapomnite si to. tla potem ne bo kakih nepot rebnili besedi.
Z:i društvo " l.oritelj *'
•lohn Zupančič, zapisnikar.
(20,2:1.28 - 5 j i ■ ■ -
Rojaki narofejte se na "Glas Nar*. da", največji slovenski dnevnik v Zdr:i> knib drisvak.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
<38 Pcnn Ave., Pittsburgh, P«
t Dr. Kotar H •tar«JM alovAUfe idrkfnlk. Sp««U» llat t Plltabwska ki iwmm. ««-i.t». erakso v strani*
StU TNk Bttta
latni>l|iB|>
* krrl idnirl a fla •orlUia IN, ki p ]« Isuiaal «r. pral ■rliok, Ca Imata aioaolj« aU »ah ar Ck* ?a lalaao, v zrla. lapadaaja la« tola&a* t koataa. prldlt« la latta* vam bom kri. Na Cakaita. kav «a ka lasas sa aalasa.
V »a moSk.« boltnl ldravla »S »kraj lani stttodi. Kakor hitro oyaalta, T»a pran*htU* adravja, aa UolU uavti pridi ta la jas vam za haw •owl porralL
■vtfroaala aU to4i« kilo oafcavta v M arah la alaar braa oparaaUa.
Bolcanl mahurja. ki »otkto«J* h« taClna ▼ krita la hrhta m Ttaalh ta« pri »a*4axja va4a. oc4ravlm s sata
rMZ*.
Aarr/.atUam, trsanja, Saletlit*. t tak Una. irb^lu, Skrofla ln Sr«fl: Voftna halainl. ki naataa*]o vala« sa data krrl oidravlm v ju~atk«m »aa ni »otrabne IrfatL Cradoi ara: Taakdaa od I. ar« S« traj So *. araCar; ▼ patklh a« I. a]a t raj io S. popoldni*; ek aaSalfah a« I OatraJ So I. popolSaa.
■ poŠto aa Salam. — PrlSlta saaha — No poaablta Ima la St*Tllkal | Mravlm	metka out«.
J,	"	^
Izšla je knjižica:	1
DVE SALOIGRI.
Knjižica vsebnje dve Igri:
"ČARLIJEVA ŽENITE V" ln
-TRIJE ŽENINI"
ter stane samo 25c.
Oni, ki nnmeravaj<» prtr^Jttl Igre, naj jo hitro nantfe, ker 1»-81a je v omenjenem Številu.
V zalogi imamo zopet vsak tovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in niso v ceniku označene.
Naročilom priložite denar ln pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 tor t land t St., New York. N.I |
V	^
Posebno naznanilo
iJoktor \V:i!lV, najvfrji $f>*"<-i:ili<»t. jf prinegpl s spir'ij v rifV(-bril vse svoj«- «"-n<l<i-flelne stroje za zdravljenje bolnih n.ož in žfn. Tuk.jj Im n;nl:iljeval isti	nailn
zdravljenja, kakor ga je uporal-lj.il v najb"ljiiili klinikan v Kvropi. 1'oie« t^fta ne rakuna ni<** 7.a nasvet« in ]»rei.5«'e vsako l^olnn oxebo z X-žarki brezplačne, ;ik<» s>-;>usti pfitem pri njem zdraviti. Vseeno je. k<l<> in kako Vas je zdravil, ali kak.« dolg'* ste že bolni: pritlile k temu velikeim. fipeeialivlu in (»ikažit trni, kaj nif»re z.i Vas storiti.
Ali imate t^*---------^^ ya.ša
x \ v	priložnost.
bolečine v želodcu;	. '■ \	Tli
TS^aA1	fi •	S	Sedaj imate pri*
ali Jmate katar?	_} |\	\ Ij	I |,ko. da vprašate za
Bolečine na ledv,-	8	' f	IZ^T^U ^
cah, ali v mehurju,	--natanko z x
na jetrah? Revma-	H	fflmfe - f	žarki. Se nikdo nI
tizem, glavobol, za- ■	J^M^J^Bf	tak«	Pri'
fTl i / —^ jr - ' II	like bolnim moškim
prtje? Nečisto kri. Lfl	^M »	ln ienskam v tem
bolečine in težave. ^ f	Ti	I	mestu. Nujno Vas
Blabost. nervoznost.	h	W'JB U	poživljamo, da nas #
onemoglost, kUo, Y Fj	Af\3	tak°J vpraSate "
,11 i_L m . , I I LTI	J •	svet. Ne čakajte
kašelj, slaba pljuča, ^	\	odlašale je navar-
privatne bolezni Itd. ***" i r-, n^—Jf	# 1 ^	no.
