Ptuj, petek, 29. septembra 2006
letnik LIX • št. 75 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
Sport
Tenis • Igralke TK Ptuj-Nes končale sezono brez poraza
Stran 17
Foto: Črtomir Goznik
Sport	Po naših občinah	Gospodarstvo	Po naših občinah	Reportaže
Nogomet • Koper	Lenart • Seja, ki ji	Ptuj	Leskovec	Turški Vrh • Bo 12
z Dravo prekinil niz	ni videti konca	• Prva Qlandia	• Najpre^^ so ožili,	-članska družina do
remijev	Stran 2	odprla vrata	zdaJ pa širyo	božiča v novem domu?
Stran 15	Po mestni občini	stran 4	Stran 11	Stran 10
tm^mm^^^	Ptuj® Med	................... ii	Izobraževanje
športom, kulturo in turizmom, vmes pa še drsališče
Stran 3
Videm • Se
vedno vroče okoli leskovške šole
Stran 13
9770040197060
Lenart • Seja občinskega sveta
Seja, ki ji ni videti konca
Župan mag. Ivan Vogrin je za v torek, 19. septembra, sklical 27. sejo občinskega sveta. Seja se je pričela z manjšo zamudo zaradi nesklepčnosti in zaključila po dobrih 20 minutah zaradi ponovne nesklepčnosti, saj sta jo dva svetnika zapustila.
Foto: ZS
Svetnik Saša Tomažič pravi, da na bianko menici za neupravičeno prerazporejanje proračunskih sredstev ne bo.
Uvodnik
Ekonom lonec
če funkcionira, potem je vse v redu. Čepapridedo okvare, potem no, saj se ve, kje se pobira njegova vsebina; marsikdaj tudi s stropa.
Tako približno kot ekonom lonec mi zadnje čase izgleda življenje v naših krajih, tistih blizu in onih malo dalje. V njem pa je nametano in se kuha »vse živo«, kar bi v končni fazi (če bi obstajal kakšen enoten recept) lahko dalo kar dobro mineštro, čeprav s kostmi in koščicami, ki bi jih bilo treba izpljuvati. Med osnovnimi sestavinami so gotovo županski in svetniški kandidati - koliko jih bo preneslo kuho, ne da bi se razkuhali kot »paradajz«, se bo še videlo. Potem so tu vinogradniki, ki bentijo ali jočejo nad letošnjo letino, še bolj pa nad Ptujsko kletjo, ki jih je stisnila ob zid. Zraven spadajo »cukraši«, vmes cingljajo reforme, začenja se nova shema plačil kmetom, gumi bajonetki na Hotizi se tudi še niso čisto povesili in tako naprej.
V glavnem - zelo pisana župca z mogoče nekaj koščki plavajočega mesa in zelo veliko ostalega. Nikakor ne hrana, ki bi jo oboževali ljubitelji dobrega pečenega zrezka. Problem je le v tem, da za to mešanico ne obstaja recept, vsak dodaja tisto, kar mu je všeč, in to po vsej sili, na koncu pa bomo to morali požreti vsi, pa če bodo padle ven še tako neprebavljive pomije.
Lahko pa bi se zgodilo, da ekonom lonec, kljub ventilčku, od vsega hudega eksplodira. Potem sicer res vsebine ne bo treba pojesti, jo bo pa treba temeljito in dolgo čistiti. Človek se ob teh dveh možnostih vpraša, kaj bi bilo bolje. Meni osebno ta druga možnost, sploh ob pogledu na vse, kar se je v lonec že zmetalo in se očitno še bo. Čeprav je res, da smo Slovenci bolj navajeni vse požreti kot pa eksplodirati..
Simona Meznarič
Zapletlo se je že pri sprejemanju dnevnega reda. Župan mag. Ivan Vogrin je predlagal, da se dnevni red dopolni s točko o spremembi odloka o proračunu občine za letošnje leto in s točko, v kateri naj bi svetniki sprejeli sklep o nakupu zemljišča v industrijski coni v Lenartu. Razširitvi dnevnega reda sta nasprotovala svetnik Saša Tomažič in svetnik ter predsednik krajevne skupnosti Sv. Jurij Jože Škrlec. Menila sta, da je za sprejemanje rebalansa proračuna potreben dvofazni postopek, in omenjeni predlog rebalansa je po mnenju svetnika Saša To-mažiča bianko menica za neupravičeno prerazporejanje proračunskih sredstev.
Dnevni red je bil kljub nasprotovanju dveh svetnikov sprejet
Svetnik Jože Škrlec je pri točki odgovori na vprašanja svetnikov zahteval odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil na prejšnji seji. Ker odgovora ni dobil, sta s svetnikom Sašem Tomažičem sejo zapu-
stila. Ostalo je dvanajst svetnikov in postali so nesklepčni, zato je župan mag. Ivan Vogrin sejo prekinil.
Seja se je nadaljevala v ponedeljek, 25. septembra, ko se je zapletlo že uro pred njo. V avli v občinski stavbi se je pojavilo nekaj krajanov skupaj s predsednikom KS Sv. Trojica Francem Rojkom,
ki je povedal, da nasprotujejo sprejetju sklepa, s katerim bi svetniki županu odobrili, da bi lahko odločal o prerazporeditvi pravic porabe med področji proračunske porabe in med računskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna. O zapori je župan mag. Ivan Vogrin obvestil lenarške policiste, ki so protestnikom dali jasno vedeti, da v kolikor na poziv ne bodo zapustili blokade, bodo odstranjeni. Med postopkom policistov pa je župan svetnikom predlagal, da se odpravijo na rezervno lokacijo. Tako so se svetniki in župan po požarnih stopnicah povzpeli do sejne sobe in seja se je pričela. Svetniki
so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogoji za naselje Zavrh. Pri sprejemanju rebalansa proračuna so nekateri svetniki ponovno nasprotovali sprejetju sklepa, da lahko župan prerazporeja sredstva v občinskem proračunu. Svetnik Saša Tomažič je zahteval od župana, da točko umakne. Župan tega ni storil, zato je svetnik Saša Tomažič sejo zapustil in s tem povzročil nesklepčnost. Župan mag. Ivan Vogrin sejo zato sejo ponovno prekinil in dodal, da bo naknadno sporočil, kdaj bo nadaljevanje seje. V naslednjih dneh je župan sporočil, da bo nadaljevanje v torek, 3. oktobra, ob 17. uri.^
Zmago Šalamun
Protestniki med pogovorom s policisti PP Lenart
Sedem (ne)pomembnih dni
Prvi in drugi
Najnovejše (v marsičem prestižne) spopade in nesporazume med predsednikom države dr. Janezom Drnovškom in predsednikom vlade Janezom Janšo bi pravzaprav najbolje ilustrirali in pojasnili s starim dovtipom na račun Črnogorcev. Ti naj bi bili vselej in povsod vsi samo prvi, in sicer po vzorcu - »prvi in prvi do njega«. Čeprav smo se svoj čas zaradi takšnih in podobnih lastnosti na veliko zmrdovali in smejali na račun Črnogorcev, smo jim glede tega očitno zelo podobni, če jih celo ne prekašamo.
Pravzaprav je celotna zgodovina nove, samostojne Slovenije povezana tudi s permanentnimi zapleti in latentnimi napetostmi med vsakokratnima predsednikoma države in vlade in njunimi institucijami. Lahko bi govorili kar o nekakšni kronični neusklajenosti, ki pa ni sistemske, ampak predvsem značajske in delno vsebinske narave, čeprav se kar naprej eno in drugo na veliko meša - in zlorablja. V bistvu
so tudi akterji sporov isti in znani. Med nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom in nekdanjim premierom dr. Janezom Drnovškom se je kar nekajkrat resno zabliskalo, ko je imel premier občutek, da predsednik ogroža (ali si celo prilašča) njegove pristojnosti, zlasti na zunanjepolitičnem področju. Dr. Drnovšek te svoje nejevolje ni nikoli skrival, odzival se je javno in dokaj vzvišeno. Nekaj podobnega se zdaj dogaja v odnosih med Janezom Janšo (kot premierjem) in dr. Janezom Drnovškom (kot predsednikom države).
Niti nekoč niti zdaj pa se ni nihče v državi posebej potrudil, da bi razjasnil ta (v marsičem nerazumljiv) sindrom »premierske« ogroženosti pred predsednikom države. Ali gre res za tako resne zadeve, ki bi utegnile škoditi skupnim državnim interesom, ali pa je po sredi zgolj kompetentni boj, občutek večje ali manjše pomembnosti oziroma kakršnekoli ogroženosti? Zakaj imamo, namesto da bi imeli opravek s skupnim sodelovanjem, dopolnjevanjem, tudi z medsebojnim korigiranjem dveh vrhunskih
državnih funkcionarjev, posel predvsem z njunim (prepogosto) neokusnim rivalstvom in prerivanjem? Kučan je svoj čas opozarjal Drnovška na premajhno kooperativnost posameznih državnih institucij, še zlasti zuna njega ministrstva in obrambnega ministrstva, posebej v času, ko ga je vodil Janez Janša, z uradom predsednika republike. Zdaj dr. Janez Drnovšek (in ljudje okoli njega) očitajo Janezu Janši pomanjkljivo komunikacijo in siceršnje premajhno sodelovanje. To pa z drugimi besedami pomeni, da se v delovanju (in v odnosih) med uradom predsednika republike in vlado v zadnjih petnajstih letih v bistvu ni nič spremenilo. Ponavljajo se različni kratki stiki. To pa je problem, ki bi zaslužil veliko večjo pozornost, kot je dilema, ali bo predsednik države potoval v Španijo ali kam drugam. Seveda pri tem ne mislim, da »problem Španija« (in način, kako ga rešujejo) ni svojevrstna sramota za vse aktualne upravljavce slovenske države. Na trenutke se zdi, kot da bi imeli opravek z dvema ali več trmastimi otroki, ki si medsebojno neskončno nagajajo in sploh ne vedo, da s tem škodijo predvsem sebi. V najnovejšem razkazovanju moči med Drnovškom in Janšo (ter njunimi sodelavci) gre za kar nekaj nevarnih
fenomenov in predvsem znamenj (prevelikega) samodrštva. Predsednik države dr. Drnovšek bi moral vsekakor bolj transpa-rentno (kot pa je to storil doslej) pojasniti in opravičiti vse svoje načrtovane finančne potrebe in zahteve za dodatna sredstva, po drugi strani pa premier Janša nima nikakršne pravice, da kar tako problematizira in špekula-tivno problematizira predsednikovo dejavnost in potrošnjo. Po kakšnih kriterijih (in kakšnih pojasnilih) Janša javno izjavlja, da bi predsedniku države zagotovil manjkajoča sredstva, če bi se oglasil pri njemu, oziroma ga zato osebno zaprosil?
Je potemtakem res, kar je pred časom govoril predsednik Drnovšek, da si skuša Janševa vlada podrediti funkcijo pred-sed nika države? Po drugi strani pa je nenavadno (in nedopustno), da predsednik države dr. Drnovšek kar sam - brez kakršnihkoli konzultacij z vlado ali parlamentom - »sklene«, da ne bo potoval na že dogovorjen uradni obisk v Španijo in kar sam odpove še nekatere druge svoje mednarodne aktivnosti.
Seveda s tem še zdaleč ni izčrpan spisek nenavadnih in nedopustnih ravnanj na vladni in predsedniški strani. Žal.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec
(02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: ZŠ
Ptuj • S 44. seje sveta mestne občine
Med športom, kulturo in turizmom, vmes pa še drsanje
Ptujski mestni svetniki so se 25. septembra sestali zadnjič v tem mandatu. Po obsežnosti dnevnega reda in pripravljenem gradivu je bila 44. seja sveta MO Ptuj skoraj »zgodovinska«, 31 rednih točk dnevnega reda s 14 podtočkami in točko informacije, ki je prav tako postregla z nekaterimi gradivi.
Tisti, ki so na tej seji pričakovali, da se bodo svetniki tudi posuli s pepelom, povedali, kje so bili uspešni, kje ne, so se zmotili. Razprava, na primer o razmerah v Lokalni turistični organizaciji Ptuj, se jim je izmuznila, čeprav so jo sami napovedali za september. Prejeli pa so pregled o tem, kaj so v zadnjih letih prodali, za kar se je še posebej zavzemal svetnik SDS Milan Petek. Ena od nedokončanih zgodb je tudi zgodba z občino Ormož v zvezi s Pokrajinskim muzejem Ptuj. Stroka uradno pravi, da občina Ormož organizacijsko enoto Ormož, ki je bila sestavni del Pokrajinskega muzeja Ptuj, »samovoljno in enostransko organizirala kot samostojni muzej«. Sicer pa je to zgodba, ki terja širše pojasnilo.
Uradno slovo od svetniških klopi še sledi, ker je bil dnevni red izčrpavajoč, v slovo pa jim je župan dr. Štefan Čelan povedal nekaj lepih besed o tem, da so za njimi lepa štiri leta, za kar se jim zahvaljuje. Poslovili so se z vrsto DIIP-ov (dokumentov identifikacije investicijskega projekta), največ se jih nanaša na športno področje, MO Ptuj namreč lovi zaostajanje pri športnih površinah na prebivalca, ki je slabše od povprečja države.
V starem mestnem jedru se te dni začenja težko pričakovana prenova Mestnega gledališča in rekonstrukcija vhodnega portala. Pogodba z izvajalcem del, podjetjem
Gradis GP Gradnje Ptuj, d. d., je bila podpisana 11. septembra. Pogodbeni znesek je nekaj manj kot 600 milijonov tolarjev, znesek je višji, ker je bila prva projektantska ocena podana pred dokončanjem projektne dokumentacije. Novelirani DIIP in investicijski program, prvi DIIP je bil sprejet 28. novembra lani, sta, kot je pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan, narejena na osnovi vseh potrebnih del, predvidenih s projektno dokumentacijo. Obnova bo trajala 12 mesecev od podpisa pogodbe. Nadaljevala se bo tudi obnova starih sodnih zaporov v Prešernovi ulici 37 in dominikanski samostan, tudi pri teh investicijah bosta sredstva združili lokalna skupnost in država.
Bo Ptuj končno dobil »pravo« dvorano?
Kandidature za razpis oziroma zahteve ministrstva za šolstvo in šport in ministrstva za finance pa so pospešile nastanek kar nekaj športnih DIIP-ov, ker jih mora mestni svet pred kandidaturo potrditi. DIIP za novo športno dvorano, po treh pomanjkljivih naj bi Ptuj končno dobili pravo dvorano, takšno, ki ne bo prekratka za katerega od športov, ki se bodo v njej dogajali, in da bo pravšnja tudi za mednarodne tekme. Če želi MO Ptuj doseči cilj nacionalnega programa športa (0,5 m2 pokritih površin na prebivalca), mora v prihodnje zagotoviti dodatnih
najmanj 5100 m2 pokritih vadbenih površin. Gradnja večnamenske dvorane je vključena v načrt razvojnih programov občine in države v letih 2005/2008 in integralni razvojni program MO Ptuj v enakem obdobju. Po sprejetem DIIP-u gre za osrednji vadbeni objekt v MO Ptuj, ki naj bi imel okrog 2100 m2 novih pokritih vadbenih površin. Po dokumentu, ki so ga obravnavali ptujski mestni svetniki, naj bi bila umeščena v Ljudskem vrtu. Ker je območje Ljudskega vrta zavarovano območje naravne kulturne dediščine, bodo investitorji morali za vsak poseg na tem območju pridobiti soglasje pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine. DIIP tudi še operira z zemljiščem, ki naj bi bilo v lasti ptujske bolnišnice, neuradno pa naj bi si jih kot svoje v zemljiško knjigo že vpisala MO Ptuj. Kaj to pomeni za razvoj ptujske bolnišnice, se ve, prav gotovo bo to tema, ki bo Ptuj močno zaposlovala prihodnje dni, če seveda drži. V tem trenutku je tako, da je Ljudski vrt ena od možnih lokacij, dokončna bo določena z lokacijsko informacijo, ki jo bodo izdelali urbanisti. Tudi lokacija premičnega drsališča je mogoča na več krajih, zato bo o njej še razprava. Ptujska trim steza v dolžini 1433 metrov in 14 postojankami že dolgo kliče po obnovi, tudi zanjo so potrdili DIIP, ker se pričakujejo državna sredstva pri obnovi. Med športne DIIP-e 44. seje mestnega sveta se uvršča tudi dokument za športno
Foto: Črtomir Goznik
Za zadnjo sejo ptujskih svetnikov v mandatu 2002/2006 je mogoče zagotovo reči, da je bila seja »s težo«. Svetniki so dosegli svojevrsten rekord s številom točk dnevnega reda, o katerih so razpravljali, pri 31 rednih so imeli še 14 podtočk.
opremo za vadbene površine in objekte v MO Ptuj, kjer je v MO Ptuj prav tako deficit.
Potrjevanje DIIP-ov in drugih točk dnevnega reda je na 44. seji teklo kot po maslu, zataknilo se je le pri predlogu plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, ki so ga svetniki obravnavali po hitrem postopku. Svetniška skupina Zelenih je vložila amandma, po katerem bi se v 6. členu odloka črtal stavek - dovoljeno je smučanje na vodi. Na problematiko, ki bi nastala ob dovolitvi smučanja na vodi, je opozarjala že pri obravnavi delovnega gradiva odloka, ker bi se vplivi smučanja negativno odrazili na flori in favni, dejstvo pa je tudi, da bi bilo takšno aktivnost na vodni površini nemogoče učinkovito nadzorovati. Svetniška skupina Zelenih z amandmajem ni uspela. Za projekt vitalizacije Ptujskega jezera, ureditev pristanišča, vstopno-izstopnih mest in plovbnih poti je pridobljenih 154 milijonov tolarjev, med drugim bo na plovbnem območju zgrajena tudi veslaška proga z opremo. Investicija bo izvedena v letu 2007. Razvoj športnega in vodnega turizma je tudi ena od prioritet integralnega razvojnega programa MO Ptuj.
Kajje narobe v OS Breg?
Točka volitve in imenovanja je sicer tekla gladko, svetniki so med drugim soglašali
z imenovanjem Vladimirja Sitarja za direktorja Zavoda za šport Ptuj, razen pri predlogu mnenja k prijavljenim kandidatom na razpis za ravnatelja OŠ Breg, kjer se je razvila razprava. Z večino glasov je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi mag. Miran Kerin, sklenila, da mestnemu svetu predloži v obravnavo in sprejem predlog sklepa, s katerim predlaga pozitivno mnenje za ravnatelja OŠ Breg kandidatki Jasmini Ferk, ki so ga svetniki tudi izglasovali. V OŠ Breg naj bi se dogajale nepravilnosti, o katerih pa mestni svetniki, vsaj po razpravi sodeč, do seje mestnega sveta niso vedeli nič. K razpravi jih je spodbudil tudi sklep nadzornega odbora o prejemu dokončnega poročila o opravljenem pregledu poslovanja v OŠ Breg, kjer zadnja štiri leta poslujejo negativno, za vso obdobje je ugotovljen presežek odhodkov nad prihodki. Šola je kot javni zavod izključno koristnik proračunskih sredstev, zato naj bi bila poraba le v okviru razpoložljivih sredstev, planiranih in nakazanih, poudarjajo v NO MO Ptuj, na negativni rezultat poslovanja šole je opozoril že leta 2003, ko je obravnaval zaključni račun šole za leto 2002. Ustanoviteljico je na to opozoril, vendar povratne informacije ni bilo. Sklep NO so člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja dobili na mizo, ko so odločali o tem, kateri od dveh kandidatk,
dosedanji ravnateljici Darji Radičevič ali Jasmini Ferk, bodo dali pozitivno mnenje. Drugi mestni svetniki poročila NO še nimajo. Ker gre za negativno poslovanje nekaj let, je najmanj čudno to, da ni že prej ukrepala ustanoviteljica; v odboru za družbene dejavnosti, ki ga vodi Vlado Čuš, kjer se vsako leto najmanj enkrat srečajo z ravnatelji, tudi niso imeli nobenih podatkov, da je v tej ptujski osnovni šoli narobe. V šoli je bila tudi revizijska družba, ki je ugotovila, da šola nima vzpostavljenega sistema notranjih kontrol, ki bi zagotavljal zakonitost poslovanja z vidika finančno-računovod-skih in davčnih predpisov. Sicer pa se v odboru ukvarjajo bolj z vsebino kot financami.
Ravnateljica OŠ Breg Darja Radičevič je prepričana, da sklep oziroma poročilo NO MO Ptuj ni dokument, ki bi sodil na mizo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Pri edini nepravilnosti, ugotovljeni v letu 2005, pa je ukrepala skladno z zakonodajo, o ugotovljenih nepravilnostih poslovanja delavke na OŠ Breg pri ravnanju z denarnimi sredstvi je obvestila Okrožno državno tožilstvo na Ptuju. Delavka je izgubila zaposlitev iz krivdnih razlogov, o nepravilnostih je seznanila učiteljski zbor, svet zavoda, MO Ptuj, Ministrstvo za šolstvo in druge pristojne. Kazenska ovadba zoper delavko še nima epiloga.
Ptuj • Prva Qlandia odprla vrata
Center, ki ga Ptujčani potrebujejo
Hypo Group Alpe Adria je univerzalna finančna skupina, ki opravlja vse finančne storitve. V zadnjem času je storitve razširila v Bolgarijo, Romunijo in Makedonijo. V kratkem bodo odprli že 300. lokacijo, kjer ponujajo storitve, število zaposlenih bo kmalu doseglo šest tisoč, število strank oziroma kupcev storitev pa bo kmalu preseglo število milijon. V Sloveniji so osmo poslovno enoto odprli prejšnji teden v Novi Gorici, prihodnje leto pa bodo odprli enoto tudi na Ptuju s štirimi novimi delovnimi mesti v sodelovanju s Hypo Leasingom, sedež bo imela na Minoritskem trgu 2, kjer dela že potekajo, je med drugim v sredo na Ptuju povedal mag. Urban Golob.
Hypo Leasing je 100-od-stotni lastnik Hypo Investicije, d. o. o., ki je izvedla investicijo v mega nakupovalni center Qlandia na Ptuju; je tudi najstarejša družba iz skupine Hypo Group Alpe Adria v Sloveniji. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1994, je na tiskovni konferenci pred odprtjem prvega centra Qulandia na Ptuju povedal generalni direktor Anton Romih. Ustanovitvi podjetja je sledila uspešna širitev Hypo Leasinga v Sloveniji, ki trenutno dela v okviru devetih enot. Gre za univerzalno lizing podjetje, ukvarja se z vsemi vrstami lizinga, opreme, vozil, nepremičnin in z vsemi oblikami finančnega in operativnega lizin-ga.
Njegova bilančna vsota naj bi konec leta 2006 že presegla milijardo in pol milijona evrov oziroma 370 milijard tolarjev, kar jih uvršča ob bok srednjevelikih bank v Sloveniji. »Prepričani smo, da smo lahko uspešni le, če bomo svoje storitve približali kupcem, zato širimo svojo poslovno mrežo tudi na Ptuj. Dodatno rast naše skupine načrtujemo z razvojem lastnih nepremičnin in s strateškimi partnerstvi na področju nepremičnin. V lasti imamo že 11 srednjeve-likih trgovskih centrov v celi Sloveniji, površine med 2500 in 5500 m2. Sami ali pa s partnerji trenutno gradimo velike trgovske centre, prvi je mega nakupovalni center Qlandia na Ptuju, še v tem letu naj bi ga odprli tudi v Mariboru. Do konca leta 2007 naj bi zaključili gradnjo vseh štirih velikih centrov. Projekt Dežele nakupov je pred leti začel Robert Furjan v okviru podjetja Paam auto. Podjetje je pozneje kot partner vstopilo v podjetje Hypo Consulting, nakar se je preimenovalo Hypo Paam. V letu 2004 v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja je 100-odstotni delež v tem podjetju odkupilo podjetje Hypo Leasing in ga preimenovalo v Hypo Investicije. To je tudi izpeljalo investicijo do konca. Idejni arhitekt je bil dipl. ing. Bernhard Buegelmayer iz Dornbirna v Avstriji, ki je projektiral že veliko najuspešnejših tovrstnih centrov v Evropi. Projekt je izdelal Vegrad Projektivni biro, glavna izvajalca sta bila Vegrad in
Konstruktor, kot podizvajalci so delala številna ptujska podjetja. Na zemljišču velikem več kot 30 tisoč m2 danes leži novi trgovski center v izmeri 15 tisoč m2, od tega je 12 tisoč m2 neto poslovnih površin. Za parkiranje je na voljo 570 zunanjih parkirnih mest, v 35 lokalih je zaposlenih več kot 250 ljudi, ki so doslej v glavnem iskali zaposlitev zunaj Ptuja. Investicijska vrednost prve Qlandie je 4,5 milijarde tolarjev do faze oddajanja v najem, brez DDV. Center je izredno dobro logistično umeščen v prostor, ima tri dostope. Od začetka pa je bila naša želja zgraditi tudi rondo, uspelo nam je pridobiti vsa zemljišča, rondo je že odprt. S tem bomo omogočili izredno lahek dostop do centra, razbremenili Ormoško cesto. Prepričan pa sem tudi, da bomo prispevali k rešitvi prometnih zagat na Ptuju. Večino najemnikov poznamo že iz ostalih centrov, izredno dobro sodelujemo s Sparom Slovenija, ki je tudi največji najemnik v centru. Odprtje ptujskega centra Qlandia je pomembno tudi zato, ker prihaja na Ptuj tudi nova konkurenca. Ponudba se bo zagotovo izboljšala, zniževati pa bi se morale tudi cene,« je na tiskovni konferenci med drugim dejal Anton Romih, generalni direktor Hypo Le-asinga.
Qlandia je izmišljeno ime, to ni skovanka
Izbiri imena novega centra so posvetili izredno pozornost glede na strateško usmeritev izgradnje mega nakupovalnih centrov po celi Sloveniji in tudi v tujini. Izhodišče je bilo najti ime, ki ga bodo lahko uporabili pri vseh centrih. Za to so angažirali reklamno agencijo, ki ima na tem področju dovolj dobrih referenc in izkušenj. Po obsežni analizi v Sloveniji in tujini je predlagala ime Qlandia kot ime za deželo nakupov, s pripono Q, ki je sinonim za kvaliteto, količino. Po temeljiti analizi, anketi in ugodnem odzivu pri potencialnih kupcih, ki jih je ime najpogosteje asociiralo na zabavo, nakupe, sanje, druženje, so prepričani, da so za svoje bodoče centre izbrali pravo ime.
Največji najemnik v cen-
Foto: Črtomir Goznik
Pri načrtovanju in izpeljavi investicije so našli sjkupni jezik (od leve) Robert Furjan, mag. Igor Mervič, mag. Urban Golob, Anton Romih in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Foto: Črtomir Goznik
Donacijo v vrednosti milijon tolarjev je prejelo društvo Sožitje.
Foto: Črtomir Goznik
Na VIP otvoritvi se je zbralo več sto ljudi, ki so si z zanimanjem ogledali prvi ptujski mega nakupovalni center. Zven kurentovega zvonca je oznanil začetek poslovanja novega centra.
tru Qlandia na Ptuj je Spar Slovenija. Direktor mag. Igor Mervič je na tiskovni konferenci pred odprtjem centra pohvalil ekipo Antona Romiha, ki je na Ptuju zgradila resnično lep center. Podjetje je v obdobju intenzivne širitve, računajo da bi v letih 2007 oziroma 2008 že dosegli 25-odstotni tržni delež in ohranili položaj drugega največjega trgovca na slovenskem trgu. Megamarket Interspar v Qlandii na Ptuju je njihov osmi megamarket oziroma že 59. trgovina verige Spar v Sloveniji, v katerega so investirali tri milijone evrov. Razprostira se na 5600 m2 površine, skupne prodajne površine je 3340 m2. Prvič so uporabili nov koncept postavitve opreme in trgovine. Skupno je v centru kupcem na voljo 30 tisoč artiklov. Kupci na Ptuju zagotovo potrebujejo ta center, je prepričan mag. Igor Mervič, po njegovi oceni je tudi najboljši in najlepši na Ptuju, kjer je okrog 9 tisoč gospodinjstev, ki tak center potrebujejo. V Intersparu so pripravljeni tudi na prihod diskontov, uspešno jim bodo konkurirali z izdelki s prvo ceno. Zaposlili so 100 novih delavcev.