ZA $10M,00 X-2RAK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
Pridite takoj in pustite s* natanko preiskati po tem iSpeHalistu: potem Iwxlete ve<le|> za VaSo pravo l»olezen in ako morete o««lraveti. Njegov itspeli ln dober tclas je |tt»slediea vestne preiskave iri učenili metod, katerih se {>o«Juiuje v vsakem hIii-laju. Njegovi različni stroji, katere nabral 7. vseh delov svetu, tvorijo iiajjxtl-
nejši in najh<ilj^i urad v lem mestu. Tukaj morete najti mnoK" eudrMlelnih strojev,
l:i dosežejo svoj namen, ko v»«» drugo ni ver- pomagal««. Je vseeno, kuka Je Vjihu
bolezen: ako zdravnik najde, da je ozdravljiva, se bodete prepričali, kakor hitro
Vas prlč-ne zdraviti, da ste na potu boljjtanju ln stalnega zdravja. Zdravnik ne mara. Vašefca težko prisluienega denarja, ako niste dosegli popolnega uspeha. Oglusile fee pri njem in povejte mu svojo bolezen privatno in zaupno.
DOCTOR WOLFE, Specialist 2047 East 9th Streth 4th Floor Betw. Euclid A Prospect, Cleveland, 0.
Uradna ura: ob delavnikih od ura zjutraj do a zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1.
♦ -
SLOV. DELAVSKA iU| PODPORNA ZVEZA
Ustanovljena da« 16. avgusta	Inkorporiran« 22. aprila 1909
190«.	LLS^	w državi Pann
Sedež: Johnstown, Pa«
GLAVNI URADNIKI f
PiMMdnlk: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood B'<L, Cleveland, Obte.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa.
Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa.
L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, 634 Main St.* Johnstown, Pa.
2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRIGH, 20 Main Street, Conemangti. Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6B02 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pool blagajnik: ANTON HOČE VAB, K. r. D. 2. Box 27. Brldfeporl 1 Oblo.
NADZORNI ODBOB: Predsednik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 98, Wlllr^S, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ PO\ ŠE, 1 Grab St., Numrey Hill, N. B. Pltts* 1 borgh, Pa.	k
«. aadaornlk: IVAN GROSEIJ, 885 H. 137th St. Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN O BE RŽ AN, Box 72, Bast Mineral, Kana
L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. 3, Box 14«, Fort Smith, Art * I porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St. Springfield, III.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRABEK, 843 R. Oblo St, Pittsburgh, Pa.
Glavni urad: 634 Main St Johnstown, Pa	r
URADNO GLASILO: "SLAB NARODA". 82 Cortlandt Street New York Ottf.	f
Cenjena druitva, odroma njih uradniki, so uljndno prolenl, poBlJatl -Vae dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar drugega. Denar naj ae poSlje edino potom Požtriih, Expresnlh. aH Bančnih denarnih ' nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj aa
naslavljajo: Blaž Novak, Title Trust & Quarantee Co. In tako naslov- \ ijene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia.
V alnčajn, da opazijo druStvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkl.lvoetl, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi.
OZDRUŽENJU.
--- t
Oilknr se je pričelo moj «rl, odbori, meti posameznimi Člani na n Ji Slovenskih pod j »ornih organizacij razpravljanje za splošno združenje istih, sem bil ves čas v delu za združenje na prvem mestu, da ( se i/vrši prej ko mogoče prekoristna ideja /a naše podporne organizacije. in sem še ra\no tako danes, in bodem še zmiraj, samo vprašan je je. ako >e l»ode še na kak način kaj doseglo, da se združimo?
Lansko leto smo pričeli, m sta se združile dve oziroma tri slovenske organizacije, za kar tvori danes že ena precej močna organi- s za.-ija, dočitn so pa bile pred združenjem bolj male.
To raj danes je zopet na splošnem glasovanju vprašanje ali sp še nedaljuo združimo, ali ne*
Težko je uganiti, kdo hode zmagal, ali tisti, ki razumejo geslo zdr iŽ Mija, ali tisti ki hočejo prvim škodovati?
t li.nstvo je seveda odločilni faktor, posebni faktor danes pa je v času splošnega glasovanja, glavni odbor, pa zakaj?