V imenu MO Ptuj pa je na tiskovni konferenci govoril župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. V podporo gradnji centra, ki jo je spremljalo kar nekaj problemov, so bili med drugim tudi podatki o tem, da v povprečju Ptujčani kupujemo po 15-odstotkov višjih cenah, delavci trgovske branže pa imajo v primerjavi z drugimi za 15 odstotkov nižje plače. Nadaljnji pogovori s stroko pa so pokazali, da se v tem okolju ne dela nič drugega kot to, kar se je že vseskozi. Že od nekdaj se je namreč tu trgovalo. Razlika je samo v tem, da je z izgradnjo centra prišla na to mesto nova, sodobnejša ponudba oziroma oblika trgovanja. Pred investitorji izgradnje centra pa je še ena obveznost, ozelenitev območja, ki naj bi se zgodila sredi oktobra. Čestital je izvajalcem del, posebej pa je pohvalil Cestno podjetje Ptuj, ki je v rekordno kratkem času uspelo urediti rondo.
Na slavnostni otvoritvi novega centra, ki je bila v sredo zvečer, so skladno s tradicijo podelili tudi donacijo. Milijon tolarjev je prejelo društvo Sožitje.
Ptuj • Rajko Fajt v Klubu manager
Ni avanturist, ki bi se podajal v neznano
Kot drugi se je v Klubu manager Ptuj, ki se želi pred volitvami srečati z vsemi kandidati za župana iz MO Ptuj, predstavil Rajko Fajt, kandidat SDS. Ob tej priložnosti sta se mu pridružila poslanec v državnem zboru Branko Marinič in Andrijana Starina Kosem, državna sekretarka ministrstva za gospodarstvo.
stvu pa tudi druga vprašanja življenja in dela v lokalni skupnosti, saj gospodarstvo naposled podpira kulturo, prireditve. Veliko se posveča tudi investicijam, trenutno je koordinator pri obnovi bivše vojašnice na Ptuju. Z odprtjem teh prostorov bo šola, ki ji ravnateljuje, končno prešla na enoizmenski pouk. Tudi pridobivanje sredstev iz evropskih skladov mu ni
tuje. Član mestnega sveta je od leta 1994, v zadnjem mandatu je tudi predsednik odbora za gospodarstvo in član odbora za finance. Delo v Mestni občini Ptuj pozna, ni avanturist, ki bi se podajal v neznano. Med drugim je tudi član republiškega izpitnega centra, predsednik nadzornega sveta Elektro Maribor. Za župana pa kandidira, ker je Ptujčan, ker zaupa in ver-
jame Ptujčanom, ki smo že ničkolikokrat dokazali, da znamo strniti vrste, da smo sposobni, da imamo dovolj znanja, izkušenj, smo inovativni, včasih pa nam morda manjka le malo samozavesti, je ob svoji predstavitvi še posebej poudaril Fajt, ki zaupa vase, zna poiskati kompromise in želi povezovati.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Predstavitve Rajka Fajta, županskega kandidata SDS v ptujskem menedžerskem klubu, sta se udeležila tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič in Andrijana Starina Kosem, državna sekretarka ministrstva za gospodarstvo. Pogovor je vodil predsednik kluba Miran Senčar.
Bolj ali manj je tudi Rajko Fajt, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, ki vseskozi največjo pozornost posveča razvoju izobraževalnih programov, prilagajanju potrebam gospodarstva, odgovarjal na podobna vprašanja kot že pred njim kandidat N.Si za župana MO Ptuj Peter Pribožič.
Rajko Fajt je bil eden prvih ravnateljev, ki se je odločil za konkretno povezovanje šolstva z obrtjo in gospodar-
stvom. Lani je za to delo prejel tudi priznanje Območne obrtne zborne Maribor. V širšem slovenskem prostoru ga imajo za očeta višješolskega programa mehatronika. »Ne trdim, da sem edini zaslužen, prevzel pa sem odgovornost za razvoj programa, ki je na Ptuju zaživel, vpisujemo drugo generacijo. Višješolski program je sprožil tudi razvoj poklicnega programa na srednjem nivoju. Vpis, ki ga beležimo na Ptuju in tudi v
Sloveniji, kaže na to, da gre za neke vrste hit program v tem trenutku. V Šolskem centru smo šola z največjim vpisom, v prvi letnik smo vpisali 190 dijakov.« Ptujski menedžer-ji bodo na glasovnicah raje obkrožili tistega kandidata, ki jim bo omogočil, da bodo lahko tvorno sodelovali pri razvoju občine. Predvsem jih zanimajo prostorski plan, industrijska cona, prodaja in nakupi zemljišč, obnavljanje infrastrukture, ob gospodar-
Ptuj • Vračanje denarja za telefonijo
Rok se izteče danes
26. maja letos je državni zbor RS sprejel spremembe in dopolnitve zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Na tej podlagi se je krog upravičencev razširil z organizacijami fizičnih oseb in njihovih pravnih naslednikov (stanovanjske in kmetijske zadruge).
Zakon je razširil tudi podlago za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj in pogodbene vrednosti. Glede na spremembe je dokazovanje možno tudi s pogodbo, računi in drugimi verodostojnimi listinami oziroma dokumenti, ni pa mogoče dokazovanje s pričami. V primeru, da vlagatelj zahtevka ne razpolaga z listinami, predloži državnemu pravobranilcu notarsko overjeno izjavo o
vrsti in obsegu vlaganj. MO Ptuj bo na podlagi dodatnega poziva državne komisije dopolnila že vložene zahtevke z zahtevki o vračilu vlaganj v delu in materialu oziroma z zahtevki za vračilo vlaganj, o katerih ni dokumentacije. Rok za dopolnitev zahtevkov oziroma zbiranja dokumentacije se izteče danes.
Upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so na podlagi za-
kona fizične osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so, da bi pridobili telefonski priključke, sklepali pogodbe s pravnimi predniki Telekoma Slovenije in samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet do vključno 6. aprila 1998.
MG
Majšperk • Kandidat LDS za župana Branko Novak
S petimi projekti do 80 novih delovnih mest
Na tiskovni konferenci občinskega odbora LDS Majšperk so v sredo, 27. septembra, predstavili kandidata za župana občine Majšperk Branka Novaka, ob njem pa tudi listo svojih kandidatov za člane občinskega sveta v obeh volilnih enotah.
Kandidat stranke LDS za župana občine Majšperk Branko Novak je na tiskovni konferenci v gostišču Dolinca v Majšperku pojasnil, da se je za kandidaturo odločil, ker je prepričan, da je v svojem dosedanjem delu v okviru nekdanje ptujske občine in sedanje mestne občine Ptuj nabral dovolj izkušenj na področju lokalne samouprave, ter zato, ker je prepričan, da je v občini Majšperk potreben korenit zasuk v pozitivno smer. Prepričan je, da so v dosedanjem razvoju občine preveč izgubljali, najhuje pa jih je prizadela izguba številnih delovnih mest v obratu Planike in Tovarne volnenih izdelkov Majšperk.
Kot kandidat za župana je v svojem volilnem programu izpostavil pet temeljnih projektov, katerih osnove so: izgradnja industrijske cone na Bregu, trženje turistič-
nega potenciala romarskega središča na Ptujski Gori, Majšperk mora dobiti podobo občinskega središča, zemeljski plin v vseh strnjenih naseljih občine ter žepnina dijakom in študentom v znesku 5000 tolarjev mesečno. Prepričan je, da naj bi ti projekti v naslednjih štirih letih zagotovili v občini okoli 80 delovnih mest in ob tem dodal, da ne obljublja nekaj ne-uresničljivega. Z investicijo v industrijsko cono na Bregu ter zaključkom stečajnega postopka v Planiki naj bi z investitorji v naslednjih štirih letih v občini zagotovili 50 novih delovnih mest. Velike možnosti lahko občina pridobi s celovito komunalno ureditvijo romarskega središča na Ptujski Gori, za uspešnejše trženje tega turističnega potenciala pa je potrebno še nekaj vzpodbud za izboljšanje turistične in gostinske ponudbe. V objek-
Foto: M. Ozmec
Branko Novak, kandidat LDS za župana občine Majšperk
tu stare šole naj bi v novem mandatnem obdobju zgradili upravno-poslovni objekt, v katerem naj bi bil sedež občine, kulturna dvorana, poslovni prostori, pošta ter podzemna garaža za stanovalce. Zaradi vedno višje cene naftnih derivatov naj bi v novem mandatu pričeli projekt plinifikacije strnjenih naselij v občini. Ob zavedanju dejstva, da na mladih svet stoji, pa se bo zavzel za sprejem pravilnika o dodelitvi žepnine socialno ogroženim dijakom in študentom v znesku 5000 tolarjev mesečno, kar naj bi obremenilo občinski proračun za okoli 4 milijone letno.
Ob temeljni projektih pa naj bi se zavzemal tudi za učinkovitejše gospodarjenje s prostorom, graditev infrastrukturnih objektov, dokončanje vodovodnega sistema v Halozah, menjavo salonitnih cevi, ureditev občinskih cest,
razsvetljave, pločnikov in ekoloških otokov. Zavzemal pa naj bi se tudi za zagotovitev boljših pogojev za razvoj gospodarstva in kmetijstva, turizma, za učinkovitejše pogoje za socialno varnost, šolstvo, kulturo, dejavnost društev ter varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Predstavili so tudi kandidate LDS za člane občinskega sveta, pri čemer niso imeli težav z zagotovitvijo ženske kvote, saj je razmerje med kandidati in kandidatkami 50 : 50. V volilni enoti Maj-šperk I so za občinski svet predlagani: Marjan Planinc, Vili Korže, Vera Korže, Miran Smolej, Natalija Kokot, Petra Novak, Mirko Kolar in Stanislava Varžič. V volilni enoti Majšperk II pa so kandidati za svetnike Branko Novak, Adolf Kopše, Vilma Angel, Milan Klajnšek, Karolina Žin-ko in Marjetka Eberl.
-OM
Moravske Toplice • Odprli prestižni hotel Livada
Edini hotel na svetu s črno vodo v sobah
Foto: Črtomir Goznik
Hotel Livada v Moravskih Toplicah, ki leži tik ob štirizvezdičnem hotelu Ajda, je šesti petzvezdični hotel v Sloveniji. Gre za največjo letošnjo turistično naložbo v Sloveniji, ki je stala skoraj pet milijard tolarjev, oziroma 20 milijonov evrov. Zaposlitev je dobilo 110 delavcev.
Foto: Črtomir Goznik
Simbolično so novi petzvezdični hotel odprli (od leve) direktor turizma v Savi, d. d., Kranj, Andrej Šprajc, predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša, ki je bil tudi slavnostni govornik, in Dušan Bencik, glavni direktor družbe Terme 3000, d. d.
Foto: Črtomir Goznik
Hotel Livada v Moravskih Toplicah je edini hotel s črno vodo v sobah, ki jo v Moravskih Toplicah uporabljajo že 45 let. Leta 1961 so iskali nafto, našli pa vodo.
Moravske Toplice so v torek ponovno praznovale. Družba Terme 3000 je slavnostno odprla petzvezdični hotel Livada, prestižni objekt, ki ponuja vse, kar potrebuje zahteven in sodoben gost.
Gre za prvi zdraviliški hotel s petimi zvezdicami v Sloveniji in največjo turistično naložbo v Sloveniji v tem letu. Stala je 4,8 milijarde tolarjev, oziroma 20 milijonov evrov, pri čemer je družbi Terme 3000 med prvimi v Sloveniji uspelo pridobiti sredstva iz evropskih strukturnih skladov v višini ene milijarde tolarjev. Ima 122 nadstandarnih sob s 306 posteljami, že v prihodnjem letu naj bi bil zaseden 45-odstotno in posloval z dobičkom. Vlagateljem naj bi se naložba povrnila v 10 do 12 letih.
Slavnostni govornik na otvoritvi hotela Livada je bil predsednik vlade RS Janez Janša. Med številnimi gosti sta bila tudi veleposlanik Republike Makedonije Samoil Josip Fili-povski in veleposlanik Republike Bolgarije Vladimir Ata-nassov. Poseben pozdrav pa je predsednik uprave Sava, d. d., Kranj, Janez Bohorič, namenil županom mest, katerih zdravilišča so povezana v okviru Panonskih term.
»Hotel Livada Prestige je eden od šestih petzvezdičnih hotelov v Sloveniji in eden najkakovostnejših zdraviliških hotelov v tem delu Evrope. Pri izdelavi koncepta projekta nas to ni zadovoljilo. Hoteli smo več, nekaj, kar bo edinstveno, kar bo prvo na svetu. Na podlagi dolgoletnih izkušenj nam je uspelo pripeljati zdravilno termomineralno vodo, na kateri bazira naša osnovna dejavnost, v hotelske sobe za individualno uporabo v neomejenih količinah. To je tisto, v čemer je hotel Livada Prestige edinstven in prvi na svetu,« je med drugim povedal Dušan Bencik, glavni direktor družbe Terme 3000, d. d. Panonske terme so v skladu z zakonom o pospeševanju turizma osnovni steber razvojne turistične regije. Terme 3000 so najhitreje rastoča turistična destinacija v samostojni Sloveniji. V letu 1990 so ustvarili 196 tisoč nočitev, lani že 347 tisoč. Dokončanje izgradnje petzvezdičnega hotela v Moravskih Toplicah pomeni vrhunec vlaganj PS Sava v turistično dejavnost, je v torek na otvoritvi povedal Janez Bohorič. Vse od leta 1997, ko so odprodali svoj delež v proizvodnji pnevmatik ameriški družbi Goodyear, so intenzivno vlagali v turistični sektor. »Izkazalo se je, da je bila ta strateška odločitev pravilna, saj je Sava danes eden od vodilnih turističnih ponudnikov v Sloveniji. Čeprav celotna vrednost Savinih naložb v turistične dejavnosti do danes znaša že okrog 135 milijonov evrov ali 32,5 milijarde tolarjev, bomo s pospešenimi vlaganji v prenovo in gradnjo novih nastanitvenih zmogljivosti nadaljevali tudi v prihodnje,« je še poudaril Bohorič. V Panonske terme (zdravilišča Terme 3000, Terme Radenci, Terme Lendava, Terme Radenci in Terme Ptuj) je Sava v zadnjih letih vložila 10,2 milijarde tolarjev.
Turizem -pomembna poslovna priložnost
Slavnostni govornik na od-
prtju hotela Livada Prestige predsednik vlade Janez Janša je dejal, da je turizem za slovensko gospodarstvo in družbeni razvoj zelo pomembna poslovna priložnost. Slovenijo je leta
2001 obiskalo 2 milijona domačih in tujih gostov, leta 2004 jih je bilo že blizu 2,4 milijona. Lani so v slovensko devizno blagajno tuji turisti prispevali 1,44 milijarde evrov, kar predstavlja 10-odstotno rast glede na leto 2004. V bruto domačem proizvodu je turizem v letu 2004 predstavljal 9,1 odstotka.
»Glede na neizkoriščene priložnosti in obstoječi razvojni potencial vlada RS pričakuje, da bo slovenski turizem v naslednjih letih s preseganjem slabosti postal ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva. Pri tem bodo v ospredju trije temeljni strateški cilji: povečanje obsega turističnega
prometa, povečanje turistične potrošnje in povečanje prepoznavnosti Slovenije v svetu kot zanimive, atraktivne in varne turistične destinacije. Za te namene se bo povečal tako delež proračunskih sredstev kot tudi sredstev evropskih strukturnih skladov v naslednji finančni perspektivi. Zdraviliški turizem prestavlja danes najuspešnejši segment celotne slovenske turistične ponudbe. Dosega 48-odstotno povprečno letno zasedenost kapacitet, kar je za 15 odstotkov več od nacionalnega povprečja. Lani je ustvaril za 34,6 milijarde tolarjev prihodkov.
Vlada RS se bo zavzemala,
da bo Slovenija v naslednjih desetih letih postala razvita turistična država s primerljivo evropsko kakovostjo storitev. Skladno z julija letos sprejetim razvojnim načrtom in usmeritvami slovenskega turizma bo v obdobju 2007/2011 poudarek na uravnoteženem regionalnem razvoju. S pomočjo nacionalnih in evropskih sredstev se bo še naprej ohranjal trend pospeševanja vlaganja v turistično infrastrukturo,« je še ob odprtju hotela Livada Prestige v Moravskih Toplicah povedal predsednik vlade Janez Janša.
MG
DOBRO ZAME!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolg~as? Bi se radi pridružili mlademu in dinami~nemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za našo novo poslovalnico SPAR ORMOŽ
iščemo:
-	Namestnika vodje trgovine (m/ž)
Pogoji:
-	V. stopnja izobrazbe
-	poznavanje trgovinskega poslovanja
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
-	izkušnje pri delu z ljudmi
-	organizacijske sposobnosti
-	samostojnost pri delu
-	Vodjo izmene (m/ž)
-	Več prodajalcev (m/ž)
-	Več mesarjev (m/ž)
-	Prodajalca - prevzemnika blaga (m/ž)
Pogoji:
-	najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske ali živilske smeri
-	zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih
-	veselje do dela z ljudmi
Nudimo:
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno in dinamično delovno okolje
-	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Spar Slovenija d.o.o., Kadrovska služba, Letališka 26, 1000 Ljubljana.
PRIDRUŽITE SE NAM! I® SLOVENIJA
RAR
Središče ob Dravi • Kandidat za župana iz vrst SD
Z znanjem nad ovire
V stranki Socialnih demokratov so za župana novoustanovljene občine Središče ob Dravi predlagali Franca Škorjanca, rojenega 12. 12. 1950 na Krčevini pri Miklavžu. Kandidat je po poklicu gradbeni inženir, ki z družino živi v Šalovcih.
Franc Škorjanc je bil tudi v preteklosti aktiven v KS Središče ob Dravi, kjer je pričel delovati že leta 1977, ko se je vključeval kot gradbeni strokovnjak pri pripravi projektov in izvajanju strokovnega nadzora pri delih po posameznih projektih. V letih 1988 do 1995 pa je kot predsednik sveta KS poskrbel za pripravo projektov in realizacijo zastavljenega programa razvoja po izglasovanem krajevnem samoprispevku na območju vseh krajev bodoče občine Središče ob Dravi.
Županski kandidat meni, da mora vizija razvoja mlade občine Središče ob Dravi temeljiti na uravnoteženih pogledih na preteklost. »Osredotočiti se mora na današnje izzive za prihodnost, da bomo lahko izkoristili priložnosti globalnega sveta za doseganje blaginje. Kandidati SD za lokalne volitve v Središču ob Dravi smo enotni v spoznanju, ki izhaja iz novega programa stranke, da je uspeh mogoč v aktivnem in smelem sodelovanju z vsemi ljudmi, ki želijo občanom omogočiti ponosno in človeka vredno življenje.«
Za prihodnje štiriletno obdobje si je kandidat zadal na področju infrastrukture zagotoviti izgradnjo centralne fekalne čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v Središču, Grabah, Obrežu, Godenincih in Šalovcih. Nadaljevati je treba izgradnjo pločnikov in javne razsvetlja-
Kot prvi kandidat za župana v novoustanovijeni občini Središče ob Dravi se je predstavil Franc Škorjanc.
ve v strnjenih zaselkih in ob glavnih prometnicah, urediti prostorske izvedbene akte, urediti obrtno cono, nadaljevati aktivnosti na vzdrževanju obstoječe komunalne infrastrukture, izvesti sanacijo obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov, poskrbeti za vzdrževanje obstoječega cestnega omrežja, postopno sanacijo dotrajanih površin asfaltnih cestišč in modernizacijo obstoječih gramoznih cestišč po krajih. Na področju družbene dejavnosti bo potrebno nadaljevati dela na rekonstrukciji osnovnošolskih prostorov, prostorov za predšolsko vzgojo in zagotovitev sredstev za njihovo redno vzdrževanje. Na področju
kulture namerava zagotoviti pomoč pri vzdrževanju in obnovi kulturnih dvoran v Sre-
dišču in Obrežu, pri ureditvi dokumentacije za izgradnjo novih vaških domov v Gra-bah, Godenincih in Šalovcih ter zagotoviti sredstva za obnovo kulturnih spomenikov občine. Pomembna se mu zdi izgradnja socialnih stanovanj ter zagotoviti nego na domu in druge oblike pomoči ostarelih preko Centra za starejše občane. Prav tako je potrebno zagotoviti sredstva za razvoj javne zdravstvene službe ter za razvoj privatne iniciative kot dopolnilne oblike k javnemu zdravstvu. Zagotavljati bo potrebno tudi sredstva za redno vzdrževanje javnih športnih objektov. Ob nastanku nove občine pa bo treba postoriti tudi veliko dela na normativnem področju, ki ga nameravajo z znanjem in izkušnjami dobro opraviti.
vki
Ptuj • Dijakom in študentom
Ste zdravstveno zavarovani?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je tudi letos pozval dijake in študente, da si pravočasno uredijo svoje obvezno zdravstveno zavarovanje. Rok se počasi izteka.
Vsi, ki so dopolnili 18 let in se še vedno šolajo, si morajo še v tem mesecu oziroma najpozneje v oktobru urediti obvezno zdravstveno zavarovanje. Za to potrebujejo potrdilo o šolanju, ki ga predložijo delodajalcu starša,
SDS
Branko J^rinič -
Danes, za jutri. Za občino Videm.
www.sds.si
Slovenska demokratska stranka
Predstavitev županskega kandidata občine Videm
01.10.2006 - TRŽEČ gasilski dom ob 14.30
01.10.2006 - DOLENA dvorano ob 17.30
08.10.2006 - LANGOVA VAS-dvorana ob 14.30
08.10.2006 - SELA gostilana Svenšek (ali dvorana) ob 17.30
14.10.2006 - VIDEM občinska mala dvorana ob IS.uri
15.10.2005	- LESKOVEC dvorana ob 11 .uri
15.10.2006	- SOVIČE dvorana ob 14.30 19.10.2006 - POBREŽJE vaška dvorano ob 19.uri
Županski kandidat Vas bo obiskal s slovitim vlakcem.
Za vse občane bo odprta knjiga predlogov, na podlagi katere se oblikuje program,
preko katerega so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje. Kot je znano, obvezno zdravstveno zavarovanje velja le do datuma, ki je naveden na potrdilu o šolanju, oziroma do septembra ali oktobra. Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je otrok obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. oziroma 18. leta starosti, če ni sam zavarovanec. Če pa se redno šola, je družinsko zavarovan do konca rednega šolanja. Dijaki oziroma študentje morajo dokazati s potrdilom o šolanju, da so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski člani. Potrdilo potrebujejo vse osebe, ki se šolajo in so starejše od 18 let. V primeru, da je zavarovana oseba zaključila šolanje oziroma izgubila status študenta, ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član. Če prejema druge prihodke, je sama zavezana za plačilo prispevkov, če pa je brez prihodkov, obstaja možnost vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje preko občine, na območju katere živi zavarovana oseba.
Vsem, ki so zaključili šolanje ali pavzirajo, v Zavodu za zdravstveno zavarovanje priporočajo, da si uredijo tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti. To lahko storijo pri vseh zavarovalnicah, ki takšna zavarovanja ponujajo, je povedala Tilčka Šuman z Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ptuj.
Od tod in tam
Ptuj • SD na stojnici predstavila program in kandidate
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski socialni demokrati so na stojnici na Novem trgu prejšnjo soboto Ptujčanom predstavili svoj program na letošnjih lokalnih volitvah. Ob tej priložnosti so se predstavili njihovi kandidati za župana in mestni svet. V I. volilni enoti za mestni svet kandidirajo: Jože Glazer, Dejan Levanič, Meta Puklavec, Danilo Toplek, Jaka Marinič, Ksenija Vuk Kostanjevec, Aljaž Petek, Patricija Bombek in Boris Gornik; v II.: Mirjana Nenad, Alenka Krabonja, Anton Rogina, Edvard Kenda, Nuška Gajšek, David Visenjak, Djani Tahirovič in Anka Ostr-man; v III.: Žiga Simonič, Ljubica Šuligoj, Dušan Gabro-vec, Andrej Lacko, Mirjana Petrovič Foltin, Leonida Širec in Magda Brenčič; v IV. pa: Miran Meško, Jožef Zelenik, Majda Fras in Saša Živkovič.
MG
Ljutomer • Osem novih stanovanj
Javni stanovanjski sklad občine Ljutomer se je odločil za prenovo dotrajane večstanovanjske stavbe v Ulici Ivana Kavčiča v Ljutomeru. Tako so na javnem razpisu izbrali ljutomersko podjetje PGP, kije pričelo rušiti staro stavbo in graditi nov, sodoben objekt. Celotno investicijo, kije ocenjena na 80 milijonov tolarjev, so pokrili izključno s sredstvi omenjenega sklada. V novem objektu, ki ima 451 kvadratnih metrov, se nahaja 8 neprofitnih stanovanj. Najemnine so oblikovali v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Tako je najemnina za najmanjša stanovanja 29.687 tolarjev, za največja, dvosobna stanovanja v velikosti 54 kvadratnih metrov, pa 40.566 tolarjev. Ob spremstvu direktorice sklada Lilijane Koser je najemnikom novih stanovanj ključe izročil župan občine Ljutomer Jožef Špindler (na fotografiji).
Niko Šoštarič
Veržej • Odpirajo poslovno-stanovanjski objekt
Foto: Niko Soštarič
V začetku oktobra bodo v Veržeju odprli poslovno-stanovanjski objekt, v katerem bodo zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta, zavarovalnica ter devet neprofitnih stanovanj. Gradnja objekta se je pričela v lanskem letu, na javnem razpisu pa je kot najugodnejši ponudnik za izvajalca del bilo izbrano podjetje Lipa iz Lenarta. Celotna investicija je ocenjena na 120 milijonov tolarjev, od tega je približno 70 milijonov tolarjev pridobljenih od Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za nakup šestih stanovanj, preostalo pa je dodala iz svojega proračuna Občina Veržej, ki je v ta namen najela kredit v višini 82.000 evrov. V pritličju objekta sta obe ambulanti in poslovni prostor za zavarovalnico, v nadstropju pa devet neprofitnih stanovanj, od katerih so tri v lasti občine Veržej. V novem objektu bo 2. oktobra pričela delovati zdravstvena ambulanta, za kon-cesionarja pa je bil izbran zdravnik Zvonimir Cesarec, ki je doslej delal v Zdravstvenem domu Ljutomer. Prav tako v prihodnjem mesecu bo v objektu pričel delovati zavarovalniški agent. Zobozdravstvena ambulanta v tem letu še ne bo obratovala. Prvi stanovalci se bodo v nova stanovanja, ki jih ni moč kupiti, vselili predvidoma konec oktobra, na podlagi določil dveh razpisov pa so oddali šest stanovanj. Za tri prosta 2,5-sobna stanovanja bodo razpis za oddajo ponovili.
Niko Šoštarič
Foto: vki
Koračiće • Prvo srečanje ormoških mlekarjev
Mleko pomemben dohodek
V teh lepih jesenskih dneh, ko imajo kmetje polne roke dela, so si za piknik utrgali dan odmora mlekarji z Ormoškega. Zbrali so se v lepem okolju pri Mostiščarju v Koračicah, poklepetali in se po-veselili, najboljši pa so prejeli tudi priznanja.
Srečanje je pripravila Kmetijska zadruga Ormož, ki ji je mlekarstvo ena pomembnejših dejavnosti, saj pomenijo dohodki iz mlekarstva kar 30 % vseh prihodkov v razrezu delovanja Kmetijske zadruge Ormož. V zadrugi je združenih okrog 200 mlekarjev, okrog 150 pa se jih je tudi udeležilo njihovega prvega srečanja. Letno proizvedejo kmetje okrog 7,5 milijona litrov mleka, ki jih predelajo Pomurske mlekarne. Predstavniki mlekarne so z ormoškimi partnerji zelo zadovoljni, saj je večina mleka odlične kvalitete in spada v ekstra kvalitetni razred. Franc Rožanc se je strinjal, da je bilo v preteklosti v tej panogi kmetijske pridelave prisotne veliko problematike, vendar so v ormoški zadrugi skupaj s proizvajalci in mlekarno kot predelovalcem uspešno rešili vse te probleme. Povedal je, da ne beležijo nobenega odhoda mlekarja k italijanskim ali katerim drugim mlekarjem, ko je bilo to aktualno.
Mlekarska proizvodnja na Ormoškem je stabilna, problemi kvot so že preseženi, saj si kmetje sedaj že znajo regulirati proizvodnjo in vedo, koliko lahko proizvedejo letno, da ne zapadejo v kazenske sankcije. Lani je bilo na Ormoškem sicer nekaj birokratskih težav s kvotami, vendar so bili po pritožbah vsi primeri rešeni v prid pro-
Dobitniki priznanj za največje količine in najboljšo kvaliteto oddanega mleka na ormoškem v letu 2005.
izvajalcev. Rožanc je mnenja, da je dejavnost mlekarstva še vedno soliden mesečni dohodek vsake kmetije.