Jako užaljenega se čutim, ker vidim da se dela v>e nekako na lihem brez vsakega najmanjšega priporočila /a besedilo glasovnice, na splošnem »rhisovanju. po'.eni naj si bode od strani grl. odbora ali od strani ghi-ila organizacije.
Radoveden sem zakaj?	1
Od posameznih članov se razv"* 1 i le tem bolj, da se eksistira t;>- ' ko kot se je, ter /raven razni napadi, brez vsakega pomena.
Ali s(. članstvo še spominja lanskega lota. ko sta se združeval, dve Si. organizacij', kakšna pojasnjevalna agitacija se je vršila v ča -n splošnega glasovanja v prid združenja oil gl. odborov obeh organizacij?
Imeli sta organ zaeiji tudi dosti nasprotnikov, kjer so hoteli 1 škodovati združenju, ali na moč katero s() razvideli potom časopisov, s<> s,, tudi isti deloma spreobrnili, ker lo prepričanja so prišli, da le v združenju bode moč!
Toraj rojaki, sobratje in ^osestre. nič ne poslušajte propade, k »deri ne pripoznajo svojih koristi, delujte za svojo korist, in gla-: siijie vse od prvega do zadnjega za prepotivbno združenje!
Zasiguntm Vam. da takoj pri prvi konvenciji, ko bodejo združene organizacije zborovale, hod cm rade volje oddal moj pred sen n ški stolček, tistim, kateri se danes boji za njega. Lahko ga hod* d ose gel ;»a le eden tie več, kot se jih danes po nepotrebnem plačuje.
Naj mi oprosti članstvo, ker sem se oglasil prisilnim potoni, pa n«v i/ razlogov kakšnega diktiranja, pač pa iz mojega vestno pogumnega dela za v prid združenja naših 81, pod p. organizacij.
Toraj na delo za združenje, ako še nI prepozno!
Va- sohratsko pozdravlja
John Prostor, pred s. D. P. Zveze, iptipyt jt iž/zi jt ur	itf fi/d«?
SPOMLADNI VALOVI |
i	ROMAN.	|
!	L TURGENJEV. — ZA " GLAS NARODA " J. T.	P
L^/i jr i/imu	AT LVVI/ Tax 12^/1 invyu jpcj? »✓■/■/ijdS
1!)	(Nadaljevanje.)
Štiriindvajseto poglavje.
—	Oh, oprostite je rekla malo v zadregi in se nekoliko zanič-liivo nasmehnila. -- Nato je prijela s svojimi prsti konec oblek*, žareče pogledala s svojimi velikimi sivimi očmi Kanina ter rekla možu: — Nisem vedela, da si se že vrnil?
—	Sanin, Dimitrij Pavlovič — moj prijatelj izza mladih let — je odvrnil Sanin in pokazal s prstom nanj.
—	Da, d«, vem. -- Saj si mi že pravil o gospodu. — Zelo me veseli, da vas poznam. — Toda prosim te. Hijxilit. — moja hiiiua je tako nerodna ....
—	Da bi te spletel?
—	Da. bodi tako prijazen — je ponovila z istim smehljajem kot prej, prikimala Saninu. in odšla. — On je videl njen krasen vrat. čudovita ramena in njen božanski stas, ki se je jasno odražal v tanki svileni obleki.
Tudi Poloonv je vstal in odšel za njo.
Sanin je bil popolnoma prepričan. *ia je bila dama obveščena o njegovem prihodu in o njegovi navzočnosti.	x
Ta prizor je priredila ed nele raditega. da bi pokazala Sanin ti svoje krame lase.
Sanin je bil vesel in zadovoljen.
—	daz že vem, kakšna je — je mislil sam pri sebi. — Ona je ko-ketka. — Pokazati mi je hotela svoje lase ter me očarati. Najbrže se bova zelo lahko domenila.	x
IKEMETIBER THE DAYS
SUNDfflr—
mm-	umor VHIAnUJ
Neprestano je mislil na Geinmo in sieer tako močno, da ni napravila nanj nobena ženska kakega utiša.
—	Sicer je pa ta ženska dobra in lepa obenem.
Marija Nikolajevna je vzbujala v Wiesbadenn splošno pozornost. — Bila je res prava krasotiea. — Imela je neštevilno častilcev, in vsak, kdor je prišel v njeno bližino, se je zaljubil vanjo. Častniki, grofi rn baroni so jo imenovali "veličanstvo lepote"
Toda Sanina je ščitil spomin na Gemmo.	j
Po desetih minutah se je vrnila Marija Nikolajevna. — Sla je naravnost proti Saninu.	^ 1
In bilo je res tako, kot je rekel eden njenih oboževalcev: — Ce j se ti ta ženska približa, jo moraš ljubiti!
—	Vi me čakate, kaj ne? — ga je vprašala smeje.
Sanin se je priklonil.
—	Še malo potrpite. — Takoj bom priwla.	*
Ko se je nasmehnila, so se ji pojavile na obrazu tri jamice: d v«. ] na licih, ena pa v bradi.
Sanin jo je z naslado opazoval, toda očarala ga ni, ker je imel j pred seboj neprestano Gemmino sliko.
K malo zatem je bil obed. - Obedovali so vsi trije in sieer m^ ^ če. — Sanin je bil lačen. Polosov zaspan, Marija Nikolajevna je bila pa videti utrujena.
Po obedu se je šla Marija Nikolajevna preobleči ter se je vrnila 1 v modri svileni obleki, ki se je tesno oprijemala njenih udov. Začeli s o igrati karte, česar se je pa Polosov kmalo naveličal.	]
Ali si zaspan? — ga je vprašala.
Zaspati nisem ravno, toda spal honi pa vseeno šel.
Ona mu je ponudita svojo belo mehko roko. katero je on poljubil in odšel.
—	Sedaj se bova pa midva kaj pogovorila — je rekla Marija Nikolajevna in zamahnial z roko da se ji je rokav zavihal nad ko moleč.
—	Slišala sem, da se hočete poročiti. — Ali je res?
Po teh besedah je nagnila glavo nekoliko na stran ter ga pogledala s prodirljivim pogledom.
Petindvajesto poglavje.
V vsakem drugem možkem bi vzbudilo obnašanje gospe Polosov strast, toda na Sanina ni napravila nobenega učinka, ker je neprestano mislil na Gemmo in na svojo nalogo, namreč, kako prodati posestvo.
—	Da, poročil se bom.
—	S kom? — Z inozemko?
—	Da. gospa.
—	Vi jo poznate le malo časa. kaj ne? — Ona je iz Frankfurta?
—	Da, tako je.
—	Kakšna pa je tista ženska, če smem vprašati?.
—	Seveda se sine vprašati. — Ona je hči nekega sladčičarja.
Mari ja Nikolajevna ga je debelo pogledala ter namršila obrvi.
—	To je nekaj imenitnega — je rekla počasi. — Jaz .sem celo mislila, da takih ljudi kot ste vi. ni več na svetu. — Torej sladči-č ar jeva hči?
—	Vi se čudite temu? — .le odvrnil Sanin nekoliko užaljen. — Veste, jaz pa nimam takih, predsodkov.
—	Motite se, gospod. — Jaz nimam nobenih predsodkov in se temu popolnoma nič ne čudim. — Saj sem vendar tudi jaz kmetova hči. — Toda kaj sem že hotela reči? — Ah, da! — Vesela sem in čudno se mi zdi. da sem se srečala z možem, ki se ne boji ljubit:. — Kaj ne, da jo ljubite ?
—	Seveda.
—	Ona je gotovo lepa?
Zadnje .'prašanje je spravilo Sanina v zadrego, odgovoriti je ■ pa moral.
—. Moj P»og. saj vendar veste. Marija Nikolajevna. da je človeku najlepša ona ženska, katero ljubi. — Toda nekaj vam bom povedal : moja nevesta je res lepa.
-— Kakšna je? — Ali ima rimski obraz?
Ona je izvanredno pravilnih potez.
—	Ali nimate nobene njene slike pri sebi?
—	Ne, škoda.
—	Kako je pa vam ime?
—	In ime vašega očeta ?
—	Pavlovič.
—	Nekaj vam bom povedala, Dimitrij Pavlovič, — veste vi mi ugajate. — Zdi se mi, tla ste dober človek. — Dajte mi roko, da bova dobra prijatelja.
Ponudila mu je svojo krasno belo in mehko roko.
—	Veste kaj, nečesa sem se spomnila.
—	No?
—	Upam, da ne boste zamerili. — Pravite, da je ona vaša 11 eve sta" — Toda ali je bilo to brezpogojno potrebno?