Kmetijska zadruga skrbi za 24 skupnih zbiralnic, cisterne pa vsako jutro mleko poberejo tudi pri 23 večjih individualnih proizvajalcih.
Mlekarjem so ob tej priložnosti podelili tudi priznanja za najboljšo kvaliteto in največjo količino predanega mleka v letu 2005. Največ mleka je lani v občini pridelala Marija Rakuša iz Obreža in njen mož. Letno oddajo 35-
0.000 litrov mleka, v hlevih p a je okrog 50 krav. Večino dela opravita sama z možem. Pri Serčevih iz Pušencev imajo v hlevu okrog 40 krav. Letno pridelajo 240.000 litrov mleka, odvoz pa imajo urejen kar od doma. Priznanje za drugo mesto po količini je prevzela Marija Serec. Med 200 do 240.000 litrov pa pridelajo na tretjeuvrščeni kmetiji Elizabete Plohl od Sv. Tomaž.
Najbolj kvalitetno mleko je lani pridelal Anton Ivanuša s Huma. Na kmetiji redijo okrog 30 krav, za kvaliteto mleka pa
je po mnenju nagrajenca pomembna predvsem doslednost. Drugo mesto v kvaliteti mleka je dosegel Ivan Kuha-rič iz Lešnice, tretje pa Ivan Rajh iz Mihalovcev. Vsi so se strinjali, da je za doseganje kvalitete bistvenega pomena čistoča, mleko pa je potrebno tudi dobro ohladiti.
Srečanje je služilo izmenjavi mnenj med mlekarji, zadrugo in mlekarno, kasneje pa tudi sproščenemu klepetu in veselemu druženju ob dobrotah z žara.
vki
Ljutomer • Pomembna pridobitev na hipodromu
Novi hlevi za konje
Na ljutomerskem hipodromu so odprli nove hleve za konje z 48 privezi - polovico za stalno in polovico za občasno rabo.
Foto: Miha Soštaric
Novi hlevi v Ljutomeru imajo 24 sodobno opremljenih boksov za stalno uporabo in 24 privezov za občasne potrebe.
»V avstrijskem Gradcu so 21. julija 1907 registrirali Zadrugo za rejo konjev, ki danes v Ljutomeru deluje pod imenom Zadruga za vzrejo žrebet. Ta je leta 1909 vzela od lastnika Hil-debranda iz Radencev v najem za potrebe svojih članov 18 hektarjev travnikov na Cvenu pri Ljutomeru s klavzulo predkupne pravice, ki jo je pozneje tudi realizirala. Na zemljišču so si člani zadruge zgradili zgradbe, v katerih so imeli žrebetiš-če in dirkalno stezo, vse skupaj pa je bilo leta 1957 nacionalizirano. »S pomočjo Zadružne zveze Slovenije smo pred tremi leti dobili v denacionaliza-cijskem postopku vrnjeno premoženje in iz odškodninskih sredstev zmanjšane vrednosti so danes pred nami novi hlevi za dirkalne konje,« je na otvoritveni slovesnosti povedal predsednik Zadruge za vzrejo žrebet Primož Slavič, ki je skupaj z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marijo Lukačič in predsednikom Kasaškega kluba Ljutomer Jankom Slavičem uradno predal svojemu namenu novo pridobitev na ljutomerskem hipodromu.
Novi hlevi imajo 24 sodobno opremljenih boksov za stalno uporabo in 24 privezov za občasne potrebe, ki jih bodo potrebovali udeleženci kasaških dirk v Ljutomeru.
Miha Šoštarič
Od tod in tam
Ptuj • Javna tribuna SD o vlogi obrtnikov pri razvoju Ptuja
Foto: Črtomir Goznik
Kandidat SD za župana MO Ptuj Jože Glazer seje 20. septembra v hotelu Mitra na Ptuju na javni tribuni socialnih demokratov, na kateri so govorili o vlogi obrtnikov pri razvoju Ptuja, srečal s predstavniki obrtnikov, da bi se seznanil z razmerami v tem segmentu gospodarstva in poiskal možnosti za izboljšanje le-teh ter s tem povečal število delovnih mest. Pogovora seje udeležil tudi Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona, sicer tudi državni svetnik, ki je na modelu dobre prakse oziroma konkretnem primeru Gornje Radgone prikazal, kako je z vlogo obrtnikov pri razvoju občine pri njih. V občinskem svetu imajo pet obrtnikov, mislim, da nam gre dobro, je poudaril. »Obrtniki moramo stopiti naprej, zastaviti svoje ime in kandidirati za občinski svet. Na nek način se moramo soočiti s problemi, če želimo imeti rezultate, «je priporočil tudi obrtnikom Ptuja, ki z dogajanjem v MO Ptuj niso zadovoljni, preveč je zapiranja v ozke skupine, premalo druženja za izmenjavo informacij, premalo povezovanja za skupne koristi. Razvojno pa ne delujejo tudi cene zemljišč v obrtni oziroma industrijski coni, ki so ene najvišjih v Sloveniji. Tudi tu so v Gornji Radgoni ubrali pravo pot, z nizkimi cenami so privabili domače obrtnike in pomembno spodbudili razvoj občine.
MG
Sv. Tomaž • Gostovala potujoča kavarna SDS
Foto: arhiv SDS
V	soboto, 23. septembra, je potujoča kavarna SDS v opoldanskih urah obiskala tudi »novo formirano« občino Sveti Tomaž. Kavarno so strankini privrženci ter številni drugi krajani sprejeli s prisrčno dobrodošlico. Lepo vreme in povsem poletna temperatura sta bila le pika na i. Krajani so se z veseljem ustavljali, se malce okrepčali ter se v sproščenem in prijateljskem vzdušju spoznali in pokramljali s kandidati SDS za občinski svet. Pridružil se je tudi skupen kandidat za župana Mirko Cvetko, član Nove Slovenije, pa tudi mag. Boštjan Štefančič, ki kandidira v sosednji občini Ormož.
Ur
Ptuj • SNS o prihodnosti Ptuja
V	mestnem odboru SNS Ptuj so imeli posvet o prihodnosti Ptuja in ob tem prišli do nekaterih zanimivih spoznanj. Ugotavljajo, da se je vsa leta od uvedbe večstrankarske demokracije na področju lokalnih skup-nostipremalo finančno vlagalo v temelj vsake lokalne skupnosti - v občanke in občane. Zato so se odločili, da v predvolilnem času ne bodo obljubljali vsega mogočega na področju infrastrukture. »V preteklosti smo bili pobudniki marsikatere investicije, kot je Puhov most z današnjo traso,« pravi predsednik odbora Miroslav Letonja. »Takrat so nekateri zmajevali z glavami in nam s ciničnimi nasmehi dopovedovali, da smo preveliki optimisti, če mislimo, da nam bo država gradila tako dolg most. A most je dejstvo! Na tisti trasi, ki smo jo v SNS Ptuj tako odločno zagovarjali, ne pa nekje v Markovcih, z izhodom v koruzo!«
Jože Glazer, neodvisni kandidat za župana MO Ptuj s podporo SD
Za Ptuj - mesto razvoja in prihodnosti
Jože Glazer, 55-letni univ. dipl. sociolog, absolvent magistrskega študija iz kadrovskega menedžmenta in delovnih razmerij, je ob napovedi kandidature za župana poudaril, da je v svoji profesionalni karieri prišel do trenutka, ko išče nove izzive. Ker pa je tudi Ptuj-čan, je mnenja, da bi bilo dobro poskusiti te izzive uresničiti na Ptuju.
Jože Glazer, zakaj ste se odločili za kandidaturo za župana MO Ptuj?
»Konec prejšnjega leta so se pri meni oglasili kolegi iz SD s povabilom, da skupaj z njimi sodelujem pri kandidaturi za ptujskega župana. Po več srečanjih, na katerih smo skupaj premle-vali svoje poglede na razvoj in bodočnost Ptuja, sem ugotovil, da imamo kljub temu, da nisem član njihove stranke, veliko skupnih pogledov. Pri odločitvi, da kandidiram na njihovi listi, je prevladala zlasti njihova odprtost do vseh, ki želijo na Ptuju vzpodbuditi razvoj v dobro vseh prebivalcev, ne glede na strankarsko ali kakršnokoli pripadnost. Po dvanajstih letih vodenja Zavoda RS za zaposlovanje sem se znašel na kariernem razpotju in začel iskati nove poslovne izzive. Vodenje MO Ptuj je zame seveda pomemben možen izziv, prav tako pa tudi priložnost, da poskušam s sodelavci in meščani Ptuja uresničiti svojo vizijo razvoja Ptuja, pri čemer lahko koristno uporabim svoje znanje in izkušnje, ki sem si jih pridobil pri delu v gospodarstvu in negospodarstvu, mednarodnih aktivnostih in sodelovanju s praktično vsemi vladnimi institucijami. Devetnajst let sem namreč delal v Talum Kidričevo ter aktivno sodeloval pri njegovem prestrukturiranju in razvoju, zadnjih dvanajst let pa sem bil generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje. Ves čas sem se aktivno ukvarjal z dejavnostmi v dobro ljudi, zaposlenih, brezposelnih, mladih, aktivno sodeloval s socialnimi partnerji, vladnimi funkcionarji, mednarodnimi organizacijami in strokovnjaki. Aktiven sem tudi kot predsednik Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije ter član upravnega odbora evropskega združenja za kadrovski management. Sodeloval sem v številnih mednarodnih projektih, predaval o zaposlovanju in kadrovski dejavnosti tudi v tujini ter doma. Vsa ta znanja in bogate izkušnje želim izkoristiti tudi v dobro razvoja mesta Ptuj.«
Katere so ključne točke va-
J^ šega programa?
J^ »Zavzemamo se za Ptuj kot mesto, ki je usmerjeno v razvoj in prihodnost, Ptuj kot mesto, s kontiniuteto izvajanja dobrih projektov in programov, Ptuj kot mesto, ki je prijazno do svojih prebivalcev. Zavzemamo se za Ptuj kot mesto mladih, ki jim
bomo zagotovili možnosti izobraževanja in pridobitev prvih delovnih izkušenj, kot mesto aktivnih, ki jim bomo pomagali pri iskanju zaposlitve z vzpodbujanjem nastajanja novih delovnih mest in ustreznim okoljem za razcvet gospodarstva, mesto starejših, ki jim bomo omogočili aktivno, kvalitetno in dostojno preživljati starost. Ptuj bo postal mesto, kjer so med seboj povezani kultura, gospodarstvo, obrt, izobraževanje in turizem. V Ptuju bomo zagotovili več priložnosti za sposobne, kreativne, nadarjene in usposobljene prebivalce, da bomo konstruktivno medgeneracijsko sodelovali na vseh področjih mestnega življenja. Naredili bomo vse, da bo turizem dejansko postal gibalo našega razvoja in da bo Ptuj postal evropsko prepoznavno mesto, ki je uvrščeno na vse turistične zemljevide in kamor se turisti radi vračajo. Pri tem bomo izkoristili slovensko predsedovanje EU leta 2008 kot tudi kandidaturo za evropsko mesto kulture 2012. Ptuj bo s svojo dejavnostjo okrepil podporo aktivnostim, ki lepšajo naše vsakdanje življenje, kulturne aktivnosti različnih skupin, dobrodelnih ustanov, druženja in aktivnosti mladih kot starejših v različnih oblikah kot tudi prostovoljnih društev. Podpirali bomo tudi razvoj višjega in visokega šolstva ob izboljševanju pogojev za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje na Ptuju. K razvoju našega mesta bomo pritegnili vse zainteresirane in strokovno usposobljene, ne le iz Ptuja, ampak tudi tiste, ki živijo drugod po Sloveniji, Evropi in svetu. Ptuj bomo naredili živahno in čisto mesto, prebivalcem, ki še nimajo rešenih osnovnih problemov kanalizacije, vodovoda in druge infrastrukture, bomo v okviru možnosti tudi pomagali. Mesto Ptuj bo podpiralo in sodelovalo tudi z vsemi humanitarnimi in ostalimi organizacijami ter posamezniki,
ki prostovoljno ali profesionalno delujejo v dobro določenih skupin občanov, ki potrebujejo posebno pomoč. Seveda pa moramo poleg aktivnosti, ki zahtevajo za svojo realizacijo daljše časovno obdobje, čimprej pomagati rešiti tudi probleme, ki vplivajo na kvaliteto vsakdanjega življenja, kot so dežurstvo zobozdravnikov ob nedeljah in praznikih, problem parkirišč ter skrb za pitno vodo in čisto okolje. Pripravili smo konkreten program aktivnosti, ki jih je mogoče uresničiti v štirih letih, in program aktivnosti, ki jih bomo skupaj reševali daljše obdobje.«
Pokrajina Spodnje Podravje še vedno visi v zraku. Ali je za bodoči razvoj Ptuja pokrajina resnično nujno potrebna?
»Ptuj mora postati regijsko središče Spodnjega Podravja, ki bo vzpostavil dobre odnose sodelovanja s sosednjimi občinami na projektih, ki prinašajo korist vsem. Regijsko središče prinaša tudi regijske institucije ter z njimi delovna mesta za višje usposobljene prebivalce. Vesel sem, da je v času mojega vodenja Zavoda za zaposlovanje z veliko pomočjo kolegov v Mariboru nastala na Ptuju iz Urada za delo Območna služba z vsemi aktivnostmi regijske službe. Skupen nastop vseh vključenih v regijo pa povečuje tudi vpliv na državo in več možnosti za pridobitev sredstev za skupne projekte iz proračuna ali razpisov. Sodelovanje bomo gradili na skupnih interesih v dobro prebivalcev širše regije in se trudili za čimbolj enoten nastop ob regionalizaciji Slovenije.«
Kje vidite možnosti za dodatno odebelitev proračuna MO Ptuj? Veliko sredstev bodočega proračuna je namreč že angažiranih za projekte, ki so se zgodili v mandatu 2002-2006.
»O dejansko razpoložljivih sredstvih mestnega proračuna je veliko med seboj nasprotujočih si
Jože Glazer: »Vodenje MO Ptuj je zame pomemben izziv.«
Foto: Črtomir Goznii<
»Ptuj mora kot svojo priložnost za promocijo izkoristiti tudi slovensko predsednikovanje EU.«
informacij, vsi pa se zavedamo, da sredstev za vse potrebe ne bo dovolj. Pri reševanju določenih problemov MO Ptuj vidim možnosti v okviru javno-privatnega partnerstva, seveda ob zelo transparentnih pravilih in kriterijih. Verjamem, da je to poleg kandidiranja na razpisana evropska in slovenska sredstva edini način pridobivanja dodatnih sredstev, seveda ob racionalnem poslovanju vseh javnih inštitucij. Uspeh pa je odvisen tudi od dobrih projektov, ki bodo zaživeli v praksi. Skupaj z mestnim svetom bomo določili prioritete in njihovo postopno uresničevanje.«
Tržna niša - kulturna dediščina in staro mestno jedro
Turizem je že dolgo razvojna priložnost Ptuja, vsaj papirno. Res je sicer, da se v zadnjem času zadeve premikajo na bolje. Kako pa v tem kontekstu zagotoviti življenje starega mestnega jedra, ki ga ogrožajo tudi veliki trgovski centri, ki nastajajo na mestnem obrobju?
»Brez ohranitve življenja v starem mestnem jedru se lahko odpovemo vsem ambicijam o razvoju turizma. Noben turist ne bo hodil na Ptuj zaradi velikih trgovskih centrov ali industrije, naša tržna niša je naša kulturna dediščina in staro mestno jedro. Mesto lahko veliko stori za oživitev mestnega jedra predvsem s tem, da zagotovi v njem dejavnosti, v stavbah v njegovi lasti pod ugodnimi pogoji, predpiše z odlokom način vzdrževanja stavb v mestnem jedru in uredi prometni režim v starem mestnem jedru. Mesto mora vzpodbuditi tudi gostinsko in ostalo dejavnost, ki je namenjena dobremu počutju turista. Nujno je medsebojno povezovanje vseh, od turistične organizacije, poslovnežev, ki delujejo v mestnem jedru, stanovalcev. Prav tako je potrebno izboljšati čistočo sta-
rega mestnega jedra. Kot župan se bom zavzemal za aktivno vključitev v razvoj mestnega jedra vseh, ki so za to zainteresirani oziroma bi morali biti. Verjamem, da se da veliko narediti.«
V	četrtih MO Ptuj se čutijo ogrožene, potisnjeni so na rob dogajanj, njihovi predlogi komajda najdejo prostor v proračunu MO Ptuj. Na kakšen način okrepiti njihovo vlogo, da se bo zmanjšalo nezadovoljstvo ljudi in da se bodo v bodoče pereči problemi ljudi na terenu hitreje reševali?
»Mestne četrti so po mojem mnenju mesto, kjer morajo občani dobiti priložnost za vplivanje na svoje okolje, zaznavanje svojih problemov in pripravo predlogov za njihovo reševanje. Četrtni sveti morajo okrepiti svojo vlogo, preko njih bomo pritegnili občane v dogajanje v mestu. Ker je problemov veliko, morajo mestne četrti tudi same oblikovati prioritete, kaj rešiti najprej, mestni svet pa mora pri tem postaviti finančne in časovne okvire. Reševanje problemov mestnih četrti bi tako postalo bolj sistematično in ne bi bilo odvisno le do tega, koliko mestnih svetnikov prihaja iz kakšne četrti.«
V	čem vidite prednost kandidature Ptuja za evropsko prestolnico kulture leta 2012 pred drugimi slovenskimi mesti, ki si prav tako prizadevajo dobiti kandidaturo?
»Bojim se, da Ptuj razen objave kandidature za evropsko prestolnico kulture leta 2012 ni še naredil skoraj nič. V drugih mestih so že imenovane posebne strokovne projektne skupine, ki sistematično pripravljajo aktivnosti, izvajajo promocijo in lobirajo za svoje mesto. Kandidatura zahteva tudi določena fi'nančna vlaganja, ki pa se pozneje z večjim turističnim prilivom, prepoznavnostjo mesta v Evropi in posredno s tem tudi večjim obiskom povrnejo. Kandidatura predstavlja dobro
Foto: Črtomir Goznik
promocijo Ptuja in sistematično večletno aktivnost za izboljšanje življenja v mestu, pri tem pa je možno kandidirati tudi za določena državna in evropska sredstva. Plan aktivnosti za kandidaturo je lahko tudi dober plan aktivnosti za oživitev starega mestnega jedra in približanje kulturne dediščine občanom in turistom, za ptujsko gospodarstvo in drobno podjetništvo pa velika poslovna priložnost. Ptuj mora izkoristiti kot svojo priložnost za promocijo tudi slovensko predsedovanje EU, o čemer pa se do sedaj na žalost ne govori veliko.«
Eden od velikih problemov Ptuja je tudi vandalizem. V celoti se ga otresti ni mogoče, kako ga vsaj omiliti?
»Ptuj se kar mačehovsko obnaša do mladih — malo je organizirane pomoči za aktivnosti mladih, predvsem tistih, ki končujejo srednjo šolo, študente in mlade, ki so že zaposleni. Zagotavljanje možnosti za vključevanje v kulturne, športne in ostale dejavnosti mladih z zagotovitvijo ustreznih prostorov, sofi'-nanciranjem njihove dejavnosti, zagotovitvijo ustreznih mentorjev je osnovni pogoj za zmanjšanje negativnih oblik preživljanje prostega časa. V pripravo in izvedbo vseh teh aktivnosti, za katere mora občina najti tudi proračunska sredstva, pa je potrebno pritegniti mlade in jim dati priložnost, da uresničijo svoje ideje. Kako rešiti problem vandalizma, pa moramo izvedeti predvsem od mladih, saj se sami najbolje poznajo, starejši pa jim moramo pri tem nuditi vso podporo. Zagotovitev mladinskega centra v upravljanju mladih, ki smo si ga zapisali v naš program, je le eden od potrebnih korakov za kreativnejše preživljanje prostega časa mladih, kar bo vplivalo tudi na zmanjšanje vandalizma. Mlade pa je potrebno vključiti tudi v odpravljanje posledic vandalizma, kar bo pozitivno vplivalo tudi na njegovo preprečevanje.«
Turški Vrh • Po požaru, ki je Škrinjarjevim vzel hišo
Bo 12-članska družina
do božiča v novem domu?
Mesec dni po tem, ko je ogenj upepelil njihovo domačijo v Turškem Vrhu 14, živi 12-članska družina Škrinjarjevih približno 2 km vstran, v starejši rumeni hiši v Turškem Vrhu 102, ki so jo že pred leti dobili od staršev in jim je služila kot vikend.
Ko smo se slab mesec po hudem požaru, ki je v soboto, 26. avgusta, Škrinjarjevim v Turškem Vrhu 14 vzel vse, kar so imeli, znova podali med haloške griče, smo pred staro kmečko kočo v Turškem Vrhu 102, ki je začasno Škrinjarjev drugi dom, našli le mater Slavico, ki je obešala perilo. Čeprav je bila še vedno pod vtisom tistega temačnega sobotnega popoldneva, ko jim je ogenj v pol ure uničil hišo ter vse, kar je bilo v njej, se je njen zaskrbljen obraz tu in tam vendarle malce raztegnil.
Spomini na to so neprijetni, pa vendarle, je klic na pomoč zalegel?
»Pa še kako, prišlo je veliko vsega in zelo smo hvaležni, kajti pred dobrimi tremi tedni smo v nekaj trenutkih ostali brez strehe nad glavo, tako rekoč goli in bosi smo bili. Pa so nam takoj priskočili na po-
moč, najprej sosedje, potem tudi drugi. Od Karitasa iz Zavrča smo prejeli nekaj denarja in oblačil, od Rdečega križa iz Rogoze nekaj denarja in opeko. Tako ali drugače so nam pomagali tudi posamezniki, na pomoč so priskočili moji starši iz Zamušanov, oba brata, botre, nekaj prijateljev in znancev, vsi moji sosedje tu v Halozah in na domačiji v Zamušanih, pa seveda moževi sodelavci iz Hmezada v Dornavi.«
Bo dovolj za to, da bi na pogorišču stare zgradili novo hišo?
»Z denarjem, ki so nam ga podarili razni darovalci, smo že kupili opeko za novogradnjo, mož pa je že tudi v dogovoru za ostrešje in kritino. Iskrena hvala podjetju TMD Invest, ki nam je v 14 dneh brezplačno uredilo vso potrebno dokumentacijo ter projekt in načrte za novo
Foto: M. Ozmec
Od stare domačije je ostal le še kup ožganih tramov In lesa, ki bodo služili le še kot drva.
Na mestu, kjer je pogorela stara domačija, so že zabetonirani temelji za novo hišo, ki naj bi jo pričeli zidati to soboto.
hišo. Občina Zavrč je prispevala soglasje za vodovod do te hiše v Turškem Vrhu 102. V dogovoru z različnimi dobavitelji so že v izdelavi okna in vrata, ki nam jih bo izdelalo podjetje iz Celja, dobrosrč-než iz Pohorja pa nam je javil, da nam bo podaril in tudi dostavil celotno ostrešje. Sicer pa smo na pogorišču domačije že pričeli urejati, te dni že zidamo temelje, in če bo po sreči, bomo v soboto pričeli že zidati.«
Torej boste hišo kmalu spravili pod streho. Kaj pa potem, imate dovolj sredstev in materiala, da bi gradnjo dokončali?
»S podjetjem Tames se dogovarjamo, da bi nam uredili vodovod in centralno kurjavo, gospod Marjan iz Zavrča nam je obljubil, da nam bo brezplačno položil vse električne inštalacije, le material si moramo še kupiti.«
Morda potrebujete še kaj?
»Predvsem pridne roke, da bi novo hišo čimprej spravili pod streho. Še to moram povedati, direktor Nizkih gradenj, gospod Majcenovič, nam je obljubil v pomoč tri zidarje, nekaj težav smo imeli z elektriko, saj smo bili na pogorišču do danes brez nje, sicer pa upam, da nam bo lepo vreme služilo, da bomo hišo zgradili čimprej. Še enkrat iskrena hvala tudi vsem gasilcem, ki so bili ob požaru tako požrtvovalni, še posebej završkim, vsi so se zelo trudili, žal pa je lesena, cimprana hiša, zgrajena leta 1804, zgorela kot bakla. Zdaj nam ne preostane drugega, kot da čimprej zgradimo novo. Mogoče pričakujem preveč, ampak vsi si tako močno želimo, tako lepo bi bilo, če bi bili do božiča že v novi hiši.«
M. Ozmec
Ptuj • Izobraževalno-bralna karavana
Na pohod z Manco Košir
Študijski krožek Zreli vedež Ptuj je v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije v soboto, 23. septembra, organiziral izobraževalno-bralno karavano. Ob začetku karavane je organizator pohodno palico predal dr. Manci Košir, ki se je skupaj z ostalimi pohodniki udeležila štiriurnega pohoda.
Foto: Dženana Bećirović
Manca Košir je na začetku karavane prejela pohodno palico.
Udeleženci so svoj pohod pričeli ob 10. uri na ptujski železniški postaji, kjer jih je pričakal gledalec Oto Mesarič, ki je s svojo pripovedjo navdušil pohodnike. Nato so se skupaj sprehodili po poteh Ivana Potrča in Matije Murka. Tokratno izobraževalno srečanje je bilo iz-kušenjsko naravnano. Namesto klasične delavnice so izobraževanje izvedli na prostem, znanje pa so pridobivali med hojo. Za vodenje je skrbela Viktorija Dabič, ki podobne pohode pripravlja že vrsto let.
Pohodniki so si najprej ogledali mestno jedro in obiskali Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju, kjer so imeli tudi kratek
kulturni program. Svojo pot so nadaljevali čez Panoramo do Potrčeve rojstne hiše v Štukih, nato pa čez Mestni Vrh do rojstne hiše Matija Murka na Drste-lji. Zanimiv in pester pohod so udeleženci zaključili na kmečkem turizmu Lacko na Drstelji, za ogled z vmesnimi postanki in izobraževalnimi dogodki pa so potrebovali skoraj štiri ure. Letošnjega pohoda se je udeležila tudi dr. Manca Košir, ki je izrazila veliko zadovoljstvo nad tovrstnimi izobraževalno-bralnimi karavanami. Kljub trgatvam, ki so bile v soboto v polnem teku, se je pohoda udeležilo precej ljubiteljev tovrstnih dogodkov.
Dženana Bećirović
Od tod in tam
Stara cesta • Bučarija v Prlekiji
Zanimive prireditve so se domislili člani Turističnega društva Stara cesta v občini Ljutomer. Pripravili so 1. Bučarijo, k pripravi katere so privabili še učence osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci in otroke iz Vrtca Stara cesta. Otroci so v likovni delavnici z bučami ustvarjali številne zanimive izdelke, člani Turističnega društva Stara cesta pa so pripravili razstavo jedi. Tako so si lahko obiskovalci najprej ogledali, nato pa tudi poskusili juho, kruh, pogačo, zlivanko, štrukelj, kompot, namaz, torto in celo biftek, seveda so imele vse jedi kot glavno sestavino buče.
MŠ
Ljutomer • Vinske kraljice pripravile »Prleško brotvo«
V zadnjih letih je Klub Martina, klub vinskih kraljic Društva vinogradnikov in prijateljev vin Ljutomer, prevzel organizacijo »Prleške brotve«, v sklopu katere poteka v atriju ljutomerske mestne hiše trganje grozdja z mestne vinske trte zvrsti modra kavčina in kerner. Tudi letos je grozdje ob pomoči nekdanjih in sedanje vinske kraljice Ljutomera obral mestni viničar Franc Žličar, v bogatem kulturnem programu pa so poleg vinskih kraljic nastopili Ljutomerski oktet, Rogisti, Folklorna skupina iz Babincev, etno godci Zvonček in Zetor band.
NŠ
Svetinje • Praznik trgatve
Minuli konec tedna je bil na Svetinjah deveti praznik trgatve. V dvodnevnem programu so se zvrstili številni nastopajoči, zvečer pa so za zabavo skrbeli Čuki. V dveh dneh prireditev so organizatorji, TD Ivanjkovci, našteli okrog 1500 obiskovalcev. Veliko jih je bilo iz Ljubljane in Gorenjske, zabeležili pa so tudi dober obisk iz Nemčije in Avstrije. Številni gostje so po prireditve v kapacitetah ob vinski cesti tudi prenočili. Organizatorji so poskrbeli tudi za zabavo najmlajših, ki so se navduševali nad Juhiganom.