Sanin je namršil čelo.
—	Gospa, jaz vas ne razumem.
(Dalje prihodnjič.)
I Dr." L0RENZ££* 644 Peon j
f	EDINI SLOVENSKO ^TLP	f
t GOVOREČI ZDRAVNIK	&V6DU6	j
l MOŠKIH BOLEZNI	Pittsburgh, Pa. !
1	Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jas	9
t	iam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje t vseh boleznih in	i
X	ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spo-	I
' i	znati vašo bolezen, da ras ozdravim in vrnem moč in zdravje.	i
Z	Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških	4
i	bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa	i
X	je, da vas poopolpoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-	•
k	preje.	A
f	Jaz ozdravim zastrupljeno kri, maznlje in lise po telesu, bo-	I
' 9	lezni v grlu. Upadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne	V
T	bolezni, oslabelost bolezni t mehurju, ledicah, jetrah in Želodcu,	f
u	rmenico, revmatizem, katar, zlato iilo, navdubo ltd.	I
, X	tr Uradna ara aa: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ore	Z
f	zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure	f
f	zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne — Po f
1 I	pošti ne zdravim. Pridite osebna Ne pozabite ln naslov:	§
f Dr. LORENZ, 644 Pm m., PMskargli, Pa. |
t	Nekateri dragi adravnlkt rabijo tnlmafr. da vaa razumejo. t
I Jaz znam hrvatsko is te starega kraja, nato vas laftj* adnvte, |
"Eat Vs^mjm
and	^^ffiffl
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljat ve. 7. številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-k o mogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo
jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakser.
Baehnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan. No. 260638
Besen s Mary Miss No. 330062
B««bič Vajo No. 260583
Božičkovič Pjuro No. 260581
Brnu 11 Mary" No. 260643
Dolar Valentin No. 330086
Elender Vineene No. 206241
Grgurič Blaž No. 260573
Gubert. Giuseppe No. 323085
Kastelie John No. 44708
Kovač Frank No. 260641
Kučič Matija No. 45015
Mikolieh John No. 323252
Modie Ivan No. 329720
Novak Rozi No. 45313
Oswald Jos. No. 260621
Pintar
No. 330843 Sam ill e Frank
No. 3:10721 Sinčič John No. 330762 Spa 1 liček Rozi No. :i28894 Starčevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 329741 Žagar Frank No. 44272
I CENIK KNJIG
kmtero ima v zalogi
[ SLO VENI C PUBLISHING COMPANY I SZ Cortlandt SU	Naw York, N. Y.
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-antrl. tolmač vezan	—.">0 Hitri računa r (nemsko-anul. >
vezan	—.50
Poljedeljstvo	—.aO
Sadjereja v pogovori h	— -~>
Slov. anjrl. in angl. slov. slovar	$1.50
Veliki slov. ang. tolmač	$2.r»0
ZABAVXE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Hipnotizem	—Ari
D<«li z orožjem	—,r>2
Dve šaloigri: "Čarlijeva ženitev"
in "Trije ženini"	—.23
Mesija 2 zvezka	—.60
Pod Robom SI. Večernice	—.'10
Postrežba bolnikom	—.."jO
Trtna us in trtoreja	—.50
ritma živinoreja	—..r»0
Trnjka	—.50
Vojna na Balkann zvez.	$t..%0 (Zgodovina c. kr. pešpolka st. 17
s slikami	—.50 Življenje na avstrijskem dvoru
ali smrt cesarjevi ča Rudolfa	—.71
Opomba: Naročilom je priložiti poštni nakaznlei ali poštnih znnmkali. nana.
RAZGLEDNICE__
Xcwyorskc. božične, velikonočne
in novoletne komad po	—/>.°, ducat	—.21 Album mesta Xew York s krasnimi slikami	—.25
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Italijanska vojna mapa	—.25
Avstro-odrski, veliki vezan	—.o0
Celi svet muli	—.10
Celi svet veliki	—.25
Evrope vezan	—,r»0
Vojna stenska mapa	$.'{.00
Vojni atlas	—.25
Vojni atlas nov	—.no
Zemljevidi: Ala., Ariz., folo..
Gal. ltd. po	—.25
Združenih držav mali	..-^r.10
Združenih držav veliki	—,2T» Združenih držav stenska mapa,
na drugi strani pa <eli svet	$."..00 Pole;; tu navedenih knjis imamo
pa še nekaj raznovrstnih Istisov	po en ali dva zvezka.
denarno vrednost, holist v cotr.vini. Poštnina je pri vseh cenah že vraču-
Vojni Atlas.