Organizatorji pa te dni že razmišljajo o 10. jubilejnem prazniku trgatve, ki bo prihodnje leto, saj nameravajo svoje goste presenetiti s še več vsebinami.
vki
Foto: NS
Foto: M. O
Foto: vki
Leskovec • Cestne zagate
mu m	m	■ ■	■■
Najprej so oziii, zdaj pa sirijo
V centru Leskovca so že pred časom začeii popolno prenovo oz. ureditev ceste, ki naj bi biia SirSa, dobiia pa naj bi tudi obojestranski pločnik. Na začetku je biio videti Se vse kar iepo in prav, ko pa je podoba ceste s pločniki začeia dobivati svoje končne obrise, so se stvari naenkrat zapietie.
In kaj je bilo narobe? Vozniki, domačini, so namreč ugotovili, da je vozni pas ceste prav v centru videti nekam čudno, manekensko vitek, in ker je povrhu prišlo še do lažjega trčenja med dvema nasproti vozečima avtomobiloma, so najbolj odločni in razjarjeni šli premerit zakoličeno širino vozišča ter ugotovili, da meri komaj dobrih pet metrov. To pa je sodu ogorčenja Leskovčanov izbilo dno. Po projektu naj bi bila širina vozišča preko sedem metrov. Dela, ki jih izvaja Cestno podjetje Ptuj, so na zahtevo KS takoj zaustavili.
»Razočarani in jezni smo, ker o vsem skupaj sploh nismo bili obveščeni, čeprav se to neposredno dotika prav nas. Po informacijah, ki sem jih dobil z občine, naj ta sploh ne bi imela projektne dokumentacije, zato sem poklical projektanta, ki je jasno povedal, da je po projektu širina ceste sedem metrov in da je bil projekt poslan na sedež občine! Namesto sedem metov pa zdaj meri širina ceste 5,5 metra! Kdo je kriv za to in kdo ter zakaj je sploh lahko to odobril? Izmerili smo vse ceste v isti kategoriji v ostalih občinah in niti ena nima ožjega voznega pasu kot 6,1 metra! Tudi mi zahtevamo, da se upoštevajo in vzpostavijo gabariti, kot so predpisani, saj bo takšno zoženje doprineslo kvečjemu k večji nevarnosti cestnega prometa - prometnim nesrečam smo že priča - kot pa večji varnosti, čemur naj bi bila pravzaprav celo-
tna investicija namenjena,« je razburjeno razlagal vzrok ustavitve del na gradbišču Franc Stopajnik, sicer svetnik v občinskem svetu. Janez Merc pa je ob tem pojasnil, da zastavljena širina vozišča dobrih petih metrov na odseku v centru Leskovca sicer s strani inšpekcije ni sporna, dejansko pa se izgublja denar za cesto, ki bo zaradi zožitve postala črna točka, kar je še posebej nevarno zaradi neposredne bližine osnovne šole.
Na občini sta tako župan Friderik Bračič kot direktorica Darinka Ratajc zatrdila, da niso dobili v roke nobenega projekta; župan pa je dodal še, da ga je sicer imel na vpogled ob samem ogledu
gradbišča v Leskovcu, kljub njegovi zahtevi pa mu še ni bil poslan, zato s situacijo ni bil (pravočasno) seznanjen: »Gotovo pa je naš namen, da se cesta izvede kvalitetno in da bo varna za vse udeležence!«
Upravičen revolt Leskovčanov je tokrat obrodil sadove, saj so se na skupnem sestanku in ogledu situacije z županom minuli teden že dogovorili, da se gabariti vozišča popravijo oz. razširijo na dobrih šest metrov, ne da bi bili s tem »oškodovani« pločniki na obeh straneh ceste: »Zadevo zdaj že rešujemo tako, da bomo pločnike nekoliko zamaknili in s tem pridobili zahtevano širino voznega pasu,« je povedal Bračič.
»Leskovška magistralka« bo po revoltu domačinov razširjena s 5,5 metra na 6,1 metra voznega pasu.
Franc Stopajnik: »Projektant je jasno povedal, da je po projektu širina voznega pasu sedem metrov! Zahtevamo, da se upoštevajo in vzpostavijo gabariti, kot so predpisani, saj bo takšno zoženje doprineslo kvečjemu k večji nevarnosti cestnega prometa - pro-
metnim nesrečam smo že priča - kot pa več bi bila pravzaprav celotna investicija namen
i varnosti, čemur naj ena!«
Rekiamacije na deio Cestnega podjetja
Sicer pa leskovška magistrala niti približno ni edina cesta, ki Videmčanom povzroča sive lase. Poleg številnih makadamskih cest, ki skupaj z občani potrpežljivo čakajo na »lepše« čase oz. asfalt, se pojavlja vse več reklamacij in nezadovoljstva zaradi slabe izvedbe oz. kvalitete že asfaltiranih cest. Ena zadnjih reklamacij je prišla iz Vareje, kjer so krajani asfalt dobili točno pred letom dni. »Danes je ta cesta skoraj zanič, dela so bila izvedena zelo slabo, saj se je že po dveh mesecih začelo pokanje in rušenje ob
robovih. Krajani smo za to cesto dali tudi svoj denar in nikakor nam ni vseeno, kaj se zdaj dogaja,« je povedala ena glavnih iniciatork modernizacije ceste Pavla Potočnik Bela. Župan Bračič pritožbe ni zanikal, povedal pa je, da so o poškodbah, ki jih v tem času ne bi smelo biti, že obvestili izvajalca, Cestno podjetje Ptuj, in da pričakujejo njihovo popravilo, saj garancija še traja: »Res pa je tudi, da je teren zelo nehvaležen, saj je cesta speljana med terasami. Očitno bo potrebno cestišče nekoliko bolj zarezati v terase, na določenih odsekih pa ga bo treba na zunanjih robovih dodatno močno utrditi, sicer res lahko pride do popolnega
sesutja. Podobne težave imamo tudi s cesto v Fošnice, pa s cesto v Strmec in še kje.«
Pripombe čez delo imenovanega izvajalca pa je bilo slišati tudi z drugih koncev občine. Zarobantil je tudi Anton Jus: »Mirne duše si upam trditi, da Cestno podjetje vse, kar dela, dela zelo nekvalitetno. Tudi ko krpajo luknje na voziščih, je to bolj lepotne narave, saj so v kratkem času spet iste ali še večje. Zdaj pa ne vem, zakaj. Ne bi rekel, da zato, ker so slabo plačani, če pa se jim mudi, ker imajo toliko dela, potem bo treba poiskati drugega izvajalca, ki se bo delu posvetil bolj temeljito!«
SM
Videm • Svečan podpis pogodbe
Začetek dei nasiednji teden
V videmskih občinskih prostorih so v začetku tedna tudi uradno podpisaii pogodbo z izvajaicem, ki bo že v začetku prihodnjega tedna začei opravijati prva deia rekonstrukcije in adaptacije Soiske kuhinje z jediinico, nato pa bo siediia Se poioZitev temeijne pioSče za vrtec.
Pogodbo za izvedbo del oz. rekonstrukcijo in adaptacijo šolske kuhinje z jedilnico ter položitev temeljne plošče za vrtec (vrednost naložbe znaša 143 milijonov tolarjev) sta podpisala župan Friderik Bračič in direktor podjetja GP Project - ing. Antun Daljavec.
Kot je znano, je bilo za izvajalca prve faze izgradnje videmskega vrtca, ki vključuje vsa omenjena dela, izbrano ptujsko podjetje GP Project-ing, d. o. o. Direktor Antun Daljavec je ob podpisu pogodbe povedal, da bodo prva pripravljalna dela začeli takoj, sam potek adaptacije in rekonstrukcije šolske kuhinje z jedilnico pa bodo uskladili z vodstvom šole tako, da bi bil pouk v času del čimmanj moten: »To pomeni, da bomo določena dela, zlasti rušitvena, opravili izven časa pouka, tudi ob sobotah ali morebiti nedeljah. Sicer pa bodo vsa dela, tudi izvedba k šoli priključene temeljne plošče za vrtec, končana predvidoma do konca januarja ali v začet-
ku februarja.«
Nova kuhinja z jedilnico, ki bo urejena v okviru šolske stavbe in bo služila tako za potrebe šolske kot predšolske vzgoje, bo skupno zajemala 365 kvadratnih metrov, od česar bo kuhinja merila 107, jedilnica pa 258 kvadratnih metrov. Temeljna plošča za predviden štirioddelčni montažni vrtec pa se bo položila v izmeri 558 kvadratnih metrov. »Skupna vrednost investicije v tej prvi fazi znaša 143 milijonov tolarjev, šolsko ministrstvo pa nam je s sklepom že zagotovilo 66 milijonov tolarjev sofinanciranja, kar predstavlja 60 odstotkov vrednosti naložbe po državno priznanih normativih,« je ob podpisu pojasnil župan Friderik Bračič, ki se
je ob tej priložnosti zahvalil svetnikom za sprejeti sklep o izgradnji prepotrebnega vrtca ter direktorici občinske uprave Darinki Ratajc za uspešno pripravo dokumentacijskega dela projekta.
Kot je bilo še slišati v uradnem delu predstavitve in podpisa, je relativno mlado podjetje GP Project-ing zgradilo doslej 11 osnovnih šol po državi ter en vrtec, tako da jim tovrstnih izkušenj naj ne bi primanjkovalo. »Glede kvalitete izvedbe pa moram povedati, da jo zahtevam od sebe in svojih delavcev, saj so takšni objekti, kot bo vaš, naše reference za naprej, brez katerih dandanes ni možno delati,« je še dodal Daljavec.
Foto: SM
Ptuj • Gimnazijci ob dnevu Zemlje
Po svetu sadili drevesa
Letos smo dijaki Gimnazije Ptuj že tretjič ob dnevu Zemlje, 22. septembra, ob 12. uri po lokalnem času skupaj s prijatelji po vsem svetu posadili drevesa.
Prva drevesa so posadili v Avstraliji, nato pa kot potuje sonce, v Aziji, Evropi, Afriki ter na koncu še v Severni in Južni Ameriki.
Posajena drevesa simbolizirajo naravo in nas opozarjajo na pomen ohranjanja naravnega okolja. Predstavljajo pa tudi naše sodelovanje s šola-
Foto: Langerholc
mi po svetu, kulturno različnost in toleranco. Prireditev so pripravili dijaki 2. b, 2. c in 2. f z razredničarkami, ki so v preteklem šolskem letu sodelovali v projektu ENO. Na predstavi je vsak razred predstavil svoj projekt, ki so ga popestrili z glasbenimi točkami.
Prvi so dobili temo lanski 1. f z naslovom Dom, moj dragi dom. Vsak dijak iz razreda je napisal tri eseje na podane naslove. Izbrali smo tri najboljše in jih poslali na internet. Program 2. f pa so popestrile flavtistke.
Nato so dobili temo lanski 1. b z naslovom Prispevaj
svoj delež. Imeli so nalogo, da poizvejo, koliko električne energije, vode in papirja porabimo v šoli in drugje ter koliko kilogramov knjig nosimo v šolo. Poizvedli so tudi o predlogih za boljši izkoristek ter ekološko najprimernejšo rešitev.
Na koncu je dobil nalogo še lanski 1. c z naslovom Tradicionalna lesena glasbila. Dijaki smo brali, razpravljali, analizirali in primerjali podatke o avtohtonih glasbilih na Slovenskem. Nato je sledilo izdelovanje glasbil, na internet pa smo poslali posnetek pesmi Vse kaj lazi, ki smo jo zapeli in zaigrali ob spremljavi izdelanih glasbil.
Pa še nekaj na splošno o ENO globalni spletni šoli s sedežem na Finskem. To je šola, ki vzpodbuja okoljsko ozaveš-čanje in njegov stalni razvoj. Naša šola tako s preko 300 šolami iz 90 držav sodeluje v programu, ki obravnava fizično in socialno okolje, naravo in ekologijo.
Mateja Turk, Luka Furjan
Skorba • Literarni večer
Literarni večer in likovna razstava
Zveza kulturnih društev občine Hajdina je v soboto, 23. septembra, ob 19. uri v Domu krajanov v Skorbi organizirala literarni večer, na katerem je svoje pesmi predstavilo devet ustvarjalcev.
Nastopili so pesniki vseh starosti, in sicer Olga Vido-vič, Rezika Filipaja, Marija Markovič, Terezija Golob, Anica Cafuta, David Kme-
tec, Veronika Gojkošek, Julijana Gozdarevič in Polona Glažar. Vsak nastopajoči je predstavil tri pesmi, za glasbeni del programa pa
Foto: Dženana Bećirović
Najmlajši pesnici, ki sta se predstavili, sta Polona Glažar in Veronika Gojkošek.
Borl • Dobrodelni koncert
so poskrbele Ljudske pevke KD Skorba, Gmajnarice KD Hajdoše, Ljudski pevci Društva invalidov Kidričevo in harmonikar Jakob Purg. Za to priložnost so v Domu krajanov v Skorbi postavili na ogled slike mladih ustvarjalcev, udeležencev počitniške likovne delavnice, ki je potekala v avgustu. Slike so delo devetih osnovnošolcev, ki so slikali pod vodstvom mentorice Mojce Grula. Po besedah predsednika ZKD občine Hajdina Ivana Ogrinca so se za prireditev literarnega večera odločili, ker sta dve izmed nastopajočih, Ogla Vidovič in Rezika Filipaja, izdali knjigo svojih pesmi. »Tudi Terezija Golob bo v kratkem izdala svojo knjigo. Ostali nastopajoči pišejo priložnostno. Predsta-
vili se nam bodo tudi mlajši pesniki, srednješolec David Kmetec in dve osnovnošolki, Polona Glažar in Veronika Gojkošek,« je dejal Ogrinc. V občinskem glasilu so že julija objavili razpis, na katerega so se lahko prijavili vsi, ki so želeli predstaviti svoje pesmi, izmed prispelih prijav pa sta učiteljici Silva Hajšek in Nataša Štumberger izbrali devet pesnikov, ki so dobili možnost, da tudi širši publiki predstavijo svojo pesniško ustvarjalnost. Ob začetku programa je prisotne nagovoril član občinskega sveta Franc Mertelj, ob samem koncu prireditve pa je nekaj besed spregovoril tudi predsednik ZKD občine Hajdina,
Ivan Ogrinc.
Dženana Bećirović
Mesto navdiha in užitka
Društvo za oživitev gradu Borl je na prvi jesenski večer skupaj s cirkulanskim kulturnim društvom v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine pripravilo dobrodelni koncert z namenom zbiranja sredstev za čimprejšnje dokončanje obnove grajskega ostrešja.
Utrinek z borlskega dobrodelnega koncerta
Na koncertu, združenem s prireditvijo Tamburanje ob večerih, ki je tokrat potekal na dvorišču gradu, so nastopili Tamburaši in ljudske pevke iz Cirkulan, ljudske pevke Sestre Kopinske s Slatine, mešani pevski zbor, Mladi veseljaki ter domača dramska sekcija KD z recitalom, kot glavni gostje pa mandolinska skupina Amos s Ptuja. Ta je publiko s svojimi izvedbami črnskih, židovskh in krščanskih duhovnih skladb pod zvezdnim nebom toplega jesenskega večera še posebej
navdušila.
Omenjeni koncert je sicer uvod v petkovo veliko okroglo mizo, na kateri bo tekla beseda o Borlu in njegovi preteklosti ter prihodnosti v luči razpisa kulturnega ministrstva, ki je izšel konec minulega tedna.
Obiskovalci pa si v času dogodkov lahko ogledajo tudi razstavo pod naslovom Grad Borl na starejših upodobitvah in razglednicah v lepo urejenem prostoru ob grajski kapeli.
SM
Tednikova knjigarnica
Kakšen dan!
Izbiranje knjig za najmlajše, za cicibane in šolarje prve triade devetletke, ni enostavno. Pravzaprav je izbira prvih knjig za otroke pomembno in odgovorno dejanje, če gre za nakup. Seveda je odgovorna tudi sposoja knjig v knjižnici, vendar se starši ali drugi spremljevalci lahko posvetujejo z mladinskimi knjižničarji, ki skrbijo za zbirke knjig, primerne otrokom, ter se načrtno ukvarjajo s knjižno in književno vzgojo. Pri nakupu knjig pogosto odloča cena in žal so kvalitetne slikanice praviloma dražje od tistih, ki nimajo literarno in likovno trajne vrednosti.
Ni odveč poudariti, da s primerno izbrano knjigo, ki jo otrok dobi v dar, po možnosti opremljeno s posvetilom in podpisom darovalca in navedbo priložnosti (npr.: rojstni dan, prvi izpadli zob, za korajžo v bolnišnici, prvič v vrtec, prvi šolski dan, prve šolske počitnice, vesela pisanka, srečno novo leto, prvič na odru, postal si bratec, član rokometnega društva in podobno) ter datuma (enako velja tudi za podarjanje knjig odraslim), pomembno prispevamo k vsestranskemu razvoju otroka. Takšne knjige so dragocena spodbuda in kasneje dragocen spomin. Mnoge knjige s posvetilom so dragocen spomin in pričevalke časa, ko so bile podarjene.
Za današnjo knji-garnico sem, zaradi še mladega šolskega leta, izbrala dve slikanici, ki bosta razveselili prvobralce in njihove odrasle sopotnike.
Prva je posebej dobrodošla tistim, ki se učijo branja velikih tiskanih črk, in tistim otrokom (in odraslim, seveda), ki se jim kakšen "slab dan" noče in noče končati. Kakšen dan! je naslov slikanice, ki je pred kratkim izšla pri založbi Kres. Birte Muller je avtorsko (besedilo in ilustracije) zastavila kratko pripoved o Timu, ki ga napadejo očitni znaki depresije. Če bi bil Tim odrasel, jasno. Fantič se zbudi s čudnim občutkom v trebuhu. Ni mu za vstajanje, a ležati v postelji, kar tako, pa mu tudi ne znese. Tim noče jesti, pa tudi v vrtec, kamor sicer vedno rad gre, noče iti. A mora. Dan v vrtcu preživi osamljeno, saj so mu ostali cicibani zoprni. Tim zavrne tudi najboljšega prijatelja Jana in počuti se vedno bolj grozno. Doma nahruli sestrico in se zapre v svojo sobo ter se pokrije čez glavo. Tim ima vsega in vseh dovolj, kljub trudi očeta in matere, da bi fantiču razjasnila dan. Avtorica je zgodbo občutij, ki jih raje priznavamo odraslim (Le čemu naj bi bil otrok nerazpoložen in turoben in osamljen in nesrečen?! Saj nima nobenih skrbi in odgovornosti...) opremila z vabljivimi, domišljenimi ilustracijami, nalašč za najmlajše. Lahko je tudi odlično izhodišče za pogovor v družini ali skupini otrok v vrtcu ali šoli. Slikanico je prevedla Jana Osojnik.
Tudi druga slikanice je odlična za prvobralce, saj je bralno zelo prijazna: male tiskane črke in vezana beseda (zgodbica v verzih). Zverjašček je naslov slikanice Julije Donaldson, ki jo je ilustriral Axel Scheffler. Posebno odličnost slikanice pa zagotavlja prepesnitev Milana Dekleve. Zverjaščka so slovenski bralci spoznali v prvi slikanici vrhunske trojice avtorjev z naslovom Zverjasec (Mladinska knjiga, 2005). Tudi tokrat, kot v nekakšnem nadaljevanju prve knjige, mali Zverjašček preverja svojega ata Zvarjasca. Ta ga napreč postraši, da ne sme sam v gozd, saj tam živi strašna miš. Jasno, dete hoče vedeti kaj več o tej strahoti, ki preži naj v gozdu. In atova domišljija je neizmerna, otrokova radovednost pa tudi in se odpravi iskat to veliko, zlobno miš. O njej oče naklada, da ima dolg zviti rep, ki oplazi kot hudič. In oči ima kot kraterje in brke iz žice... Kako velike oči ima strah in kako trapaste so včasih vzgojne metode odraslih! Zverjasca in Zvarjaščka zelo, zelo priporočam bralcem vseh starosti in želim zabavno branje.
Liljana Klemenčič
Videm • Se vedno vroče okoli leskovške šole
Občina bo plačala!
O peripetijah in strahovitem nezadovoljstvu staršev zaradi kombiniranega oddelka dveh petih razredov (osem- in devetletke) v OŠ Leskovec smo že poročali. Minuli teden pa je bila »zadeva OŠ Leskovec« tudi na dnevnem redu redne občinske seje, kjer je zaradi tega hudo pokalo in grmelo; slišal jih je celo prvič prisoten poslanec Branko Marinič.
Dejstvo je, da so bila mnenja vseh svetnikov in svetnic, ki so se pač oglasili, enotna v smislu, da si otroci zaslužijo samostojne oddelke oz. razrede, ne glede na število. Prva se je oglasila Ida Vindiš -Belšak z besedami, da do vsega skupaj ne bi prišlo, če bi starši za zahtevo ministrstva po kombiniranem oddelku izvedeli pravočasno, februarja, ko je vodstvo šole dobilo prvi dopis, ne pa šele šest ur pred začetkom pouka: »Prepričana sem tudi, da bi, če bi nas ravnateljica pravočasno obvestila, s skupnimi močmi in zahtevami dosegli dva samostojna oddelka. Sama sem osebno veliko govorila s sekretarjem Banjcem, ki mi je tudi povedal, da obstajajo oddelki s po šest ali sedem učencev v slovenskih osnovnih šolah!«
Po Idinem uvodu je župan Friderik Bračič povedal, da bi, glede na to, da je ministrstvo že odobrilo osem dodatnih ur za ločitev predmetnika (dve je dala še šola), za popolnoma ločen pouk pri vseh »glavnih« predmetih morala občina dodati približno 60 tisočakov mesečno. Ta sredstva bi lahko nakazali iz postavke za financiranje fakultativnega po-
uka tujega jezika. Anton Jus pa je menil, da naj se sredstva poiščejo drugje in naj učencem ostane možnost učenja tujega jezika. Svoje ogorčenje nad stanjem v leskovški šoli je po sejni sobi razlil tudi
Javni poziv Darji Petek
Leskovški svetniki z Ido Vindiš - Belšak na čelu so na zadnji občinski seji javno zahtevali odgovor predsednice sveta zavoda Darje Petek: »Četrtega septembra smo na tajništvo videmske šole poslali dopis, naslovljen na Petkovo, da se nujno skliče svet Zavoda. Do danes (19.9., op. a.) nismo prejeli nobenega odgovora, niti odziva! Zato zdaj javno pozivamo gospo Petek, da svet skliče takoj!«
Franc Stopajnik: »Ravnateljici Šmigočevi smo nedolgo nazaj dali podporo za nadaljnje ravnateljevanje. Zdaj sem pa ogorčenim nad njenim odnosom in obnašanjem, ogorčen sem nad tem, da nas ni obveščala, kaj se plete. Vsekakor, če nič drugega, bi morala o problematiki takoj obvestiti soustanoviteljico, torej občino in nas, svetnike! Zanima me, zakaj nas ni in v tem pogledu ne najdem opravičila zanjo!«
Stopajnikov izliv jeze je ponovno spodbudil Belšakovo: »Glejte, navsezadnje gre za dobrih 600 tisočakov na leto za naše otroke! To ni noben denar za državo in ne vem, zakaj je treba prihraniti pri
^	i ■	Vi;
Našim kupcem plina in l^urilnega olja za ogrevanje doma ponujamo različne ugodne načine obročnega plačevanja. Z Magno lahko stroške ogrevanja razporedite tudi na 12 obrokov, odločite pa se lahko tudi za BanKredit Petrol. Dodatne infomtiacije na brez-
nlaňni čtouilld ORD 00 RR in na uiuiui notml si
Branko Marinič: »Odločitev za kombiniran oddelek je bila stvar stroke in ne politike! Poleg tega, kot ste ugotovili, smo bili vsi skupaj postavljeni pred zid, pred dejstvo, in ko je že prepozno, je nemogoče iskati optimalne rešitve! O problemih me obveščajte pravočasno, ne pa potem, 'po toči'!«
Ida Vindiš - Belšak: »Gre za dobrih 600 tisočakov na leto za naše otroke! To ni noben denar za državo in ne vem, zakaj je treba prihraniti pri takšni stvari, po drugi strani pa se troši ogromen denar za namestitve vedno novih policistov! Tega ne morem verjeti! Kaj je pa za nas naredilo pristojno ministrstvo in kaj poslanec, ki ga imamo tu?!«

: dostava plina za plinohram in Iknknvni^tnř^n;^ kiirilnt^nfl nVia

takšni stvari, po drugi strani pa se troši ogromen denar za namestitve vedno novih policistov! Tega ne morem verjeti! Kaj je pa za nas naredilo pristojno ministrstvo in kaj poslanec, ki ga imamo tu?!« Njenemu izzivu poslancu se je pridružil tudi Janko Kozel, ki je mimogrede v svojo kritiko njegovega dela vpletel še neuspešen poskus ustanovitve samostojne občine Leskovec, kar naj bi bila tudi krivda poslanca, ki naj se ne bi dovolj zavzel zanje.
Zdaj se je moral oglasiti tudi Marinič: »Odločitev za kombiniran oddelek je bila stvar stroke in ne politike! Poleg tega, kot ste ugotovili, smo bili vsi skupaj postavljeni pred zid, pred dejstvo, in ko je že prepozno, je nemogoče iskati optimalne rešitve! O problemih me obveščajte pravočasno, ne pa potem, 'po toči ! O občini pa zdaj v tem kontekstu težave, ki jo rešujemo, ne bom govoril!«
V bran poslancu je tako stopil njegov strankarski kolega in svetnik Andrej Rož-man: »Kar se tiče občine, veš. Kozel, da si bil prav ti najprej proti njej, in se raje ne oglašaj. Sicer pa veste, kje vam je 'zmanjkalo' - premalo vas je, zato imate težave povsod. Ta problem pa morate rešiti sami! Za letos, kar se tiče šole, vam bomo pomagali z občinskim denarjem, za naprej pa je to stvar ministrsti^a za šol-sti^o!«
Potem se je oglasila Marija Černila: »Razpravljate o problematiki kombiniranega oddelka v Leskovcu, vedeti pa moramo, da imamo en še 'težji' primer: kombiniran oddelek nrveea in dnieeea
razreda v Selih, kjer so skupaj trije prvošolčki in sedem dru-gošolčkov. To je še veliko bolj problematično! Sem za to, da občina financira potrebne manjkajoče ure za ločen pouk v Leskovcu, vendar pa moramo biti potem pravični do vseh naših otrok in financirati ločene ure pouka tudi našim učencem v Selih!«
S stališčem Černilove se je stvar še malo bolj zakompli-cirala, saj so se vsi svetniki strinjali s tem, da če enim, potem morajo enake pogoje izobraževanja omogočiti tudi drugim. Načelno je bilo tako vse dorečeno, problem pa je nastal, ker se za selsko šolo ni vedelo, koliko bi morala občina primakniti, da bi se izvajal pouk prvega in drugega razreda v glavnem ločeno. Kritika je ponovno letela na ravnateljico, ki je sicer na seji ni bilo (kot nam je povedala pozneje, ni bila niti na to niti na katerokoli prejšnjo sejo videmskega občinskega sveta nikoli vabljena, op. a.), češ; zakaj ni pripravila vsaj približne finančne konstrukcije tudi za Sela in jo posredovala občinskemu svetu, da bi lahko lažje sprejeli ustrezen sklep o financiranju. Debata se je potem zapletala okoli tega, kdo je najbolj kriv in kako sprejeti sklep, da bo zadovoljiv za vse.
Na koncu je vzkipela še Ratajčeva z besedami, da bianko sklepa o občinskem sofinanciranju pouka v obeh šolah vendarle ne morejo kar tako sprejeti, saj nimajo niti pojma, koliko bo to občino skupaj stalo, ter da se tudi proračuna ne more kar tako popravljati, sploh glede na
dejstvo, da so že pred to točko potrdili letošnji rebalans: »Kako si pa vi to predstavljate - sprejeti sklep ne da bi vedeli za finančne posledice?! Navsezadnje obstajajo tudi še kakšne druge rešitve in če nič drugače, bi tudi učitelji lahko kdaj delali kakšne neplačane nadure, kot jih moramo dandanes delati vsi mi in vi!«
Svetniški zbor je besede direktorice zelo dobro razumel, namesto sprejetja kakšnega tovrstnega predloga pa so se ponovno spustili v kritiko dela ravnateljice, ki da je navsezadnje samo v. d. in da lahko takoj zahtevajo ponoven razpis za njeno delovno mesto, če ga ne opravlja dobro, poleg tega pa je bilo slišati še zelo zanimiv medklic Ide Vindiš - Belšak, da je v. d. ravnateljica Šmigočeva pravzaprav direktorica videmske-ga šolskega zavoda, vsaka od treh šol pa ima tako svojega ravnatelja!
Vse ugotovitve skupaj pa niso prav nič pripomogle k sprejetju jasnega sklepa in po videmski navadi je potem slednji, ki so ga sicer potrdili vsi, izpadel kot »džuveč«: namreč nekako tako, da občina načelno do konca leta sofinancira zahtevane ločene ure pouka v obeh šolah ob predhodni pridobitvi finančne konstrukcije za selsko šolo, kar se naloži ravnateljici, pogoji sofinanciranja pa morajo biti enaki za obe šoli.
Če se takšen sklep sliši nekoliko nejasno in čudno, se bralcem opravičujem, toda tako so ga vrli svetniki na svoji zadnji seji pač sprejeli ^
SM
Foto: SM
Marija Černila: »Razpravljate o problematiki kombiniranega oddelka v Leskovcu, vedeti pa moramo, da imamo en še 'težji' primer: kombiniran oddelek prvega in drugega razreda v Selih, kjer so skupaj trije prvošolčki in sedem drugošolčkov. To je še veliko bolj problematično! Sem za to, da občina financira potrebne manjkajoče ure za ločen pouk v Leskovcu, vendar pa moramo biti potem pravični do vseh naših otrok in financirati ločene ure po-
■ +iiHi noeim ii^Art/^Am i/ Cálihl//
Foto:SM


Po naših občinah	petek • 29. septembra 2006
	
Cirkulane • Neodvisni županski kandidat Slavko Gabrovec	J Ormož • Lista nestrankarskih kandidatovj
Z donatorsko konferenco do denarja za vrtec
Med šestimi županskimi kandidati v Cirkulanah je tudi Slavko Gabrovec. V boj za župansko funkcijo se podaja kot neodvisni kandidat, razvoj Cirkulan pa povezuje s skupnim nastopom vseh haloških občin.
Na listah tudi SNS
Pred tokratnimi volitvami se je politična aktivnost v občini Ormož zares razplamtela.
»Konkretni projekti za občino Cirkulane v mojem programu so protiprašno urejanje cest in nasploh modernizacije infrastrukture, za polno izkoriščenost čistilne naprave, za dokončno ureditev vodovoda, ureditev slačil-nic in sanitarij na športnem igrišču, sofinanciranje društvenega življenja, proučitev
možnosti za izgradnjo doma ostarelih, ureditev komunalne infrastrukture za podjetništvo, pomoč kmetovalcem in pospeševanje kmetijske proizvodnje in živinoreje. Poleg tega bo potrebno na področju turizma poskrbeti za sofinanciranje prenočitvenih kapacitet ter za organizacijo, seveda tudi s sofinancira-
Neodvisni kandidat za župana Cirkulan Slavko Gabrovec stavi na vseslovenski dobrodelni koncert za vrtec.
njem, skupnih informacij o možnostih rekreacije.«
Slavko Gabrovec pa tudi pravi, da kot župan vidi rešitev dveh perečih problematik tako: »Kar se tiče gradu Borl, bi predlagal vladi, da ga koristi v protokolarne namene, s čimer bi bilo zagotovljeno njegovo vzdrževanje, ob hkratni možnosti uporabe grajskih prostorov za domača društva in kulturne prireditve. Druga problematika, ki jo bo treba rešiti prioritetno, je gotovo dokončanje izgradnje vrtca. Sredstva bi zagotovil na osnovi velike vseslovenske donatorske konference na gradu Borl.«
Sicer pa Gabrovec meni, da je veliko napak oz. krivic do Haloz nasploh naredila država sama in slednje hoče popraviti v okviru t. i. programa »Poravnava krivic do Haloz in njihovih prebivalcev«. Kot pravi, se bo zavzemal tudi za aktivno povezovanje in sodelovanje vseh haloških občin v
V predstavitvi svojega predvolilnega programa pa je Kokot najprej poudaril, da v prvi vrsti želi govoriti o čisto konkretnih zadevah, ki jih bo potrebno rešiti in uresničiti takoj: »Gotovo je med temi konkretnimi zadevami dokončanje oz. izgradnja vrtca, vzporedno pa bo potrebno začeti urejati središče Cirkulan. Kot prvo bo treba za začetek narediti pločnik in javno razsvetljavo, nato pa vse ostalo. med konkretne
naloge spada tudi postavitev slačilnic in atletske steze na sedanjem igrišču, v najkrajšem možnem času pa bo treba pridobiti še uporabno dovoljenje za prizidek k naši osnovni šoli in uporabno dovoljenje za čistilno napravo.« Tako konkretna predstavitev prvih nalog pa po besedah Antona Kokota seveda še zdaleč ne pomeni, da niso v njegov program zajete širše smernice razvoja občine: »Jasno je, da bomo nadaljeva-
skupnih projektih: »Celotne Haloze, predvsem pa Cirkula-ne, se lahko postavijo z danes redkimi atributi, kot so mir, neokrnjena narava, ekološko kmetijstvo in zanimivi običaji. Na osnovi tega sem v svojem programu že pripravil konkretne podprojekte, kot so npr. haloška ekološka cona, haloška biomasa, haloška zelišča, haloška tržnica ipd., ki bodo lahko sofinancirani.«
Sicer pa je po prepričanju Gabrovca nujno, da se v reševanje problematike na področju Haloz aktivno vključi država, za kar si bo tudi prizadeval: »Naloga lokalne samouprave je biti in ostati vez med občani in državo. Zato mora občinsko vodstvo sodelovati z državo pri urejanju državljanskih pravic in nikakor ne sme delovati zgolj v smislu izvajanja lokalnih nalog!«
SM
Prvič se bodo za mesta v občinskem svetu potegovali tudi kandidati liste nestrankarskih kandidatov, ki gredo na volitve s podporo Slovenske nacionalne stranke. Uradne liste bodo predstavili v torek, 3. 9., ko bo Ormož obiskal tudi predsednik stranke Zmago Jelinčič Plemeniti.
Lista nestrankarskih kandidatov je sestavljena iz pestre izbire kandidatk in kandidatov raznih poklicev, nekdanjih in sedanjih občinskih svetnikov, ki bodo s podporo SNS nastopili s polnimi listami v vseh volilnih enotah. Gonilna sila list so podjetniki, ljudje iz gospodarstva, ki morajo vsakodnevno skrbeti za obstoj in razvoj svojih podjetij in obrti ter zelo dobro vedo, kako se ustvari novo vrednost, je povedal Dušan Cvetko.
Prizadevali si bodo za nadaljevanje izgradnje cestne povezave Ormož-SIovenska Bistrica in gradnjo mostu čez reko Dravo z novim mednarodnim mejnim prehodom, za gradnjo nove in obstoječe cestne infrastrukture, umestitev občine Ormož v prihodnje regije z aktivno vlogo v njej, izkoriščanje ugodnega položaja občine Ormož na južni meji EU za nadaljnji gospo-
darski, kulturni in vsestranski razvoj, razvoj turizma in s turizmom povezanih dejavnosti, širitev kabelsko razdelilnega sistema po celi občini Ormož, uspešno in konkurenčno gospodarstvo ter več delovnih mest, podporo prijaznemu okolju za razvoj podjetništva in obrti, preprečevanje sive ekonomije, konkurenčno kmetijstvo, varstvo okolja ter zdravo hrano in pitno vodo, več demokracije, boljšo informiranost in sožitje med prebivalci občine Ormož in sosednjih občin ter ureditev prostorov za mlade v Ormožu in krajevnih centrih.
Nestrankarski kandidati na listi Slovenske nacionalne stranke želijo po letošnjih lokalnih volitvah vnesti v občinski svet več dialoga, znanja, izkušenj, kompromisov in odgovornosti za nadaljnji uspešni razvoj občine Ormož. So mnenja, da lahko veliko prispevajo kot ljudje iz gospodarstva, ki se zavedajo, kako se ustvarja nova vrednost. Dušan Cvetko je zagotovil, da je njihov cilj na letošnjih volitvah »do konca pomešati karte« in »brez dlake na jeziku« javno delovati.
vki
Cirkulane • Županski kandidat OO LDS
Za konkretne cilje
V novonastali občini Cirkulane se je predstavil še en županski kandidat, tokrat iz vrst LDS, sicer trenutno še gorišniški občinski svetnik, Anton Kokot. »Za kandidaturo sem se odločil, ker sem vseskozi kot predsednik iniciativnega odbora aktivno sodeloval pri ustanovitvi občine, kot svetnik pa imam tudi precej izkušenj in vpogleda v način delovanja občine,« je na novinarski konferenci povedal Kokot.
Za cirkulanski županski stolček se bo potegoval tudi kandidat OO LDS Anton Kokot, sicer predsednik IO za ustanovitev samostojne občine.
li modernizacije cest, zlasti še grebenskih, kjer pričakujemo tudi državno oz. evropsko sofinanciranje. Navsezadnje imamo v naši občini okrog 10 kilometrov schengenske meje in iz tega naslova bo treba iztržiti čim več Prav tako bo treba urediti MMP meje. Potem je tu še reševanje socialne problematike, kjer bomo v prvi vrsti poskrbeli za starejšo in onemoglo populacijo, omogočiti bo treba dobre pogoje za delovanje naših številnih društev z dolgo tradicijo. Tudi kar se tiče kanalizacijskega sistema, ga bo potrebno širiti, saj imamo čistilno napravo, ki po kapacitetah sploh še ni izkoriščena.«
Anton Kokot se bo, kot je napovedal, zavzel še za vzpostavitev čimbolj učinkovite občinske uprave s posebnim poudarkom na komunalnem področju, saj bodo zaradi načrtovanih posodobitev cestnih odsekov potrebni res aktivni in sposobni kadri. Sicer pa pravi, da bo razvoj občine v največji meri odvisen od strpnosti in dialoga med vsemi tistimi, ki bodo sodelovali oz. delali v občinskem svetu.
SM
Cirkulane • Tudi SLS s svojim kandidatom
Prednost socialni in zdravstveni problematiki
Kandidaturo za župana nove haloške občine Cirkulane je uradno napovedal tudi Jožef Klinc, sicer zaenkrat še podžupan sedanje skupne občine Gorišnica. »Prepričan sem, da nova občina potrebuje človeka z izkušnjami pri vodenju in to je bil tudi temeljni razlog moje odločitve za kandidaturo,« je na predstavitveni novinarski konferenci povedal Jože Klinc.
Sicer je svojo odločitev obrazložil tudi kot izziv, da se izpeljejo vsi že začeti projekti, pa tudi, da se začnejo vsi tisti, ki doslej še niso prišli do realizacije.
»Svoj program sem zasnoval na štirih temeljnih točkah oz. stebrih, prva prioriteta pa je gotovo izboljšanje socialne in zdravstvene podobe občine. Prav tako v ta sklop spada rešitev problematike predšolske vzgoje, se pravi izgradnje
vrtca, ohranitev sedanjega položaja šolstva, motiviranje pisanega društvenega življenja, skrb za mlade in v zvezi s tem ureditev športne infrastrukture ter dokončna ureditev pokopališča.«
V drugi sklop je Klinc uvrstil komunalno in cestno problematiko: »To pomeni nadaljevanje že začetih modernizacij cestnih odsekov, čimprej rešiti t. i. grebenske ceste, urediti MMP Meje in
Županski kandidat OO SLS Cirkulane Jože Klinc se bo, kot pravi, prednostno zavzel za izboljšanje socialne in zdravstvene problematike.
druge prehodne točke v dobro naših občanov, aktivirati lastno zimsko službo, urediti kataster javnih in občinskih cest, predvsem pa se čimprej lotiti sanacije številnih cestnih plazov ter dotrajanih mostov čez potok Belica, prav tako pa širiti kanalizacijsko omrežje ter vzpostaviti ekološke centre v občini.«
V okviru tretjega sklopa svojega programa je Klinc predvidel razvoj gospodarske, kmetijske in turistične dejavnosti v občini, zlasti s pomočjo pridobivanja evropskih in državnih sredstev, pod četrto točko programa pa je navedel vzpostavitev čimbolj učinkovite in ljudem prijazne občinske uprave z morebitnim režijskim obratom, poudaril pa je tudi, da bi se kot župan zavzel za čimprejšnje sprejetje proračuna in posledično temu hitro funkcioniranje nove občine. Kot je še povedal, pa bi v razvojnem planu občine imeli veliko vlogo vaški odbori s svojimi predlogi in načrti.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Rokomet
V nedeljo Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator Stran 16
Atletika
Nataliji Sbull dvojna krona na DP
Stran 16
Tenis
Ptujčanke končale sezono brez poraza
Stran 17 Martin Hvastija
Zadovoljen z nastopi perutninarjev
Stran 17
Vladimir Sitar
Zavod za šport Ptuj kot regionalni center
Stran 19 Ptujski športni vikend
S športom je življenje lepše!
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Tadej Podvršek
Nafta nadaljuje pohod proti vrhu
Na Obali je Koper prekinil rekorden niz osmih zaporednih remijev, na žalost navijačev ptujskega prvoligaša se je to zgodilo ravno proti Dravi. Srečanje je že v deseti minuti z lepim diagonalnim strelom odločil Portugalec Nil-ton. Varovance trenerja Beska lahko opogumlja dejstvo, da je igra zadovoljiva in da ima ta ekipa karakter; po izključitvi Prejaca so napadali, si ustvarjali priložnosti, a jim tokrat za razliko od Celja na žalost ni uspelo zadeti. Prav na področju doseganja zadetkov pa čaka Dravo še veliko dela, saj je jasno kot beli dan, da je realizacija rak rana Ptujčanov. Napadalci ne zadenejo niti iz situacij, ko je težje zgrešiti kot zadeti in v bodoče bodo morali biti še posebej pozorni na ta element nogometne igre.
Ajdovci so na domačem terenu šele v drugem polčasu strli odpor žilavega Factorja. Po prvem delu igre so gostje presenetljivo celo vodili. V drugem polčasu so imeli Ljubljančani še eno zrelo priložnost, ki pa je niso izkoristili: na igrišču so nato povsem zagospodarili rdeče-črni in plod boljšega nadaljevanja so trije zadetki v mreži Ljubljančanov. Ponovno je zadel tudi Arnaut, sicer prvi strelec lige. Primorje tako nepričakovano ostaja pod vrhom prvoligaške lestvice.
Maribor je v nogometni uspavanki izkoristil skoraj vse priložnosti (zadeli so še prečko) in zmagal s 3:0. Zadela sta Vuksanovič in dvakrat mladi Mihelič. Točke pa so tudi edino, česar se navijači vijoličastih lahko veselijo. Igra enih in drugih bo šla hitro v pozabo, slovenski nogomet pa prav gotovo ob takih tekmah ne bo dobil novih privržencev. Bela krajina ostaja v nevarnih vodah, medtem ko Maribor zaseda mesto na sredini lestvice.
Nafta pod trenerjem Milkom Đjurovskim nadaljuje sijajen niz. Tokrat so prvič, odkar so se vrnili v prvo ligo, porazili Gorico. Aktualni državni prvaki so bili v prvem polčasu v povsem podrejenem položaju in ni veliko manjkalo, da bi Lendavčani vodili z višjo prednostjo kot 1:0. V drugem delu so Primorci silovito pritisnili, toda razen nekaj priložnosti več niso dosegli. Celo nasprotno; ob koncu srečanja je po hitrem protinapadu zmago Nafte potrdil Eterović.
V večerni tekmi pred TV-zasloni so Domžalčani izgubili drugi par točk v letošnji sezoni. Z obrambno igro jim je točko odnesel Publikum. Gostje so igrali čvrsto in agresivno. Kot kaže, taka igra ne ustreza Domžalam, saj razen nekaj strelov od daleč Zeljkoviča ter poskusov Cimerotiča in Rakoviča niso bili pretirano nevarni za vrata Amela Mujčinovića. Kljub veliki točki pa z igro svojih varovancev ni bil preveč zadovoljen niti celjski strateg Jani Žinik, saj je 100 % priložnost 5 minut pred koncem zapravil Peč-nik.
1. DOMŽALE	11	8	3	0	18: 7	27
2. PRIMORJE	11	6	3	2	20:13	21
3. NAFTA	11	5	2	4	14:13	17
4. HIT GORICA	11	4	4	3	18:14	16
5. DRAVA	11	4	3	4	17:14	15
6. MARIBOR	11	4	3	4	16:14	15
7. KOPER	11	2	8	1	14:12	14
8. BELA KRAJINA	11	2	3	6	14:19	9
9. CMC PUBLIKUM	11	1	5	5	11:18	8
10. FACTOR	11	1	2	8	9:27	5
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 11. krog
Koper z Dravo prekinil niz remijev
Koper - Drava 1:0 (1:0)
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 11. KROGA: Koper - Drava 1:0 (1:0), Primorje - Factor 3:1 (0:1), Nafta - Hit Gorica 2:0 (1:0), Maribor - Bela krajina 3:0 (1:0), Domžale - CMC Publikum 0:0.
PARI 12. KROGA: Drava - Primorje (v soboto ob 16.00), HiT Gorica - Domžale, CMC Publikum - Maribor, Bela krajina - Koper, Factor - Nafta.
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
7 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 6 zadetkov: Saša Ranič (HIT Gorica); 5 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Amir Agič (Bela krajina), Ermin Rakovič (Domžale); 4 zadetki: Senad Tiganj (Drava), Mladen Kovačevič, Nikola Nikezič (oba HIT Gorica), Dario Zahora, Oskar Drobne (oba Koper), Sebastjan Cimerotič (Domžale), Zoran Pavlovič (Nafta).
STRELCI: 1:0 Fernandes (16)
DRAVA: Dabanovič, Emer-šič, Berko, Toplak, Tisnikar (70. Bošnjak), Prejac, Gorin-šek, Horvat (od 79. Ohunta), Drevenšek, Tiganj, Zilič (od 57. Trenevski). Trener: Dražen Besek.
Tekme v 1. SNL si tudi v tem tednu sledijo v ritmu so-bota-sreda-sobota, tako da je štajerski derbi med Dravo in Mariborom že potisnjen v pozabo. V sredo so se ptujski nogometaši v Kopru že pomerili z domačo ekipo, ki je v zadnjih osmih krogih zabeležila ravno toliko remijev! V ekipi Drave tokrat ni bilo Kronavetra in Kelenca (v torek sta igrala za reprezentanco Slovenije U-20), zaradi kartonov pa je manjkal tudi kapetan Šterbal.
Trener Drave Dražen Besek se je odločil za zelo ofenzivno postavitev 3-4-3, tako da smo na začetku gledali zelo odprto igro, v kateri sta si obe ekipi ustvarili nekaj polpriložnosti, najlepšo je za Dravo imel Go-rinšek, k^ je bil zelo aktiven v napadu. Že v 16. minuti pa 1:0 za domače: Zahora in Mejač sta izmenjala dvojno podajo, strel slednjega je Dabanovič ubranil, odbito žogo pa je Portugalec Nilton Fernandes s 16 metrov zabil v mrežo. Že v naslednji minuti je prosti strel izvajal Drevenšek, vratar Handanovič pa se je izkazal z lepo obrambo. Še bolj se je slednji moral potruditi v 26. minuti, ko je Prejac lepo ciljal v spodnji kot, vratar Kopra pa je žogo z veliko težavo odbil v kot. Naslednjo lepo priložnost je imel Tiganj v 35. minuti, ko mu je Horvat lepo podal v prazen prostor, vendar ga je Peršič tik pred kazenskim prostorom ustavil s prekrškom za rumeni karton. Zilič je nato v 37. minuti v kazenskem prostoru lepo preigraval, vendar na koncu zadel zunanji del mreže.
Drugi polčas so bolje zadeli Koprčani, rezultat tega pa je bil strogo dodeljen drugi rumeni karton Prejacu v 51. minuti in izključitev. V 57. minuti je v igro vstopil Trenevski, ki je zamenjal Ziliča, Drava pa je kljub igralcu manj igrala odprto, saj

Dražen Besek, trener Drave: »Tekmo je odločil en dogodek, in sicer dober strel Niltona Fernandesa. To prednost so znali zadržati do konca tekme, mi pa z igralcem manj nismo uspeli izenačiti rezultata. Kljub številčni premoči domačih smo imeli nekaj priložnosti, ki pa jih nismo izkoristili. Tekma po mojem ni bila na nekem visokem nivoju, saj ni blestela nobena ekipa.
Dobro je, da nas v soboto čaka že nova tekma na Ptuju proti Primorju, tako da bomo morali čim pozabiti tekmo v Kopru in preusmerili misli na Ajdovce.«
Borut Jarc, trener FC Koper: »Končno in hvala Bogu, da smo zmagali. To zmago smo čakali veliko časa. Na koncu tekme smo zaradi lastnih napak pustili Dravi, da je imela še nekaj priložnosti, ki bi nas lahko drago stale. Tekmo bi morali prej zaključiti in tako mirno pripeljati srečanje do konca. Igralci morajo začeti verjeti vase, da lahko spet zmagujejo.«
Foto: Črtomir Goznik
Andreju Prejacu (Drava, modri dres) je sodnik Emir Huselja iz Velenja v začetku drugega polčasa strogo pokazal drugi rumeni karton, a so si Ptujčani kljub temu priigrali veliko priložnosti.
v tem trenutku ni imela več kaj izgubiti. V 68. minuti je odlično akcijo izvedel Drevenšek, podal je v sredino do Tignja, a so bili domači branilci dovolj pozorni in so izbili žogo. V 71. minuti je namesto Tis-nikarja vstopil Bošnjak, ki je imel najlepšo priložnost v 78. minuti, ko se je z odličnim pre-igravanjem znašel sam pred Handanovičem, ki pa je žogo odbil do Trenevskega. Ta je streljal z bližine, iz praznega gola pa je žogo odbil Starčevič. Bošnjak je bil tudi v zaključku tekme najbolj nevaren igralec Drave. Posebno razburljivo je bilo na Bonifiki v sodniškem podaljšku, ko se je v pomoč napadalcem podal tudi kapetan Drave Dabanovič in pripravil priložnost najprej Tignju, ki je odlično streljal s škarjicami, a mu je vratar Handanovič srečno ubranil, v zadnjih sekundah pa še Gorinšku, a je ta streljal preko gola.
Igralci obeh ekip so v Kopru prikazali dinamično nogometno predstavo, ki so jo začinili z velikim številom priložnosti. Pri tem so prednjačili Ptujčani, vendar v zaključku akcij niso bili natančni, nekajkrat pa se je izkazal odličen domači vratar Handanovič. Ta je tudi »glavni krivec«, da se Ptujčani na Ptuj
vračajo praznih rok. Seveda so imeli tudi Koprčani svoje priložnosti, a so bili nekajkrat neodločni in neiznajdljivi, najbolj nevaren je bil Dario Zahora. Koprčani tako še naprej osta-
jajo pri enem porazu (z Dravo na Ptuju), Ptujčani pa tudi na šestem gostovanju niso bili nadigrani, a je to slaba tolažba za poraz.
ioze Mohorič
Na prvi uradni tekmi je v dresu Drave nastopil Nigerijec Obi Eugene Ohunta, ki je v 79. minuti zamenjal Lucasa Horvata.
Kronaveter, Kelenc, Šimenko in Veselic v reprezentanci U-20, Rok dosegel gol
V	torek sta se v prijateljski tekmi v okviru pokala Alpe Adria Mirop v Kutini pomerili slovenska in hrvaška reprezentanca do 20 let. Branko Zupan, selektor mlade reprezentance, je tako začel nov ciklus po slovesu uspešne generacije, katere člani so bili Miran Burgič, Dalibor Stevanovič, Samir Handanovič, Dare Vršič in še nekateri, začel pa ga je s porazom. Hrvati so namreč zmagali z 2:1, a imeli kopico sreče. Prvi so zadeli Slovenci, ko se je napadalec Drave Rok Kronaveter, ki pa po odhodu trenerja Milka Đurovskega na Ptuju ne dobi prave priložnosti, med strelce vpisal v 27. minuti. Kasneje so Kockasti spreobrnili izid. V 43. minuti so zadeli po sumljivo dosojeni enajstmetrovki, v 77. minuti pa dosegli še zmagoviti gol.
Za Slovenijo so od prve minute igrali Ranilovič, Kulčar, Komel, To-mažič, Samardžič, Vidič, Zajc, Roj, Šimenko, Kelenc in Kronaveter, medtem ko so v nadaljevanju v igro vstopili še Veselič, Božič, Rajčevič, Bakarič in Rexhaj.
V	okviru istega tekmovanja bodo slovenski upi odigrali še dve tekmi, in sicer se bodo 11. oktobra pred domačimi navijači pomerili proti Madžarski, dva tedna kasneje pa še proti Italiji.
STA
Rokomet • V nedeljo MT Ptuj - Krim Mercator
Bodo Krimovke napolnile dvorano Center?
Po dveh zaporednih zmagah ŽRK Mercator Tenzor Ptuj na začetku prvenstva v 1. ženski rokometni ligi je tudi vzdušje temu primerno. V prvem krogu so Ptujčanke premagale Ce-leio Žalec, finalistko končnice lanskega državnega prvenstva, v drugem krogu pa so bile uspešne še v Škofji Loki proti isto imeni domači ekipi. Seveda sta ti dve zmagi dvignili temperaturo v ekipi sami in med ljubitelji rokometa na Ptuju. Pravi rokometni spektakel pa se ljubiteljem rokometa obeta v nedeljo, ko na Ptuj prihaja ev-
ropski Krim Mercator. V ljubljanskem taboru je pred sezono prišlo do velikih sprememb v igralskem kadru, kakor tudi na trenerski klopi, vendar pa Krim ostaja Krim.
Škoda je, da se je v Škofji Loki poškodovala Ana Mihaela Ciora, ki po vsej verjetnosti v nedeljo ne bo mogla zaigrati. Vsekakor pričakujemo enako-vrednejšo igro, kot je bila v minulih sezonah med tema dvema tekmecema, saj okrepljene domačinke želijo čim dražje prodati svojo kožo. Gledalci in navijači bi lahko bili velik adut
domače ekipe, saj ne dvomimo, da sta dober start in ekipa Krima dovolj velik magnet in da bodo tribune polne. »Vemo, kdo nam prihaja v goste, a želimo proti Krimu zaigrati dobro, pokazati vse, kar znamo in priti čim bližje. Vzdušje po dveh zmagah je med igralkami dobro, ob tem pa je potrebno povedati, da so zelo marljive na treningih,« je dejala športna direktorica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Ines Černe - Mlač.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke bodo vnedeljo proti Krimu skoraj zagotovo morale zaigrati brez Ane Mihaele Ciore, ki se je poškodovala v Škofji Loki.
Atletika • DP za mlajše člane do 23 let
Nataliji Sbull dvojna krona
Minuli konec tedna so v Domžalah priredili državno prvenstvo za mlajše člane, na katerem smejo nastopiti atleti
mlajši od 23 let. Tekmovanje je za omenjeno kategorijo zelo pomembno in potrebno, le termin ob koncu dolge sezone
Natalija Sbull je letošnjo sezono končala na najlepši možen način - z dvema naslovoma državne prvakinje na 800 in 1500 metrov.
ni najbolj ustrezen, kar se je poznalo tudi na udeležbi v posameznih disciplinah. Izmed članov Atletskega kluba Keor Ptuj je po pričakovanjih največ pokazala Natalija Sbull z zmagama na 800 in 1500 metrov. V obeh srednjeprogaških disciplinah, kjer je dve srebrni kolajni obesila okrog vratu že na absolutnem članskem prvenstvu, je suvereno opravila s konkurenco, na 800 metrov je slavila s časom 2 minuti in 15,41 sekunde, na 1500 metrov pa s časom 5 minut in 1,96 sekunde. V istih disciplinah pri moških se je Leon Večerjo-vič dvakrat povzpel na tretjo stopničko zmagovalnega odra. Za konec sezone je odtekel soliden čas na 800 metrov (1 minuta in 58,40 sekunde), na 1500 metrov pa 4 minute in 16,69 sekunde. Skupno bero medalj (5) za AK Keor Ptuj je zaokrožil Aljoša Vajda z drugim mestom v teku na 300 metrov z zaprekami (10 minut in 22,75 sekunde). Za pet sto-tink sekunde je kolajno zgrešila Sabina Rajh na 400 metrov (62,43 sekunde), k temu pa je dodala še šesto mesto na 200 metrov (27,88 sekunde). Rok Panikvar je v močni konkurenci teka na 400 metrov zasedel šesto mesto s časom 50,93 sekunde.