Izšel jo najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20x27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav.
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so a pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
RAVNOKAR JE IZŠEL ' ^
NOV VOJNI ATLAS ▼ barvah,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano
italijansko in zapadno fronto;
" GENA 30 CENTOV.
Velikost 20x27 inčev.	^
Sloveoic Publishing Company
82 CORTLANDT 87* NEW YORK.
11	rnmmmmmmm——^^^mrnrn^mmm
Al
Išče se
KURILCE in DELAVCE
pri.
Du Pont Powder Co.
Haskell, N. J.
vprašajte pri
Free Employment Office,
301 Bowery
še danei.
Za vožnjo ter vse potrebščine za bivanje preskrbi kompanija.
VABILO NA PIKNIK,
katerega pniredi dr. Narodni Doni A-t. 107 SDPZ. v Homer City. Pa. v soboto dne 1. junija t. 1.
na farmi .sobr. Frank Farenčaka v Homer City. Pričete!; ob :{. uri popoldne. Vstopnina za moške je 50;
dame proste. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva ler posamezne roj;: k c iu rojakinje u lloaner Ci<y in Luzerne Mines ter okolice, <la nas posetijo na omenjeni dan. ker je f-isti dobiček nauionjen društveno blagajno. Za sveže pivo iu dober prigrizek bo skrbel i/voljeni odbor.
Opomba: Xa redni mesečni seji dne .">. maja se je sklenilo, da, kateri član se ne vdeleži piknika najsibo tukaj ali oddaljen, bo plačal v društ \ etio blagajno .f 1.50, ker ima isio pravico, kakor tukaj stanujoči.
Torej na svidenje dne 1. junija ob 3. uri popoldne!
Frank Ornejc. blagajnik.
(27-31—5).
Rad bi izvedel za mojega brata JAKOBA KRCSICH. Pred nekaj meseci je stanoval v Seattle. Wash., ker pa mi od takrat ni več pisal, ne uaiam. kje jeseduij. IVotsim. da se r.ii nglasi. ker um imam več vanih stvari za sporočati. Moj m a .slov je: Frank Krnsieb, Box !>7, Manganese, Minn.	(28-251—5 J
VABILO na
VELIKO PLSSNO VESELICO,
katero priredi
društvo "Jadranska Vila" ^ št. 317 SXPJ. v Export u, Pa., v soboto 15. junija v novi poljski dvorani sv. .Janeza Krst.
IMčetek ob pol 7. zvever. Vstopnina za moške 75 centov.
Dame so vstopnine proste. Ker je čisti dobiček te veselice namenjen v korist društveni .blagajni, zato prosimo vsa sosedna društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da se te na.Ae vesel ce polnošteviino vdeleže ter nam pripomorejo k boljšemu u-spehu. Ignal bo tamburaški zbor iz West Winfielda. Pa. Za dobro pijačo, okusen prigrizek in prijetno zabavo ho v*pri»el odbor. Xa veselo svidenje 15. juni.ia! Ben Willig, dr. tajnik.
(28-20—5)
Kdor izmed rojakov ve za naslov HERMANA MAVEC in očeta FRANKA MAVEC? Doma sta i/, (tornjega Iga. občina Lška vas. V tukajšnji naselbini leži na smrtni pr»stelji brat, oziroma sin Frank Mavec. Njegova edina želja je, še enkra-t. videti brata ali očeta. Zato prosian v imenu bolnega rojaka, da se, ako to citata, odzoveta ter pridota obiskat Franka Mavec na 1114 Beech wood Ave., Farrell, Pa. Rojake pa prosim, da mi pošljejo nju naslova, ako kdo ve. kje sta, da ju obves-tim o tem. Piše se lahko na ime Frank Mavec, Box 73, Farrell, Pa., ali «pa na moj naslov: Frank Kramar, Box 73, Farrell, Pa. (27-29—5)
PRIDNA SLOVENKA,
vdova 33 let stara z dvema otrokoma moškega spola, en star~ 21 ^ leta, drugi pa 3 mesece, išče mesto gospodinje, ali pa pristojnega moža. Pisma pošljite na naslov: j Mrs. Johana Kauchich, t 716 New York Ave., (27-28—5)	Wbiting, Ind,