Rokomet • 1. A SRL - moški
Prvič z Bojanom Cudičem
Jeruzalem Ormož
Ormožani so na zadnjem gostovanju v Hrpeljah moštvu Gold Cluba športno priznali premoč. Udeleženec Lige prvakov je bil enostavno premočan nasprotnik in je zasluženo slavil; »Za Ormožane smo se dobro pripravili in zasluženo zmagali. Po štirih prelepih letih sem prvič stal na drugi strani svojim bivšim soigralcem in verjemite, da ni bilo enostavno. Ponosen sem na svoje bivše moštvo, ki mu želim obilo uspeha v prvenstvu,« nam je po telefonu zaupal lanskoletni prvi strelec 1. A-lige David Koražija, ki pravi, da že komaj čaka na gostovanje slovite Barcelone v Kopru to soboto v sklopu 1. kroga Lige prvakov.
V soboto ob 19. uri bodo Ormožani na Hardeku gostili Slovan: »Ljubljančani so zanimiva ekipa, ki spada skupaj z nami v drugi kakovostni razred. Imajo dobrega trenerja Borisa Deniča in so sposobni presenetiti vsakega. Igrajo zelo dobro obrambo 6-0 s hitrimi prehodi v polprotinapad in protinapad. Čeprav tradicija govori v prid nam, se zavedamo težavnosti tekme,«
nam je Slovan opisal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Do sedaj sta Jeruzalem in Slovan odigrala štiri tekme, tri so pripadle Ormožanom in ena, a zadnja, Slovanu. Prvi strelec Jeruzalema in drugi lige z dvajsetimi goli po prvih dveh krogih Alen Blaževič pričakuje polno dvorano in zmago: »Upam na močno vzpodbudo gledalcev in na novo zmago. Forma in klima v ekipi sta pravi in komaj čakamo na začetek tekme proti Ljubljančanom,« je zaključil popularni Čiro, ki se je odlično znašel v Ormožu in postal idol mladih ormoških nadebudne-žev. Prvič se bo letos v prvenstvu ormoškemu občinstvu po bolezni predstavil Bojan Ču-dič: »Komaj čakam vrnitev na rokometna igrišča. Štirinajst dni odsotnosti je bilo preveč zame. Proti Slovanu razen zmage nič drugega ne pride v poštev. Seveda zmaga ne bo prišla z neba, zato se bo potrebno potruditi po najboljših močeh za nove točke,« je zaključil popularni Hugo, ki ga navijači Jeruzalema že z nestrpnostjo pričakujejo.
Slovan ni tekmec, ki bi ga podcenjevali, v primeru podcenjevanja pa se v soboto na Hardeku obeta »cirkus«.
Velika Nedelja: po presenečenje tudi v Ribnico
Še danes močno v rokometnih krogih odmeva zmaga Velike Nedelje proti Trimu iz Trebnjega. Zmaga Velike Nedelje je prvo pravo presenečenje letošnjega prvenstva. Rokometaši Velike Nedelje so z borbo do poslednjega atoma moči na kolena spravili četo dr. Marke Ši-bile; »Še enkrat se moram zahvaliti publiki, soigralcem in trenerju Ivanu Hrupiču, ki je do potankosti preučil slabosti Trima in nas na njih opozoril. Svoje naloge smo fantje od prvega do zadnjega opravili po najboljših močeh in odmevna zmaga je ostala pri Veliki Nedelji,«
je uvodoma dejal ljubljenec domače publike Dino Poje. »Leteči Hrvat« je še enkrat posebej pohvalil občinstvo, ki so podobno kot rokometaši iz največje slovenske rokometne vasi proti Trimu blesteli; »Kaj takega že dolgo nisem doživel. Navijači so bili odlični in so nas enostavno ponesli k zmagi. Igral sem v raznih ligah, a takšnega rokometna vzdušja, kot je v Sloveniji, ni nik-
jer. Res sem vesel, da sem se ponovno vrnil k Veliki Nedelji.« Povratniki v 1. A-ligo so po zmagi nad Dolenjci in pred prvim letošnjim gostovanjem v Ribnici polni samozavesti: »Moramo verjeti vase, saj si le tako lahko zagotovimo obstanek v ligi. Trenirali smo dobro, klapa je odlična in v Ribnico ne gremo z belo zastavo. Ribničane spoštujemo, a jih ne precenjujemo. Tudi ostale ekipe so le iz krvi in mesa ter so premagljive. Z disciplino v igri skozi celotno tekmo in ob razpoloženih vratarjih lahko nadaljujemo s presenečenji tudi v Ribnici,« je zaključil 31-letni Poje, ki je po dveh krogih s 17 zadetki prvi strelec moštva iz Velike Nedelje.
Tekma med Ribnico in Veliko Nedeljo bo v 1. A-ligi medsebojna enajsta. Doslej sta obe moštvi zmagali po petkrat. Zanimivo, da sta obe moštvi skupaj v sezoni 2003/04 zapustili elitno konkurenco in se preselili v 1. B-ligo. Ribničanom se je uspelo med najboljše vrniti že čez leto, Velikonedeljčanom pa leto kasneje. Tekma v Ribnici je na sporedu v soboto ob 19. uri.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Velike Nedelje (na sliki Dejan Ivančič, zeleni dres) so proti Trimu pokazali odlično igro. Jo lahko ponovijo tudi v Ribnici?
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
RK Gorišnica
To soboto bodo prvenstvo pričeli tudi rokometaši Gorišnice, ki nastopajo v 1. B slovenski moški rokometni ligi. V letošnji sezoni bodo zaigrali s pomlajeno ekipo in tudi z novim trenerjem Stankom Bezjakom. V minuli sezoni so se borili za obstanek in ga tudi izborili, to naj bi bil primarni cilj tudi v tej sezoni. Očitno je, da so se fantje ujeli s trenerjem, saj gojijo hitro in borbeno igro.
Žreb jim je v prvem krogu namenil gostovanje pri lanskoletnem prvoligašu iz Škofje Loke. Tu pa se bi lahko pokazalo, kako se bo mlada ekipa znašla proti močnemu nasprotniku in koliko se bo poznala odsotnost nekaterih nosilcev igre iz lanske sezone (Pi-
sarja, Štormana).
MRK Drava Ptuj
Tudi za rokometaše Drave Ptuj bo ta vikend pomenil start v novo prvenstvo. V minuli sezoni je bilo veliko težav glede igralskega kadra, v letošnji sezoni naj ne bi bilo tako. Na trenersko klop je sedel Marjan Valenko, čas pa bo pokazal, kako bo ekipa funkcionirala. Vsi skupaj si želijo, da bi bilo bolje kot v minuli sezoni, čeprav se zavedajo, da se ekipa ne gradi čez noč. Že v petek zvečer se bodo rokometaši Drave pomerili z rokometaši Šmartnega 99 iz Litije, podpora s tribun pa bi mladim fantom veliko pomenila.
Danilo Klajnšek
Foto: UE
Kolesarstvo • Pogovor z Martinom Hvastijo
Zadovoljen z nastopi slovenskih reprezentantov in perutninarjev
Slovenska reprezentanca je na minulem prvenstvu v Salzburgu (Avstrija) ponovno dosegla več kot nekatere mnoge večje kolesarske države. V reprezentanci kot tudi v svetovnem kolesarstvu na splošno vedno večjo vlogo igrajo tudi kolesarji ptujske Perutnine, ki so tokrat naredili še en korak naprej in se približali najboljšim. Po prvenstvu smo se pogovarjali z Martinom Hvastijo, ki je ocenil dosežke in potenciale tako na klubskem kot nacionalnem nivoju.
M. H.: »Moje delo ni, da ocenjujem nastope, moram pa reči, da sem zadovoljen. Res je, da vsako dirko, ne glede, ali je svetovno prvenstvo ali kakšna manjša dirka, startamo na zmago, moramo pa biti realni. Svetovno prvenstvo je krona sezone, v kategoriji profesionalcev edina dirka, kjer kolesarji nastopajo za državo. Sedmo mesto Uroša Murna je velik uspeh, če le preštejemo, katere nacije so bile pred in katere velike za nami. Gre tudi za potrditev kontinuitete vrhunskih rezul-
tatov vse tja od Hauptmanove bronaste medalje iz Lizbone pred petimi leti.«
Pred sezono ste zasedli mesto selektorja. Vsi kolesarji so bili zelo dobro pripravljeni in motivirani. Se je pri rezultatih poznalo, da je prišlo do sprememb?
M. H.: »Vsak selektor ima svoj stil. Sam sem z vsemi še pred kratkim skupaj tekmoval in sem morda uporabil drugačno vrsto motivacije. Dejstvo je, da je ekipa funkcionirala fantastično, vzdušje je bilo dobro že pred dirko kot tudi med njo. Jaz sem vesel do te mere, da sem uspel prepričati vseh pet tekmovalcev Pro toura, da nastopijo, kljub temu da so nekateri hoteli zaključiti sezono že
precej pred tem. Kar za nacijo, ki ima le pet tekmovalcev v vrhunskem razredu, je uspeh.«
Perutninarji sicer ne nastopajo v Pro tour tekmovanju. V Avstriji pa je bila šesterica, Gregor Gazvoda in Borut Božič v slovenskem ter Matija Kvasina, Rado Rogina, Hrvoje Miholjevič ter Kristjan Đurasek (do 23 let) kot člani hrvaške reprezentance. Kako ocenjujete njihove dosežke, glede na to, da med letom ne tekmujejo v tako močni konkurenci?
M. H.: »Vesel sem, da smo nastopili s tako številno ekipo. Možnost za kakšnega kolesarja več iz evropskega kontinentalnega pokala je obstajala, ven-
Martin Hvastija
V ptujskem klubu so kolesarji, ki jih ni bilo na svetovnem prvenstvu, pa bi zagotovo dobro odpeljali dirko v tej konkurenci. Predvsem mislimo na Mitjo Mahoriča, Mateja Stareta in Jureta Golčerja.
M. H.: »To je moje osnovno stališče že ves čas. V letošnjem letu smo Imeli s Perutnino premalo kvalitetnih dirk in to je eden od razlogov, da ko pridemo na takšno dirko, kot je svetovno prvenstvo, težko pokažemo vse kar znamo. Konkreten primer je Božič, ki ga je bilo precej strah prvega kroga, šele ko je začutil, da konkurenca ni tako strašna, je začel normalno dirkati. No, ob koncu ga je malo zmanjkalo. Hočem reči, da če bi skozi vso sezono vozili težje in daljše dirke, sem prepričan, da bi bili tudi na takem tekmovanju povsem enakovredni.«
dar pa forma v zadnjih tednih pred SP ni bila zadovoljiva in smo ostali pri tej številki. Zelo sem zadovoljen z Božičem, ki je opravil prvi nastop na tako visokem nivoju in se je odlično držal vse do zadnjega vzpona na dirki, ko je omagal in bil eden zadnjih, ki so izpadli iz vodilne skupine. Res mu je zmanjkalo čisto malo. V tej skupini je bil Kvasina, ki pa v samem sprintu ni uspel doseči vidnejše uvrstitve, vendar je bil z najboljšimi, kar je za nje-
ga velik uspeh. Moram reči, da sem tudi v tem pogledu zadovoljen.«
Glede na odlične nastope skozi celotno sezono vključno s svetovnim prvenstvom je zrelo vprašanje, ali je Perutnina sposobna tekmovati v višjem kakovostnem razredu, Professional Continental? Ali so kolesarji sposobni konkurirati tekmecem na dirkah, če se trenutno ne spuščamo v finančne in organizacijske
omejitve, ki so poglavje
zase?
M. H.: »V to sem prepričan. V tekmovalnem pogledu za temi ekipami prav nič ne zaostajamo. Mnoge, da ne rečem skoraj vse po vrsti, smo tudi prehiteli, kar se tiče točkovanja in lestvice. Mislim, da smo bili po moči na posameznih dirkah povsem enakovredni. O tem že celo leto razmišljamo, vendar je stvari težje speljati po organizacijski in finančni plati.«
Slabšo vožnjo, kot smo pričakovali, je v kronome-tru prikazal Gregor Gaz-voda. Sam je pričakoval izboljšanje sicer odličnega rezultata iz lanske sezone, kar se ob koncu ni zgodilo. Vi ste bili ob njem. Kaj se je dogajalo?
M. H.: »Grega pravi, da ni imel svojega dneva. On je prikazoval kontinuiteto oziroma vzpon rezultatov skozi leta od mladinskih vrst preko kategorije mlajših članov do Elite. Lansko leto je pozitivno presenetil s 25. mestom z zelo majhnim zaostankom za Janijem Braj-kovičem. Vanj sem verjel tudi letos. Na oko je peljal zelo lepo, vendar ne dovolj hitro. Zakaj, mora sedaj Gregor sam poiskati neke odgovore. Tako pač je v kolesarstvu. Ni vedno vse po načrtih, ni enostavno tempirati forme in vsega ostalega, kar sodi k svetovnemu prvenstvu. Mislim, da Gregorju letos ni uspelo. Še vedno zaupam vanj, fant je nadarjen ne samo kot kronometrist, ampak na splošno kot kolesar in verjamem, da bo našel pot do boljših rezulta-
tov.«
UG
Tenis • Po finalu DP v Portorožu
Ptujčanke končale sezono brez poraza
Pretekli teden se je v Portorožu odvijal edini profesionalni ženski teniški turnir v Sloveniji. Prvič v karieri je na WTA-turnirju zmagala 15-letna Avstrijka Tamira Paszek, ki jo teniški strokovnjaki uvrščajo med največje talente svetovnega tenisa. Dobro so nastopile tudi Slovenke, čeprav je naša prva igralka in prva nosilka turnirja Katarina Srebotnik izpadla v 1. krogu. Andreja Kle-pač se je uvrstila v četrtfinale in je na najnovejši WTA lestvici že blizu 200. mesta, Tadeja Ma-jerič (na glavni turnir se je prebila skozi kvalifikacije) in Maša Zec-Peškirič pa sta izpadli v 1. krogu.
Finalni turnir U-12
V času WTA turnirja so se v Portorožu odvijala tudi zaključna državna tekmovanja v ekipni konkurenci. TK Ptuj-Nes je imel na finalnih tekmovanjih kar dve ekipi, in sicer U-12 in žensko člansko ekipo. Najprej so na igrišče stopili najmlajši, ki so se v polfinalu (na zaključni turnir so se uvrstile 4 ekipe) pomerili s prvimi favoriti za končno zmago, igralci TK As Litija. Mladi Ptujčani so se jim dobro upirali, dobili tudi dva dvoboja, za zmago pa jim je zmanjkalo tudi kanček sreče in izkušenj. Trener Zoran Krajnc je bil s predstavo svojih varovancev zadovoljen: »To je vsekakor velik uspeh te ekipe, saj so imeli Litijani za ligo prijavljene najboljše igralce te starosti v Sloveniji (Nastja
turnirje (Majerič, Lukič, Grgič, Vollmaier). Na drugi strani so v ptujski ekipi manjkale kar tri izkušene igralke: Urška Jurič, Nina Šuvak (študijske obveznosti v ZDA) in Mateja Horvat (nastopala je na hrvaškem DP). V rednem delu prvenstva so v medsebojnem dvoboju s 3:1 zmagale Ptujčanke. Ob tem je potrebno dodati, da so dekleta redni del zaključila pred dvema mesecema in da je bil premor res (pre)dolg.
Že v prvem dvoboju je bila Ines Globočnik zelo blizu osvojitvi niza, pozneje se je izkazalo, da je bilo to morda celo
odločilno. Finale se je namreč končal z rezultatom 2:2, v nizih pa so bile 6:4 boljše igralke ŽTK Maribor, ki so tako postale državne prvakinje. Kot zanimivost dodajmo, da Ptujčanke v celotni sezoni niso izgubile niti enega dvoboja, le dvakrat so igrale neodločeno (s TK Branik MB in z ŽTK Maribor)!
Tjaša Kovač, igralka TK Ptuj-Nes, je po dvoboju povedala: »V naši ekipi je kar nekaj igralk, ki zaradi študijskih in službenih obveznosti nismo opravile zadostne količine treninga. Kljub temu je bilo vzdušje v ekipi dobro, dekleta se med sabo od-
lično razumemo, ves čas smo se vzpodbujale. Svojo nalogo je odlično opravil tudi trener, oz. kapetan ekipe Zoran Krajnc. V Portorožu smo preživeli zares lep dan, ki smo ga zaključili z ogledom finalnega dvoboja na WTA-turnirju.«
Rezultati finala DP za članice:
TK Nes-Ptuj - ŽTK Maribor 2:2
Ines Globočnik - Aleksandra Lukič 5:7, 2:6, Katja Mršnik - Patricija Vollmeier 1:6, 2:6, Nena Vukasovič - Maša Grgan 7:6, 3:6, 6:3, Ines Globočnik/ Tjaša Kovač - Lara Kamnik/ Maša Grgan 6:3, 3:6, 6:3.
TK Ptuj-Nes so ob strani skozi vso sezono stali naslednji sponzorji: Nes, Terme Ptuj in Dominko Ptuj.
Jože Mohorič
Mladi igralci in igralke TK Ptuj-Nes s trenerjem Zoranom Krajn-cem
Kolar iz Celja, Marko Juričič iz Prebolda) in so zmagali tudi v finalu. Kljub temu smo bili blizu in če bi Urh in Aleks imela malo več izkušenj, bi se lahko obrnilo tudi drugače.«
Rezultati finala DP za dečke in deklice U-12: Polfinale: TK Ptuj-Nes
-	TK AS Litija 2:5 Posamezni rezultati: Urh
Krajnc Domiter - Marko Juri-čič 5:9, Aleks Munda - Blaž Bizjak 2:9, Luka Merc - Mark Čuk 9:1, Marina Baklan - Nastja Kolar 0:9, Iva Mekovec - Tina Rupert 5:9, Krajnc Domiter/ Munda - Bizjak/Juričič 6:5 (predaja), Mekovec/Potočnik
-	Kolar/Rupert 0:9.
ŠRD Max club Ljubljana - ŽTK Maribor 5:2.
Finale: AS Litija - ŠRD Max club Ljubljana 4:3
Člansko ekipno DP za dekleta
V nedeljo so se za naslov ekipnih državnih prvakinj pomerile še članice. Prvouvršče-ni ekipi rednega dela, TK Ptuj-Nes (9 točk) in ŽTK Maribor (8 točk), sta uprizorili izenačen dvoboj, čeprav so bile velike favoritinje za zmago Mariborčanke, ki imajo v svojih vrstah igralke, ki so precej orientirane tudi na profesionalne WTA-
Igralke TK Ptuj-Nes so tudi v finalu DP pokazale dobre igre; izgubile so zaradi slabše razlike v nizih.
Foto: UG
Kinologija • Kinološko društvo Ptuj
Športni napovednik
Jutri na Ptuju državno tekmovanje solanih psov
Tekmovalci iz Kinološkega društva Ptuj s svojimi psi to sezono sodelujejo na sledarskih tekmovanjih, tekmah šolanih psov po nižji in višji stopnji ter tekmovanjih v agilityju. Septembra se je Oto Mesarič udeležil tekem v agilityju v Ljubljani in Hrušici. Obakrat si je v skupini A1 small pritekel drugo mesto. Osvojil pa je tudi skupno drugo mesto na državnem tekmovanju za pokal Eukanuba.
Tekme šolanih psov v KD Varpolje so se udeležili Marjan Zupanič (po programu IPO1), Milica Mohr (po programu B-BH) in Irena Oblak (po programu ISP-A, dosegla je 98 točk in zasedla 1. mesto).
Dvodnevnega državnega sledarskega prvenstva v Grosupljem se je udeležilo pet ptujskih tekmovalcev. Po programu IPO-FH mora pes na 1600 korakov dolgi in tri ure stari sledi najti osem predmetov. Zlatko Voglar je prvi dan dosegel 78 točk, drugi dan pa 84 točk. Milan Bogdanovič je dosegel 71 in 55 točk. Pri programu IPO 1 mora pes na 300 korakov dolgi in 20 minut stari
Državnega tekmovanja v sledenju v Grosupljem so se udeležili (z leve): Marjan Rubin, Zlatko Voglar, Marjan Zupanič, Milan Bogdanovič in Srečko Šeruga.
sledi najti dva predmeta. Srečko Šeruga je s 94 točkami zasedel 1. mesto, Marjan Zupanič s 84 točkami 3. mesto in Marjan Rubin z 71 točkami 5. mesto.
Konec avgusta so se v društvu začeli tudi jesenski tečaji šolanja psov, ki jih obiskuje
preko 60 tečajnikov.
Člani ptujskega društva ta vikend pripravljajo dvodnevno državno prvenstvo psov v sledenju in 9. Čihalov memorial - tekmovanje šolanih psov s podelitvijo CACT. Tekmovanje v sledenju se začne danes (v
petek) ob 14. uri in se zaključi jutri ob 15. uri. Nato se jutri ob 15. uri na poligonu Kinološkega društva Ptuj začne tekmovanje šolanih psov, ki se bo končalo predvidoma ob 23. uri. Pričakujejo 57 tekmovalcev.
Mateja Tomašič
Nogomet • 1. SŽL, 2. SML, 2. SKL, U-14 vzhod, U-16 dekleta
1. SZNL
Rezultati 5. kroga: ŽNK Pomurje
-	ŽND Slovan 5:0 (5:0), ŽNK Kamen Jerič - ŽNK Slovenj Gradec 1:2 (1:1) Velesovo, ŽNK Maribor - ŽNK Krka 0:15 (0:7), ŽNK Ljudski vrt Ptuj
-	ŽNK Senožeti - VODE 1:9 (0:8).
1.	POMURJE	5	5	0	0	60:1	15
2.	SLOV. GRADEC	5	5	0	0	26:2	15
3.	ŽNK KRKA	5	4	0	1	36:3	12
4.	KAMEN JERIČ	4	2	0	2	17:4	6
5.	SENOŽETI - V.	5	1	0	4	11:13	3
6.	ŽND SLOVAN	4	1	0	3	3:11	3
7.	LJUD, VRT PTUJ	5	1	0	4	6:57	3
8.	ŽNK MARIBOR	5	0	0	5	3:71	0
ŽNK LJUDSKI VRT -SENOŽETI VODE 1:9 (0:8)
STRELKA ZA PTUJ: Ljubec (72. minuta) ŽNK LJUDSKI VRT: U. Ar-
nuš, Koren, Trafela, L. Arnuš, Skaza, Pihler, Breznik, Šmintič, Cafuta, M. Arnuš, Ljubec. Trener: Miran Zorčič.
V nedeljo dopoldne so mlade ptujske nogometašice, ki nastopajo v 1. slovenski ženski članski nogometni ligi, gostile ekipo iz Senožeti in upale na ugoden razplet. Slab začetek je bil usoden za ptujsko ekipo
ŽNK Ljudski vrt, ko so gostje iz zahodnega dela Slovenije večkrat preigrale in izigrale domačo obrambo, predvsem v prvem polčasu, ko so dosegle osem zadetkov.
Po šibkem prvem polčasu so domačinke v drugem polčasu močno popravile pristop do igre in nekajkrat uspešno izvedle akcije v napadu. V 72. minuti je Ljubčeva izkoristila svojo priložnost in dosegla zadetek za ŽNK Ljudski vrt. Z malo več sreče, predvsem v zaključku akcij domačink, bi lahko bil rezultat ugodnejši.
Katarina Rozman
2. SML VZHOD
REZULTATI 7. KROGA: Krško - Drava 3:4, Mura 05 - Get Power Šampion 4:3, Malečnik - Pohorje 1:1, Nissan Ferk Jarenina - Ljutomer 3:0, Zreče - Šmartno 1928 1:2, Nafta - Slovenj Gradec 3:0, Šmarje pri Jelšah - Bistrica 0:1
1.	MURA 05 7 7 0 0 18:6 21
2.	NAFTA 6 5 1 0 18:2 16
3.	NŠ POLI DRAVA 7 5 0 2 24:9 15
4.	N. F. JARENINA 7 5 0 2 15:7 15
5.	ZREČE 7 4 0 3 15:10 12
6.	ŠMARTNO 7 4 0 3 11:6 12
Dekleta ZNK Ljudski vrt so v prvem polčasu igrala slabo, precej bolje je bilo v drugem delu.
7.	G. P. ŠAMPION	7	3	2	2	13:13	11
8.	ŠMARJE PRI J.	7	3	0	4	15:17	12
9.	POHORJE	7	2	2	3	11:17	8
10.	KRŠKO	7	2	1	4	23:13	7
11.	MALEČNIK	7	2	1	4	16:14	7
12.	BISTRICA	6	2	1	3	7:10	7
13.	LJUTOMER	7	0	0	7	4:33	0
14.	SLOV. GRAD.	7	0	0	7	0:33	0
NŠ POLI DRAVA - KRŠKO 4:3 (2:3)
STRELCI: 1:0 Čeh (13), 1:1 Bizjak (16), 2:1 Novak (20), 2:2 Berič (35), 2:3 Berič (37), 3:3 Belšak (47), 4:3 Novak (71)
NŠ POLI DRAVA: Vesenjak, Po-žegar, Antolič, Belšak, Druzovič, Šti-berc, Čeh, Klajderič, Novak (Gavez), Vrabl (Piberčnik), Zagoršek. Trener: Miran Emeršič.
2. SKL VZHOD
REZULTATI 7. KROGA: Krško - NŠ Poli Drava 0:1, Mura 05 - Get Power Šampion 1:0, Malečnik - Pohorje 1:0, Nissan Ferk Jarenina - Ljutomer 1:4, Zreče - Šmartno 1928 5:0, Nafta - Slovenj Gradec 3:0, Šmarje pri Jelšah - Bistrica 1:3
1.	MURA 05	7	6	1 0	26:0	19
2.	NAFTA	6 5	0 1	25:9	15
3.	N. F. JARENINA	7	4	2 1	23:10	14
4.	NŠ POLI DRAVA	7	4	12	12:10	13
5.	LJUTOMER	7	4	0 3	13:11	12
6.	KRŠKO	7	4	0 3	9:12	12
7.	BISTRICA	6 3	2 1	10:9	11
8.	POHORJE	7	3	13	14:7	10
9.	G. P. ŠAMPION	7	3	13	13:11	10
10.	MALEČNIK 7 2	1	4	12:14 7
11.	ZREČE 7 2	1	4	10:13 7
12.	ŠMARJE PRI J. 7 1	2	4	11:19 5
13.	ŠMARTNO 7 1	0	6	4:24 3
14.	SLOV. GRADEC 7 0	0	7	2:35 0
NŠ POLI DRAVA - KRŠKO 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Dizdarevič (75) NŠ POLI DRAVA: Kocen, Šegula, Čuš, Fekonja, Kozar, Roškar, Vinko-vič, D. Krajnc, Hauptman, Jazbec (M. Krajnc), Gril (Dizdarevič). Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA U - 14 VZHOD
REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Dravograd 2:2, NŠ Poli Drava -Nafta 1:0, Ljutomer Oxigen - Rudar Velenje 1:3, Maribor - Mura 05 3:0, Le cog Sportif - CMC Publikum 1:0, Get Power šampion - Železničar 8:0
1.	MARIBOR 7
2.	CMC PUBLIKUM 7
3.	NŠ POLI DRAVA 7
4.	G. P. ŠAMPION 7
5.DRAVOGRAD	7
6.	MURA 05 7
7.	RUDAR VELENJE 7
8.	ALUMINIJ 7
9.	LE COG SPORTIF 7
10.ŽELEZNIČAR	7
11.	NAFTA 7
12.	RADGONA 6
13.	LJUTOMER O. 7
14.	BISTRICA 6
6	0	1
4	2	1
4	2	1
4	1	2
3	2	2
3	2	2
3	2	2
3	2	2
3	0	4
2	0	5
1 2	3
1 1	5
0 0	6
29:3	18
19:3	14
16:5	14
26:8	13
17:7	11
13:6	11
11:7	11
7:11	11
9:18	9
11:27	9
8:24	6
6:11	5
5:16	4
2:32	0
ALUMINIJ - DRAVOGRAD 2:2
(2:1)
STRELCI: 1:0 Dovečar (5), 1:1 Sirk (11), 2:1 Petek (33), 2:2 Pešl (59)
ALUMINIJ: Valentan, Rumež (S. Pulko), Koren (Cesar), Stoilkovič, Ro-gina, Medved, Dovečar (Strel), Vin-diš, Sitar (Šket), Petek, Čeh. Trener: Simon Vidovič.
NŠ POLI DRAVA - NAFTA 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Horvat (62) NŠ POLI DRAVA PTUJ: Šegula, Topolovec, Roškar, Serdinšek, Ostro-ško, Pernek (Muršec), Perger, Slanič (Simonič), Matjašič (Horvat), Ljubec (Goričan), Pauko (Skurjeni). Trener: Miran Ljubec.
U - 16 DEKLETA
REZULTATI 4. KROGA: ŽNK Ljudski vrt - Slovenj Gradec 1:4, Krka
-	Kamen Jerič 2:0, Senožeti vode
-	Pomurje 1:14, Škale Inter - Livar Slovan 3:0
1.	KRKA 4 4 0 0 13:2 12
2.	KAMEN JERIČ 4 3 0 1 15:3 9
3.	ŠKALE INTER 4 3 0 1 9:7 9
4.	POMURJE 4 2 0 2 25:8 6
5.	SLOV. GRADEC 4 1 0 3 5:8 3
6.	LIVAR SLOVAN 3 1 0 2 3:7 3
7.	MARIBOR 3 1 0 2 3:8 3
8.	LJUDSKI VRT 3 0 1 2 4.15 1
9.	SENOŽETI VODE 3 0 1 2 3:22 1
ŽNK LJUDSKI VRT - SLOVENJ GRADEC 1:4 (0:1)
STRELKA ZA ZNK LJUDSKI VRT:
Potrč (64. minuta)
ŽNK LJUDSKI VRT: Murko, Fras, Godina, Najvirt, L. Arnuš, Pihler, Strelec (Lovrenko), Breznik (Vrečar), Pod-hostnik, Nežmah (U. Arnuš), Potrč.
Danilo Klajnšek
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Drava - Primorje; SOBOTA ob 20.00: CMC Publikum - Maribor, HIT Gorica - Domžale; NEDELJA ob 16.00: Factor - Nafta, Bela krajina - Koper
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Rudar Velenje - Bonifika, NEDELJA ob 15.00: Dravinja Duol - Aluminij, Livar - Krško, Zagorje - Tinex Šenčur, Triglav - Mura 05
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zavrč - Železničar, MU Šentjur
-	Stojnci, Kovinar Štore - Črenšovci, Malečnik - Pohorje, Tišina - Palo-ma, Trgovine Jager - Tehnostroj Veržej, Koroška Dravograd - Odranci
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Šoštanj - Šmartno 1928, Mons Claudius - Peca, Tehnotim Pesnica - Jurovski Dol, Zreče - Oplotnica, Bistrica - Rogaška; NEDELJA ob 16.00: Holermuos Ormož - Šentilj Jarenina, Gerečja vas Unukšped - Get Power Šampion
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
6. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Slovan (nedelja ob 15.00)
LIGA - U 16 DEKLETA
6. KROG: Kamen Jerič - ŽNK Ljudski vrt (nedelja ob 11.00)
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
9. KROG: Aluminij - Železničar (Kidričevo - sobota ob 15.30)
1.	SLOVENSKA KADETSKA LIGA
9. KROG: Aluminij - Železničar (Kidričevo - sobota ob 13.30)
2.	SLOVENSKA MLADISKA LIGA - VZHOD
8. KROG - NEDELJA ob 12.00: NŠ POLI Drava - Nissan Ferk Jarenina
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
8. KROG - NEDELJA ob 10.00: NŠ Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina
LIGA - U 14 VZHOD
8. KROG - SOBOTA ob 11.00: Bistrica - Aluminij, SOBOTA ob 12.00: NŠ Poli Drva - Get Power Šampion
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Gorišnica - Podvinci; NEDELJA ob 10.30: Mark 69 Rogoznica - Cirkulane, Skorba - Markovci; NEDELJA ob 16.00: Bukovci - Videm, Dornava - Hajdina, Boč - Apače
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zgornja Polskava - Lovrenc, Tržec - Pragersko, Spodnja Polskava - Podlehnik, Grajena - Središče; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Leskovec
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA: PARI 5. KROGA - PETEK ob 17.00: Gorišnica
-	Stojnci, Holermuos Ormož - Grajena, Dornava - Tržec, Mark 69 Rogoznica - Markovci
ZAHODNA SKUPINA - PARI 5. KROGA - PETEK ob 17.00: Skorba
-	Boč, Pragersko - Zgornja Polskava, Apače - Lovrenc. Srečanje Polskava - Hajdina je bilo odigrano včeraj.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA
3. KROG - SOBOTA: Jeruzalem Ormož - Slovan (ŠD v Ormožu ob 19.00), Ribnica Riko hiše - Velika Nedelja (sobota ob 19.00). Preostala srečanja tega kroga so bila odigrana v sredo.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 3. KROGA: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator (nedelja ob 17.00 v ŠD Center), Izola - Olimpija, Celjske mesnine - KSI Škofja Loka, Inna Dolgun - Celeia Žalec, Zagorje - Europrodukt Brežice, Krka
-	Kočevje
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 1. KROGA: Termo - Gorišnica (petek ob 20.00), Grosuplje - MIP Gorica Leasing, Krka - Dol TKI Hrastnik, Radeče - Klima Petek, Atom Krško - Istrabenz plini, Sevnica - Dobova
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
PARI 1. KROGA: Drava Ptuj - Šmartno 99 (petek ob 20.00 v ŠD Center), Grča Kočevje - Arcont Radgona, Pomurje - Aleš Praznik
KEGLJANJE
2. SKL VZHOD - MOŠKI
3. KROG (v soboto, 30. 9.): Drava - Rudnik (Deta center ob 17.30)
2. SKL VZHOD - ŽENSKE
1. KROG (v soboto, 30. 9.): Drava - Fužinar (Deta center ob 13.30)
PAINTBALL
Na strelišču v Pragerskem se bo v soboto s pričetkom ob 8. uri pričel finalni turnir državnega prvenstva Slovenije in Hrvaške v paintballu. Nastopilo bo sedemnajst ekip z okrog 130 tekmovalci. Kot gostje bodo nastopile tudi ekipe iz Avstrije in Madžarske.
Danilo Klajnšek
Foto: MT
Vladimir Sitar, novi direktor Zavoda za šport Ptuj
Zavod za šport Ptuj kot regionalni center
Zavod za šport oz. Športni zavod Ptuj, kot se je imenoval v preteklosti, je pred nekaj meseci ostal brez direktorja, saj je Simon Starček odšel na novo delovno mesto, in sicer na Ministrstvo za šolstvo in šport. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil imenovan Mar'an Lenartič, dolgoletni sodelavec zavoda, istočasno pa je stekel postopek za imenovanje novega direktorja s polnimi pooblastili. Po zapletih pri prvem razpisu, ko so morali postopek ponoviti, je bil v drugo v ponedeljek na seji sveta MO Ptuj na to mesto imenovan Vladimir Sitar. Povabili smo ga na krajši pogovor.
Kako komentirate zaplete ob prvem razpisu?
V. S.: »Kljub različnim govoricam in namigovanjem glede mojega imenovanja za direktorja Zavoda za šport sem sedaj zelo zadovoljen z imenovanjem in se s tega mesta vsem zahvaljujem za podporo, tudi tistim, ki niso bili navdušeni nad to iz-
Foto: Martin Ozmec
Vladimir Sitar, novi direktor Zavoda za šport Ptuj
Vladimir Sitar, osebna izkaznica
Po izobrazbi je profesor športne vzgoje, sicer pa dolgoletni samostojni podjetnik. V prejšnjem mandatu je opravljal funkcijo predsednika Športne zveze MO Ptuj.
Je selektor slovenske kikboks reprezentance in dolgoletni alfa in omega ptujskega kluba borilnih veščin; doslej je izdal že dve knjigi s tega področja.
biro; upam samo, da so delali v dobro športa. Smo pa v demokratični družbi, kjer lahko vsak pove svoje mnenje, tako da je to popolnoma normalen pojav. Moram pa poudariti, da je bila pri prvem razpisu storjena napaka v postopku in popolnoma korektno je bilo, da se je postopek ponovil.«
Kakšno je po vašem mnenju stanje v športu v MO Ptuj?
V. S.: »Stanje se v zadnjih letih izboljšuje, saj vidimo predvsem porast vlaganj v športno infrastrukturo, kjer smo bili glede na slovensko povprečje v
deficitu. Seveda pa stanje nikoli ni dovolj dobro za vse klube in posameznike, da bi bili lahko vsi zadovoljni.«
Imajo vsi športi enake možnosti za razvoj ali so nekateri v privilegiranem položaju?
V. S.: »Na začetku mandata ne bi želel dajati kakšnih končnih ocen, saj še nimam popolnega vpogleda v dogajanja v vseh športnih panogah. Na splošno pa lahko opazim, da imajo v nekaterih športih boljše pogoje kot drugi, vendar je to v veliki meri odvisno od klubskih funkcionarjev, to je
od tistih, ki vodijo klube. Že sedaj pa lahko rečem, da se bom trudil vzpostaviti vsaj približno enake pogoje za vsa društva in klube.«
Kakšna je vaša prva ocena stanja v Zavodu za šport Ptuj, katerega direktor ste postali?
V. S.: »Kot član sveta zavoda sem delo spremljal že nekaj let in moja ocena je zelo pozitivna. Moj predhodnik, prof. Simon Starček, je imel zelo visoka merila za kvaliteto dela in s tega stališča bo težko nadaljevati na tem nivoju, vendar sem izziv sprejel in bom naredil vse, da
bomo delo nadaljevali tako, kot je bilo zastavljeno.«
Katere bodo vaše prednostne naloge na novem delovnem mestu?
V. S.: »Najprej želim podrobno spoznati kolektiv in osnovne naloge, ki so mi začrtane s strani ustanoviteljice, torej MO Ptuj. V svoji viziji razvoja sem med prednostnimi nalogami omenil to, da bi poskušali povečevati vlogo zavoda na regionalni ravni. Ker Ptuj postaja regionalno središče, moramo tudi Zavod za šport, kot se po novem imenuje, ustrezno umestiti kot nek regionalni center. Na tem nivoju že sedaj deluje na področju šolskega športa, v podobni smeri bi se moral razvijati tudi na drugih področjih. Med drugimi nalogami bi omenil še to, da bi organizacijo dela med zavodom in klubi zastavili čim bolj učinkovito, prav tako na relaciji zavod-MO Ptuj. Skrb za objekte v upravljanju zavoda je prav tako ena od prioritet. Med nadaljnjimi nalogami je potrebno omeniti še povezavo z ministrstvom za šport in fundacijo za šport, kjer želimo aktivno sodelovati na razpisih in s tem pridobiti čim več sredstev v MO Ptuj, tako za projekte kot tudi za infrastrukturo. Nadaljevali bomo tudi s povezovanjem s podobnimi zavodi v tujini in z izmenjavo izkušenj z le-temi, saj lahko s tem spremljamo trende razvoja v Evropi.«
Zavod za šport Ptuj upravlja veliko število objektov
v MO Ptuj. Kakšna je formula razdelitve terminov v dvoranah, ki bi ustrezala največjemu številu športnikov?
V. S.: »Natančnega vpogleda v razdelitev terminov sicer še nimam, vendar formula zagotovo obstaja. Moja prva naloga na tem področju bo, da skupaj s sodelavci zavoda in klubi to preučimo in poskušamo še optimizirati to razdelitev.«
Ali sedanje število zaposlenih v zavodu ustreza potrebam?
V. S.: »Ne! Po vseh analizah, ki jih je naredil že prejšnji direktor, je jasno, da je nalog za sedanje število zaposlenih že preveč. Povečuje se število objektov, ki jih vzdržuje zavod, povečuje se število projektov, razpisov ^ Če želimo, da bi tudi v bodoče kvalitetno izpolnjevali svoje poslanstvo, bi zares potrebovali še dodatne zaposlene.«
Kako si predstavljate sodelovanje z MO Ptuj, z vodjem oddelka za družbene dejavnosti in županom MO?
V. S.: »Vsekakor ne bi kandidiral za to delovno mesto, če si ne bi predstavljal dobrega sodelovanja z vsemi zgoraj omenjenimi. Z moje strani jim zagotavljam korektno sodelovanje, saj se mi zdi, da lahko samo skupaj kvalitetno delamo v korist športa. Mestni oblastniki so v zadnjem obdobju zelo podpirali šport, zgradilo in dogradilo se je kar nekaj objektov, za kar se jim lahko v imenu športnikov zahvalim. Sam si želim nadaljevanje takšnega dela. Čeprav se zavedam, da je finančni kolač eden za vse in da nikoli ne morejo biti vsi zadovoljni, sem prepričan v svetlo prihodnost športa v MO Ptuj.«
Jože Mohorič
Ptujski športni vikend
S športom je življenje lepše!
S prihodom jeseni je Zavod za šport Ptuj organiziral že 12. tradicionalni Ptujski športni vikend. V sodelovanju s številnimi športnimi društvi, klubi, vrtcem, šolami in ostalimi ponudniki športno-rekreativnih vsebin je pripravil več kot petdeset programov v več kot tridesetih športnih panogah. Športni vikend je bil namenjen vsem Ptujčanom in ostalim udeležencem, ne glede na starost. Vsebina letošnjega je potekala pod sloganom »S športom je življenje lepše«.
Cilj tega projekta je vsekakor, da se Ptujčani in ostali, ki niso vključeni v redno vadbo, udeležijo brezplačnih rekrea-tivno-športnih programov in se odločijo za nov izziv v svojem življenju, bolj zdrav način življenja, ostalim pa dodatna vzpodbuda in možnost rekre-
acije, druženja in sprostitve. Osnovni namen tradicionalnega Ptujskega športnega vikenda je najširšemu krogu ljudi ponuditi informacije o programih športne rekreacije v njihovem okolju, povečati število športno aktivnih ljudi v MO Ptuj in število izvajalcev športno-re-kreativnih programov.
Po podatkih izvajalcev programov je Ptujski športni vikend v tem letu odlično uspel, za kar se pa moramo zahvaliti tudi lepemu vremenu. Občani so bili o programu aktivnosti dobro informirani, saj je bilo izdelanih 3000 zloženk s programom, ki jih je bilo moč dobiti v središču mesta, po šolah, v vrtcih, na samem sedežu organizatorja in ostalih ustanovah. Plakati so opozarjali mimoidoče na raznih mestih. Posebej je potrebno pohvaliti najmlajše in najstarejše udeležence.
Množično so bile obiskane
družinske športne dejavnosti, ki so se jih udeležili predšolski in šolski otroci s starši. Organiziran je bil izlet v osrčje Haloz na idilično Gorco pri Podleh-niku.
Zelo dober odziv je bil na Trim stezi v Ljudskem vrtu. Najbolj zanimiva dejavnost je bilo balinanje, ki sta ga organizirali ŠD Panorama in ŠD Center na baliniščih na Vičavi in na dvorišču Potrčeve c. 34. Sodelovali so občani priletne starosti, v tej dejavnosti so našli veliko športnega zadovoljstva. Zanimanje je pritegnilo padalstvo na letališču v Moškanjcih. Na kartodrom v Hajdošah je prišla množica obiskovalcev, ki so se preizkušali v vožnji z gokar-tom. Po izjavi predsednik AMD Ptuj Uroša Langerholca je povpraševanje po tej športni panogi vse večje. Ljubitelji ko-njeništva so uživali v Konjeniškem klubu na Rogoznici.
Dinamično je bilo košarkaško in odbojkarsko dogajanje pri Pomaranča baru na Bregu, kjer sta se z dobro organizacijo in množičnostjo izkazala Klub ptujskih študentov in OK Kurent.
Za zdravje in dobro počutje ter orientacijo v naravi sta uspešno poskrbela Planinsko društvo in društvo Zreli vedež. Aktivno in množično se je v dogajanje vključilo Medobčinsko društvo invalidov Ptuj oz. njegovi člani v metanju pikada. Rekreativno igranje tenisa za vse generacije postaja vse pomembnejše in priljubljeno. Živahno je bilo v TC Luka Žabjak in Teniškem klubu - KIH Ptuj.
Ker vseh aktivnostih ni možno posebej opisati, lahko le omenimo, da je bilo veliko zanimanja še za ostale športne dejavnosti _ Zasluge za uspešno izpeljan in organiziran Ptujski športni vikend ima nedvomno tudi koordinator Andrej Štumberger s svojimi sodelavci iz Zavoda za šport Ptuj.
Projekt so podprli: Mestna občina Ptuj in Fundacija za financiranje športnih organiza-
cij RS. Velika zahvala gre tudi medijskima pokroviteljema Radiu Ptuj - Štajerskemu tedniku in Športnim novicam.
»Redna in sistematično načrtovana telesna aktivnost zelo pozitivno učinkuje na zdravje in splošno počutje udeležencev. Na Ptuju se odgovorni dobro zavedamo pomena re-kreativno-športne dejavnosti kot sredstva za izboljšanje delovne učinkovitosti in zdravja prebivalstva. Zato namenjamo čedalje večje vsote denarja za gradnjo športne infrastrukture in promocijo športne vadbe,« sta ob športnem vikendu povedala župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar.
Ste vedeli, da je telesna neaktivnost eden od desetih glavnih vzrokov za smrt in prizadetosti v svetu? Morebiti ste, a kaj, ko ste tudi vi med tistimi, ki svojo telesno nedejavnost opravičujete s tem, da nimate časa. Kdaj ga boste imeli? Torej, storite kaj zase. Že danes. Poskrbite za zdrav način življenja. Vse glasnejša so opozorila, da moramo za svoje zdravje v
prvi vrsti narediti največ sami. Ste pripravljeni? Že danes?
»Šport je okno v svet, je način življenja, je pot ^ Razvedrilo in sprostitev s telesno aktivnostjo naj postane nepogrešljiv del slehernega dne. Športno doživetje s prijatelji, dolg sprehod v naravi, družinski konec tedna, prijateljsko merjenje moči s sosedi v ulici so veseli in sproščeni trenutki. Ti so največkrat »sokrivi« za dobro počutje, bist-rost duha, zadovoljstvo, veselje in za zdrave medčloveške odnose. Zavedajmo se, da le redna športna aktivnost omogoča zdravo življenje ter ravnovesje telesnih in duševnih moči,« je bil zadovoljen in nasmejan v. d. direktorja Marjan Lenartič iz Zavoda za šport Ptuj.
Da bi se ukvarjali s športno-rekreativnimi dejavnostmi, se ob tem zabavali, predvsem pa uživali v trenutku, kar je dobra popotnica za lep dan in uživanje življenja, se pridružite tudi ostalim športnim akcijam v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in MO Ptuj. Športni zdravo!
Ivo Kornik
Odbojka na mivki, izvajalec KPS, OK Kurent in Pomaranča, d. o. o., pred Pomaranča barom na Bregu
Show dance ples, izvajalec Društvo Banibri, Ritmična dvorana nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj
Izlet vrtec, izvajalec Vrtec Ptuj
Miklavž • 60 let lovske družine Vinski vrhovi
Zelena bratovščina praznovala
V začetku septembra so v kulturnem domu pri Miklavžu člani lovske družine Vinski vrhovi svečano obeležili 60 let svojega delovanja. Z njimi so se veselili številni gostje, med katerimi sta bila tudi župan občine Ormož Vili Trofenik in predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož mag. Milan Trafela. Za kulturni okvir slovesnega trenutka so poskrbeli rogisti, miklavževski oktet, harmonikar Tadej in učenci OŠ Miklavž pri Ormožu.
Zametki današnjega lovstva in ustanovitev prve lovske družine segajo v teh krajih že v leto 1932, organiziranost v obliki, kot jo poznamo danes, pa je iz povojnega časa, iz leta 1946. Lovsko družino Sv. Miklavž, ki se je imela skupno 2350 hektarjev površin, je ustanovilo osem ustanovnih članov. V družini Sv. Miklavž so bili do leta 1954 organizirani lovci iz Miklavža in Koga, slednji pa so ustanovili lastno lovsko organizacijo. Istega leta se je družina preimenovala v Lovsko družino Vinski vrhovi Miklavž pri Ormožu. Lovišče je na območju Slovenskih goric, zato je okrog 800 hektarjev njiv in travnikov, 750 hektarjev gozdov ter 800 hektarjev vinogradov.
Lovci so se dolgo srečevali po gostilnah, domovih članov in v zadružnem domu,
potem pa se je porodila želja po lastnih prostorih. Zidavo lovskega doma so pričeli leta 1968, trajala pa je tri leta. Leta 1978 je družina razvila društveni prapor, ki ga je krasilo 27 trakov ter 86 zlatih in 50 srebrnih žebljičkov.
Lovni turizem je bil vedno pomemben vir prihodka za družino. Sprva so bili gostje lovci iz Italije, Nemčije in Avstrije v zadnjem času pa tudi iz Slovenije. Najzvestejši jim ostaja Hermann Stadler, ki pri njih lovi že 27 let.
Športno strelstvo je pomembna dejavnost, ki je postala množičnejša po letu 1978. Še zlasti pa po letu 1981, ko je LD novo strelišče opremila z za tiste čase najsodobnejšo napravo za metanje glinastih golobov. LD Vinski vrhovi tradicionalno prireja memorialno tekmovanje v
spomin na preminulega lovskega tovariša Frančka Riz-mana. Lovci se zanimajo tudi za kinologijo. Ker je njihovo lovišče nižinsko, jim koristijo zlasti ptičarji, usposobljeni za skupinski lov in sledenje.
LD Vinski vrhovi ima danes 32 članov, pri čemer pa je opaziti, da se zmanjšuje število mladih, ki bi želeli vstopiti v njihove vrste. Povprečna starost lovcev je 51 let, le 30 % je mlajših. Starešina Roman Pesrl je ob tej priložnosti podelil 20 priznanj različnim institucijam, s katerimi lovci uspešno sodelujejo. Dolgoletnim članom pa so podelili posebna priznanja. Prejeli so jih Matija Kolarič, Ivan Šnajder, Jožef Janežič, Alojz Kele-mina, Stanko Ratek, Edi Voljč in Roman Pesrl.
vki
Ob jubileju so podelili posebna priznanja tudi sedmim zaslužnim članom. Edi Voljč prejema priznanje iz rok Romana Pesrla, starešine lovske družine Vinski vrhovi.
Cirkulane • Županski kandidat Janez Jurge^M Videm • Koalicija SLS, N.Si in SD za enega župana
Njegov program je nastajal že Ker mu zaupajo pred samostojnostjo občine
Janez Jurgec je svoje videnje razvoja občine utemeljil tako: »Rdeča nit razvoja je gotovo v sožitju vseh generacij, to pa pomeni skrb za ostarele in mlade.
Kot županski kandidat na prihodnjih volitvah se je minuli teden uradno predstavil tudi sedanji župan Friderik Bračič, ki je skupni kandidat strank SLS in N.Si, njegovo kandidaturo pa podpira tudi SD.
V tem kontekstu je treba pospešeno nadaljevati modernizacijo cest, širjenje kanalizacijskega omrežja, sprejeti prostorski plan občine, stanovanjske in obrtne cone, dati več spodbude razvoju biokmetijstva in kmečkega turizma, za kar imamo v Cir-kulanah idealne možnosti. Centru Cirkulan bo treba dati podobo, kot si jo zasluži, najprej pa urediti pločnike, saj so zdaj zlasti najmlajši izpostavljeni veliki prometni
nevarnosti.« Jurgec je v nadaljevanju še poudaril, da se bo kot morebitni župan zavzel za takojšnjo ureditev MMP Meje, prva naloga, s katero se bo moral spopasti, pa je gotovo izgradnja vrtca: »Glede tega bomo podali predlog za sprejetje posebnega zakona, ki nam bi omogočil državno sofinanciranje, saj je naša situacija v tem pogledu specifična in nikakor ni naša krivda, da se nismo mogli pravočasno prijaviti na ustrezen razpis
šolskega ministrstva.«
Na predstavitvi skupnega županskega kandidata pa je spregovoril tudi Danijel Po-lajžer, predsednik OO N.Si Cirkulane: »Za koalicijo smo se odločili, ker se nam v tako majhni in novi občini zdi povsem nesmiselno begati in razdvajati ljudi z ne vem koliko kandidati in tudi izgubljati čas in energijo za priprave programa, ki je navsezadnje enak pri obeh strankah.«
SM
Kot kandidat za župana nove občine Cirkulane Janez Jurgec se bo zavzel za državno sofinanciranje vrtca
Kot sta povedala predsednika obeh strank, so se za podporo skupnemu kandidatu odločili predvsem iz dveh razlogov; prvič, ker so programi vizije razvoja občine zelo podobni, skoraj identični, in drugič zato, ker se je Friderik Bračič že doslej kot župan odlično izkazal, dosegel zelo dobre rezultate v prid razvoja občine in mu zato povsem zaupajo.
Podoben razlog je za svojo vnovično kandidaturo navedel tudi sam Bračič: »Kot župan sem si nabral veliko izkušenj pri vodenju občine, poleg tega pa so v teku ali tik pred začetkom izjemno veliki projekti, ki jih bo potrebno uspešno zaključiti. Med že začetimi je gotovo izgradnja vodovodnega omrežja Zahodne Haloze, ki poteka kar v treh občinah hkrati, nosilec projekta pa je naša občina. Čaka nas tudi megalomanski projekt izgradnje kanalizacije, v kratkem pa se bo začela tudi gradnja vrtca, ki mora biti dokončan v naslednjem letu.«
Navedeni razlogi pa so tudi že del razvojnega programa, ki si ga je zapisal Bračič: »Gotovo bomo nadaljevali tudi modernizacijo cestne infrastrukture, in to po celotni občini, pri čemer zlasti v ha-loškem delu občine pričakujemo znaten delež državnih in občinskih sredstev, urediti bo treba centre za ločeno zbiranje odpadkov, v načrtu
je ureditev obrtne cone v gramoznici Lancova vas ter spodbujanje in pomoč tako podjetništvu kot kmetijstvu, posebno pozornost pa bomo namenili tudi turističnemu razvoju občine. Konkretno je tako že urejena informacijska pisarna za Krajinski park Štur-movci na sedežu naše občine, nadaljevali bomo projekte Turistične cone Haloze-Za-gorje, kamor smo vključeni, zelo pomemben za nas pa bo tudi projekt ureditve porečja Dravinje, kjer se lahko nadejamo sredstev iz evropskih
strukturnih skladov.«
Bračič se bo, kot je še napovedal, zavzemal tudi za boljše pogoje delovanja društev, za ureditev stanovanjske cone, odprtje lekarne, ki se pričakuje v začetku naslednjega leta, v zdravstvenih prostorih se bo namestil tudi terminal za potrditev zdravstvenih izkaznic, prav tako si je v plan zastavil obnovo OŠ v Selih in ureditev igrišč ter zagotovitev štipendij nadarjenim. V primeru ponovne izvolitve pa bo županoval kot neprofesionalni župan.
SM
Za župansko funkcijo v Vidmu se bo ponovno potegoval tudi sedanji župan Friderik Bračič kot skupni kandidat SLS in N.Si s podporo SD.
Foto: vki
Foto: SM
Foto: SM
Piše: Uroš Žajdela • Južna Amerika (14.)
Rio de Janeiro - 1
Preden sva prispela v Rio de Janeiro, so nama številni svetovali, da morava biti zelo previdna, saj sva lahko v nasprotnem primeru zelo hitro okradena ali celo kaj hujšega. Tako so bili prvi koraki zelo previdni, saj sva gledala na vsakega, ki bi lahko ogrozil najino varnost ali obstoj najine prtljage. Kmalu sva ugotovila, da so vsi strahovi povsem odveč, saj ni bilo niti enega vzroka za morebiten preplah. Če se odpravljate v Rio de Janeiro vam predlagam, da preprosto odmislite vsa neutemeljena opozorila in se preprosto predate užitkom tega megalomanskega mesta, ki ponuja toliko vsega. Glede na lepote, in na žalost tudi glede na
cene, se lahko primerja s prav vsemi evropskimi mesti.
Z avtobusne postaje sva se z javnim prevozom odpravila v center mesta ter si tam poiskala najcenejši in zelo odmaknjen hotel. To pa iz preprostega razloga, saj sva hotela v miru uživati zadnjih nekaj dni v Južni Ameriki. Kljub zelo skromni namestitvi je cena sobe znašala še vedno 3500 SIT, kar je za brazilske razmere izredno drago. To je potrebno tudi pričakovati, saj je Rio eno izmed petih najlepših mest na svetu, tako da je venomer obdan s številnimi turisti in domačini to s pridom izkoriščajo. Prvi večer sva si ogledala bližnjo okolico hotela in prečudovito peščeno plažo Flamengo, ki se je nahajala dobrih 100 me-
' .71A
Pogled s Štručke na mesto
Foto: Uroš Zajdela
trov od najinega hotela. Kljub najinemu trudu nespoznavanja drugih popotnikov sva ravno v tem hotelu naletela na dva Slovenca, in sicer na Kristino in Uroša Ravbarja, ki sta potovala z avtom okoli sveta. Zadeva je res malce spominjala na kakšen pocukran ameriški film, a smo se resnično povsem naključno srečali pri zajtrku. Odločili smo se, da bomo veliko privarčevali, če bomo skupaj odkrivali lepote tega mesta, saj se moraš do večine znamenitosti odpraviti s taksijem.
Šele v Riu ugotoviš, da to ni le mesto, kjer se nahaja prečudovita peščena plaža Copacabana ali največji nogometni stadion na svetu, imenovan Maracana, prav tako to ni le gromozanski kip Jezusa Kristusa ali znamenita Štručka, kjer je bil posnet eden izmed najspektakular-nejših delov Jamesa Bonda itd. To je namreč mesto, ki ima svojo dušo ter prečudovite ljudi, je mesto, ki te na vsakem koraku navdihne in ki ga preprosto moraš vzljubit. Življenje v Riu poteka zelo umirjeno, saj domačini večino časa preživijo na plažah in se predajajo sončnim žarkom, nogometu ter sambi.
Seveda je bila naša prva postojanka znamenita plaža Copacabana, ki je poznana domala po vsem svetu. Najcenejša varianta do te plaže je podzemna železnica, ki pa je še vedno kar precej draga, saj ena vožnja stane približno 350 SIT. Po dobrih tridesetih minutah vožnje prispeš na to prečudovito plažo, kjer je
Copacabana v vsem sijaju
Foto: Uroš Zajdela
odraščal Ronaldo, pa Ronaldinho, pa Pele ... Prvi pogled nanjo je res spektakularen, saj te obdaja prečudovito modro morje, nepredstavljivo lepi hoteli ter petkilometrska peščena plaža. Kljub temu da je bila voda precej hladna, smo se kot majhni otroci brez obotavljanja pognali vanjo. Moram priznati, da sem bil v tistem trenutku kar ponosen nase, saj mi je uspelo uresničit enega izmed svojih življenjskih ciljev. Vendar pa na tej plaži ne boste spoznali ravno veliko domačinov, morda le kako dekle, ki se suče med bogatimi samci in vneto išče izhod v boljše življenje, saj se le-ti nahajajo na mnogo lepši plaži Ipanema ali Botafoga.
Po nekajurnem čofotanju po vodi in plaži smo se odpravili naprej, saj je bilo pred nami še veliko znamenitosti, ki smo si jih preprosto morali
ogledati. Najprej je bila na vrsti znamenita Štručka, na katero se lahko povzpneš le s posebno gondolo (vozovnica stane 3500 SIT). Štruč-ka se dviga neposredno iz morja na nadmorsko višino 350 metrov, od koder je nato prečudovit pogled na vse strani Ria de Janeira. Šele na tej razgledni točki opaziš veličino tega mesta, ki premore nekaj več kot 6 milijonov prebivalcev. Na njej smo tudi doživeli še sončni zahod in nepozabno nočno panoramo mesta, ki sije v vsem svojem sijaju. Preprosto se ne moreš naužiti vseh lepot, ki ti jih ponuja to mesto. Tako smo bili impresionirani, da smo za las ujeli zadnjo gondolo, ki se spušča v dolino. Polni vtisov smo se odpravili nazaj v hotel in komaj čakali, kaj bo prinesel naslednji dan.
Nadaljevanje prihodnjič
Nagradno turistično vprašanje
Svetniki so se poslovili, razprave o LTO pa niso dorekli
Letošnji svetovni dan turizma, 27. september, smo na Ptuju skromno obeležili. Že po tradiciji je mesto reševalo TD Ptuj, ki je pripravilo krajšo prireditev ob posaditvi kanadske rdeče bukve (na fotografiji) v Mestnem parku, kjer si prizadeva, da bi pljuča mesta dobila nekdanji sloves in veljavo.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje ima prostore novi ptujski TIC?
Ime in priimek:_ Naslov:
Na Novem trgu so odprli obnovljeno info tablo, pred blagovnico in na Mestnem trgu pa so potekale ulične delavnice za otroke. S svetovnim dnevom turizma pa je sovpadla okrogla miza o mestnem obzidju, ki bi jo Zgodovinski arhiv Ptuj organiziral ne glede na svetovni dan turizma kot eno od prireditev v okviru 16. Dne-vov evropske kulturne dediščine.
Za kakšno poglobljeno analizo o tem, kaj se je premaknilo v ptujskem turizmu v zadnjih štirih letih, pa je že zmanjkalo časa. Zgodil se je pomemben razvojni cikel v Termah Ptuj, kjer so obnovili notranje in zunanje termalno kopališče, v katerem se ponašajo tudi z največjim toboganom v Sloveniji. Na začetku 32. leta poslovanja pa so začeli uresničevati največjo
investicijo, odkar obstajajo, gradnjo štirizvezdičnega hotela. Število turistov in nočitev se povečuje iz leta v leto, ni daleč dan, ko bo število nočitev preseglo številko 100 tisoč. Do leta 2008 načrtujejo v Termah Ptuj že tisoč postelj. Od letos ima mesto tudi novi TIC, prostore, ki si jih zaslužijo turisti in mesto. V turistični organiziranosti mesta z okoljem in organiziranosti ponudbe pa najstarejše slovensko mesto, ki tudi letos pričakuje skupaj s svojimi Termami pomembne uvrstitve v tradicionalnem slovenskem tekmovanju o urejenosti kraja in turistične ponudbe Moja dežela - lepa in gostoljubna, še vedno šepa. Ptujski mestni svetniki zdajšnjega sestava, pred dnevi so imeli poslovilno sejo, so se kar dve
leti pripravljali na odločilen spopad o razmerah v Lokalni turistični organizaciji, a ga niso zmogli. Sanacijski program prejšnjega direktorja je »moral« v predale, nikoli ga niso obravnavali, o novem so sicer pričeli razpravljati, a v njem niso našli odgovorov, kako z LTO naprej, v kateri smeri, zato so razpravo preložili na jesen, pri čemer jih je prehitel konec mandata. Odločitev o prihodnosti LTO so tako nekritično prenesli na novi sestav mestnega sveta. Čas pa neusmiljeno teče. To pa je tudi čas, ko nastaja tudi program novega ku-rentovanja, ki je letos prineslo nekaj-milijonsko izgubo. Svetovni dan turizma pod sloganom Turizem bogati bi Ptuj moral bolje izkoristiti, kot ga je, pričakovati je bilo, da bomo med
Davčna številka:
drugim tudi izvedeli, kaj se dogaja z načrtovano gradnjo mestnega hotela v Dravski ulici, kaj je s projekti družinskih hotelov, za eno od mestnih stavb, v kateri naj bi uredili enega izmed njih, je iz naslova kulturnega tolarja kapnilo blizu 40 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Mesto pa še tudi nikoli ni postreglo s podatkom, kako je z uresničevanjem odloka o lokalni vodniški službi. Vsak dan se lahko sami prepričamo, da nam turiste po Ptuju vodijo »tujci«, inšpekcije, ki bi njegovo uresničevanje morala nadzirati, pa od nikoder. Lahko pa bi na ta simbolični dan izvedeli, kdaj bo na grajskem hribu ponovno odprla vrata grajska restavracija, še
malo, pa bo minilo dvajset let, odkar so jo zaprli. Tudi pri turističnih edicijah in izdaji novih razglednic bi se morali bolje potruditi, spominki pa so tudi že dolgo problem. Turistični vlakec pa bo po mestu zagotovo zapeljal leta 2007 ob odprtju hotela v Termah Ptuj.
Novi hotel v Termah Ptuj bo imel 250 postelj. Nagrado bo prejela Andreja Klep, Zgornja Pristava 31 a, Ptujska Gora. Danes vprašujemo, kje ima sedež novi ptujski TIC. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 6. oktobra.
Lef f>(yZ(kxV
f^tjuyadti
69.000
Rabac	Umag	Tunizija
Sanfior4*	Sol Garden 4*	Bel Azur 3*
28.10.-5.11./1X POL	27.10.-5.11./1X	3.10./
gratis do 7 let	POL	7x POL
6.490	5.990	78.800
Rodos	Rim-
Omiros 2*	Neapelj
1.10./	5.10./
7x NZ	3 dni-bus izlet
78.720	42.900
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK TUI potovalni center
Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ
Wbrid »f \i/ TUl
Foto: Črtomir Goznik
Kuharski nasveti
Grozdje
Preden iz tega cenjenega sadja naredijo mošt in seveda kasneje vino, je sedaj še pravi čas, da ga uporabimo še za kakšno okusno jed. Jedi, v katerih uporabimo tudi grozdje, niso v nobenem letnem času tako okusne kot sedaj. Grozdje spada med najstarejše znane vrste sadja. Pretežno so tako imenovane vinske sorte, ki se uporabijo za predelavo v vino in sokove, nekaj pa ga tudi posušijo v rozine.
Glede na barvo večina sort grozdja delimo na bele in rdeče sorte grozdja. To barvno kombinacijo lahko dobro izkoristimo tudi pri pripravi jedi. Pri rdečih sortah se barva spreminja od vijolične, temno rdeče do temno modre barve. Lupina grozdne jagode ima po navadi še mokasto voščeno prevleko, ki se nabere, ko se zgosti vlaga v zraku in jo že z obrisom ali pranjem lahko odstranimo.
Belo grozdje je rumene do svetlo zelene barve in je pravilo manj aromatično kot rdeče sorte. Ima pa tanjšo lupino in čvrstejše meso, zaradi tega pri pripravi jedi ostanejo jagode bolj čvrste ali omaka bolj gosta, rdeče sorte pa pomembno vplivajo na barvo, ne glede, ali jih uporabimo pri slaščicah ali mesnih jedeh. Pri uporabi namiznih sort grozdja pazimo še na pečke, ki jih odstranimo, če vplivajo na kvaliteto jedi, na primer pri omakah, ki jih pripravljamo iz grozdja, pri slanih in sladkih jedeh ^
Grozdje je živilo, ki ga lahko dopolnimo z mnogimi drugimi živili. Po okusu se ujema z
ribami, morskimi sadeži, siri, pripravimo ga lahko skupaj s perutnino in teletino in je prijeten dodatek in popestritev bele vinske omake. Rdeče sorte grozdja ponudimo tudi zraven divjačine, predvsem divje perutnine. Grozdje se ujema tudi s siri, še posebej s polnomastnimi mehkimi siri, kot je brei in je nepogrešljivi dodatek pri kremah za torte, rulade, različne sadne rezine in podobno. Če imamo grozdje pri slaščicah na vrhu, ga nikoli ne potresemo s sladkorjem v prahu.
Grozdje se lepo ujema z orehi, tako pogosto orehove biskvite v jeseni polnimo tudi z grozdjem. Pri nakupu grozdja pazimo, da so jagode napete in brezhibne, se trdno držijo peclja, rdeče sorte pa ne smejo imeti zelenega odtenka. Od toplotnih postopkov grozdje kuhamo, dušimo ali pečemo skupaj z ostalimi sestavinami kolača. Grozdje za omako kuhamo 3 do 5 minut, tako da vpliva na okus omake in deloma razpade. V kolikor pa grozdje maceriramo, kar pomeni, da ga damo za nekaj ur v odišav-ljeno tekočino s sladkorjem, ga maceriramo 3 do 6 ur.
Ne popolnoma zrelo grozdje je kislo, zato pri pripravi jedi uporabimo le popolno-
Mokri smrček
Odgovor: V prvih treh tednih mladiči ne potrebujejo nobene dodatne hrane, dovolj vsega dobijo v materinem mleku. V prvem posesanem mleku (kolostrum) dobijo zaščitna pro-titelesca, ki jih ščitijo pred kuž-
Dohranjevanje mladičev
Vprašanje bralca Mirka iz okolice Ptuja: Psička je skotila sedem zdravih mladičkov, ki so stari pet tednov. Zanima me, kdaj jih lahko pričnemo dohranjevati in kakšna hrana bi bila najprimernejša.
nimi boleznimi v najzgodnejšem obdobju življenja. Šele tri do štiri tedne po skotitvi lahko pričnemo mladiče dohranjevati. Prvi obroki hrane naj vsebujejo čim več lahko prebavljivih beljakovin ter vitamine in rudnine. Naj-
ma zrelo grozdje. Lupina nam lahko pri omakah in kremah kvari videz jedi, zato jo po potrebi odstranimo, lupino lažje odstranimo, če jagode za nekaj minut potopimo v vrelo vodo. Grozdje je priljubljeno sadje tudi drugod v svetu, tako v Ameriki pripravljajo omako iz rjavega sladkorja, grozdja in kisle smetane. Pripravimo si lahko tudi dušenega piščanca z grozdjem, korenjem in čebulo, v Španiji pripravljajo juho iz grozdja, ki jo najpogosteje ponudijo hladno, prav tako z grozdjem pogosto obogatimo bavarsko kremo, v Franciji grozdje pripravljajo skupaj z gosjimi jetri, pri nas pa si še vedno najpogosteje pripravimo različne biskvitne rezine, ki smo jih popestrili z grozdjem, ru-lade, torte, sokove, nekateri temne sorte mešajo pri pripravi marmelad in džemov ter sokov in sirupov.
Grozdni zavitek pripravimo tako, da si najprej pripravimo vlečeno testo. Testo pripravimo iz 25 dekagra-mov gladke moke, dodamo en deciliter do en deciliter in
bolj ustreza telečje ali piščančje meso, od drobovine jetra, srce, vranica, ledvica, nadalje trdo kuhana jajca, ovseni kosmiči ipd. Iz naštetih živil pripravimo redko kašasto jed, ki jo obogatimo z mineralno-vitaminskimi dodatki. Smiselno je, da prvim obrokom dopolnilne hrane dodamo sredstva za odpravljanje notranjih zajedavcev (tabletke, paste). Odstavljanje mladičkov poteka postopno v skladu z rastjo mlečnih zob, s katerimi mladički psici povzročajo poškodbe seskov in bolečino. Mladiče odstavlja-mo postopoma. Najprej jih psici vzamemo za nekaj ur čez dan, potem pa še čez noč, en teden
pol mlačne vode, ščepec soli in eno žlico belega olja. Moki dodamo sol in olje ter prilije-mo mlačno vodo. Testo temeljito gnetemo 10 do petnajst minut. Dovolj zgneteno testo oblikujemo v hlebček, ga premažemo z belim oljem in pustimo počivati vsaj 20 minut. Preden testo razvlečemo, ga razdelimo na dva enaka dela. En del razvlečemo, ga premažemo s premazom, ki ga naredimo iz dveh decilitrov kisle smetane, dodamo dve žlici mletih orehov in eno drobno jajce. Čez premaz prekrijemo drugo polovico razvlečenega testa, po katerem potresemo razpolovljene grozdne jagode, potresemo s sladkorjem in cimetom ter pokapljamo z rumom. Zavitek zavijemo, nekajkrat z vilicami prebo-demo in damo v pomaščen pekač. Pečemo pol ure pri 180 do 200 °C. Preden zavitek ponudimo, ga po želji po-tresemo s sladkorjem v prahu ali prelijemo s sladko omako iz grozdja.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
kasneje jih vzamemo ves dopoldan ali popoldan. Na ta način ščitimo psičko pred nadležnimi mladiči, hkrati ji hitreje usiha mleko in psički postanejo bolj samostojni. Dokončno jih psički odvzamemo pri starosti sedem do osem tednov. Mladim psom lahko naprej pokladamo brike-tirano ali konzervirano hrano, namenjeno mladim psom.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Dober dan, barviti oktober
Pričenja se mesec vinotok, mesec rodovitnosti in barvitosti vrtne narave, ki je izmed vseh letnih časov najbolj pester in spremenljiv po svoji naravni podobi: v začetku se iz letnega zelenila v sredi pre-obleče v jesenska oblačila, ob srečanju s prvimi jesenskimi slanami v listopadu pa ga že zajame jesenska sivina.
Za vrtičkarja to še ni čas počitka, ker je na vrtu še nekaj rastlin, ki zorijo in jim je potrebno spraviti plodove, negovati gredice, ob sajenju čebulnic, dvoletnic in grmovnic pa se že tiho oglaša misel na pomlad.
V SADNEM VRTU oktobra obiramo zimske sorte jabolk in hrušk. Pozno zoreče sadje je zaradi daljšega obdobja vegetacije in razvoja plodov od cvetenja do drevesne zrelosti, ki traja okrog 150 dni, po svoji hranljivi vrednosti najbogatejše, iz naravnih virov nakopičenih snovi pa tudi najprimernejše in trpežnejše za hrambo v svežem stanju. Za hrambo so primerni le najkakovostnejši plodovi, za sorto značilne velikosti, barve in oblike razvitosti, zdravi ter med obiranjem in spravilom nepoškodovani. Prostor za hrambo naj bo, ne glede na količino hranjenega sadja, ločen od vseh drugih vrst živil in kemikalij, ker so jabolka izredno dojemljiva za vse tuje vonjave in biološko kemične procese. Prostor za hrambo sadja mora biti zračen s stalno nizko temperaturo nekoliko nad zmrziščem ter z visoko relativno zračno vlago, sicer pa je najboljša hramba sadja v svežem stanju ustrezna hladilnica s kontrolirano atmosfero.
Sajenje in presajanje sadnih drevesc in grmovnic raznega jagodičevja je mogoče šele, ko les z enoletnimi mladikami povsem oleseni, dozori ter odpade listje. Presajanje rastline, ko je še v stanju vegetacije in brez koreninske grude, preden je prišla v stanje zimskega mirovanja, je zanjo tolikšen stres in motnja, da pozimi zagotovo pomrzne.
Rdeči in beli ribez si lahko razmnožimo doma s potaknjenci, če naslednje dni iz letošnjih poganjkov odrežemo 30 cm dolge potaknjence. Na mladiki pustimo štiri brste, ostale odstranimo. Tako pripravljene potaknjence vtaknemo v 15 cm globoko pripravljeno gredo na ukoreninjenje.
V	OKRASNEM VRTU v tem jesenskem času, podobno kot drugo okrasno rastje z vso izrazitostjo izstopajo in se odražajo okrasne trave. Botanično so trave najobsežnejša rastlinska vrsta, ki prerašča in prekriva večji del zemeljske skorje. S svojo obliko, prilagodljivostjo na rastne, talne in vremenske razmere se je razvila posebna veja vzgoje in pridelovanje vrst trav, ki lahko služijo za vse priložnosti - v okrasne namene v vrtovih, na javnih zelenicah, igriščih, obvodnih površinah, od vrtnih trat, nizkih in polvisokih trav kot vmesnih zasaditev v skalnjakih in blazinastih gredah, višjih trav v kombinaciji z okrasnimi grmovnicami in trajnicami do visokih perjank, trstik, bambusov in pampa-ških trav. Okrasne trate so lepe in privlačne pomladi, ko pričenjajo rasti, poleti, ko rastejo in zelene v vseh naravnih odtenkih, v jeseni, ko razcveto in se razkošatijo v barvito pahljačo, ter pozimi, ko odete v ivje in snežno belino tvorijo edinstven okras vsakemu okolju, kjer jim je rastišče. V jesenskem času okrasne trave pravočasno pripravimo na prezimitev, da jih povežemo, po potrebi pa plitvo ogrnemo, sicer pa jih v rasti negujemo in opazujemo v njihovi posebnosti, ob tem pa že načrtujemo, kako z njimi še bolj popestriti naše zeleno okolje. Saditi in razmnoževati okrasne trave je najbolje spomladi od aprila do maja, ko je tudi najprimernejši čas za obrezovaje odmrlih in suhih travnatih šopov.
V	ZELENJAVNEM VRTU izrabimo lepe in sončne jesenske dni za spravilo vrtnin. Za zimsko shrambo so primerni le zdravi, nepoškodovani in dovolj zreli plodovi. Blatni gomolji in korenovke ter vlažne plodovke, solatnice in kapus-nice so za hrambo v svežem stanju neprimerne.
Miran Glušič, ing. agr.
A y
-S.
29-petek	30-sobota è	1-nedelja è	2-ponedeljek
3-torek A-*"	4-sreda	5-četrtek	
Strateško načrtovanje in vplivnost
a
m
Torej, če hočete uspeti v glavnem trikotniku na področju last-nili podjetniškili poslov, resno premislite o zgornjih vrsticah, namreč ravno strateško načrtovanje in vplivnost igrata ključno vlogo pri ustvarjanju premoženja. Oboje pa je izjemno pomembna točka tudi pri ostalih podjetniških poslih, kjer seveda potrebuješ še dodatne sposobnosti.
Poslovni sistemi
Kdaj lahko rečete, da imate poslovni sistem? Ko brez vaše prisotnosti posli podjetja, vlaganja podjetja, strategija in širitev podjetja tečejo sami. V življenju smo sposobni sestaviti ogromno poslovnih sistemov, ki lahko delajo za naš žep vsak dan, vsako uro, vsako minuto _ In nosijo denar, ki ga potem vlagamo v druge poslovne sisteme. Poslovni sistem - nekaj, zaradi česar ste finančno svobodni. 93 % podjetij v svetu ima izredno slabo zgrajen poslovni sistem. Torej le 7 %% podjetij uspešno kljubuje vsakodnevnim spremembam, ki jih prinaša tržišče. To so podjetja, ki jih vodijo uspešni posamezniki z visoko stopnjo vplivnosti. Vedo, da razvoj in izobraževanje nista metanje denarja skozi okno. Vedno razmišljajo o izboljšavah sistema. Smisel poslovnega sistema pa je predvsem v nenehnem pritoku denarja. Nikakor si ne zamišljajte poslovnega sistema, ne da bi računali na dobičke. Predvidevajte pa, da bo sprva karseda težko doseči stopnjo, pri kateri poslovni sistem preseže svojo lastno učinkovitost. Takrat namreč poslovni sistem začne delati sam. Torej, popolnoma brez vas, če tako želite.
Priporočam pa, da ga še vedno nadzirate javno in skrito. Javni nadzor poslovnega sistema je predvsem vaš lasten nadzor, ki ga opravljate predvsem sami. Najbolj enostavno je, da si vzamete dan, teden ali pa tudi mesec časa, odvisno od velikosti sistema, in preverite določene detajle poslovanja. Skriti nadzor naj opravijo osebe iz revizorske hiše. Vse skupaj mora biti izpeljano v strogi tajnosti. Takrat lahko svoj sistem nadzirate popolnoma. Svetujem vam, da nenehno skrbite za nadzor nad svojimi poslovnimi sistemi, tako javno kot skrito. Namreč na svetu je preveč prisklednikov, lažnivcev in izdajalcev podatkov. Niste se trudili zato, da bi vam nekdo kradel podatke v sistemu. Niste tako bogati, da bi vam lahko vsak zaposleni mesečno pokradel še za eno svojo plačo. No, to so še skromne kršitve, obstajajo tudi hujše.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje.
Mitja Petrič
Otroci in zodiakalna znamenja
Oven (21. marec-20. april)
Mali upornež
Če ste povili dete, rojeno v znamenje Ovna, se vam bo počasi začelo svitati, da imate dete, ki se na svoj način postavlja na prvo mesto. Varovanec planeta Mars bo že zgodaj ugotovil, da se je potrebno v življenju boriti, biti ponosen na svoje znanje in pokazati, kaj zna. Poleg tega naj vam zaupam, da vas bo znal zavrteti okoli prsta in biti šef. V skupini ljudi bo vodja in pionir. Znal se bo postaviti zase in za vse tiste vrednote, ki mu bodo blizu. Mama, ki ga bo spremljala v zibelki, bo ugotovila, da je trmaste narave in da bo precej naporno, če ne bo vse njegovo. Pomagajo razne tehnike sproščanja, kot je poslušanje nežne glasbe ali branje knjig. Seveda morate naprej to početi vi. Vedite nekaj, da se v izbruhih jeze skriva mehko srce, zato bo potrebno uporabiti pri
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
vzgoji trdo roko v žametni rokavici. Imel bo osebo, ki ga bo spremljala, mu bo zaupnik in prijatelj. Občutke je včasih dobro zakriti in tako bo ostal v središču pozornosti. Mnogi rojeni v tem znamenju so hi-peraktivni - toda to samo pomeni, da potrebujejo ogromno prostora za igro, da se lahko pokažejo in dokažejo. Nekoliko se bo zapletlo pri pisanju domačih nalog, kajti to je za njih zelo dolgočasno in monotono opravilo. Sedenje v šoli je prav tako monotono. Pedagoški delavci bi znali povedati, da jih otroci znajo zabavati in so včasih moteči. Vsaka zadeva najprej verjetno ni komična, kasneje to postane. Branje ni njihov adut, zato je možno, da knjiga leti po zraku in znani so po tem, da preberejo uvod, srednji del in konec. Obnovo je tako težko povedati in napisati. Starši morajo biti pri vzgoji previdni, kajti vedite, da se za malim razgrajačem skriva velikodušno srce. Pretirano popuščanje in odstopanja niso dobra, kajti v tem primeru bo mali Oven kmalu pokazal roge. Zato boste morali izdelati načrt.
Športne aktivnosti
Zgodaj mu je potrebno povedati in ga nenazadnje naučiti, da je lepo, da stvari delimo. Ko bo prejel igračo, jo bo imel sebično zase. Mali Oven je znan po tem, da ima polno energije in zato je smiselno, da ga vpišete v plesni tečaj ali k nogometu. Prodorno energijo izražajo tako fantje kot punčke. K nogometu lahko vpišete tudi vašo malo Ovnico. Seveda zagotovila, da bodo v športu, plesu uspešni, ni, kajti odvisno je od njih in njihove dobre volje. Njihov problem je v tem - če ne vodijo uspeha, napredka ali motivacije, odnehajo. Na srečo so potem tu starši, ki jih ščitijo in spodbujajo. Med njihove priljubljene igre sodijo tudi pustolovščine. Naj še enkrat poudarim, da so kljub hitrim izbruhom jeze in intervalu intenzivnih čustev kmalu dobri in da so sposobni veliko. Aktivno se lotijo vseh stvari in včasih pri tem padejo. Vendarle se vsakič poberejo, kajti ravno padec je lahko začetek novega in nov izziv. Včasih so padci boleči, vendarle se malim Ovnom mudi naprej.
Zabave, ples in dosledna vzgoja
Ne smete pozabiti, da je Oven rogato znamenje in da so njegov zaščitni znak rogovi. Srečanje je v nekem prenesem pomenu besede lahko zelo boleče. Trma ga varuje in žene naprej. Če je prehuda, ni dobro. V njem se
Svetovanje za vse ^
Lahko rečemo, da je stres posledica naših vznemirjenj, hitrega tempa življenja in nepoznavanja sebe, svojih reakcij, neobvladova-nje sebe. Posledica stresa so mnoge bolezni, ki jim ne najdemo vzroka, padec funkcionalnosti naših notranjih organov, premajhna koncentracija, padec imunskega sistema, hiperaktivnost.
Npr. nekaj nam v službi ne gre, imamo občutek, da nas sodelavka čudno gleda, šef je bil cel dan tečen. Ko pridemo domov, nas motijo otroci, ki so preglasni ali niso nekaj pravilno rekli, hitro je treba skuhat kosilo - pa še v trgovino, saj nam je zmanjkalo soli ^ Vse stvari, ki se dogajajo okrog nas, nas zmedejo, poženejo nam kri po telesu in mislimo, da nas bo razneslo, da ne bomo mogli več naprej. Vsakodnevni ritem življenja, ki se z vse preveliko naglico odvija, nas spravlja v prehiter tempo življenja. Ko se peljemo po cesti, nam trobijo in nas opozarjajo, če ne speljemo v tistem trenutku, ko je na semaforju zelena. Ves svet beži, nekam se jim mudi - pa sploh vedo kam? Kaj bi lahko naredili v tistih nekaj sekundah, ko čakajo pred semaforjem? Kaj bi lahko naredili tistih nekaj minut, ko morajo počakati v vrsti na občini?
Verjetno nič. Samo naša navada je takšna, da ne znamo počakati nekaj sekund, nekaj minut, da se vse odvije tako, kot se mora. Mislimo, da nas bo konec, če ne pridemo v tistem trenutku na tisto mesto, kamor smo namenjeni. Vmes se lahko zgodi še mnogo stvari, na katere ne bomo imeli moči vplivati - kaj naj potem naredimo? Naj sebe živciramo in obremenjujemo, zakaj se ni zgodilo tako, kot smo mislili? Kaj pa bomo s tem pridobili? Nič - samo sami sebi bomo naredili slabo, če se bomo sekirali za stvari, ki jih ne moremo spremeniti. Vsi ti drobni vsakodnevni dejavniki vplivajo na nas, in če se jim prepustimo, počasi začnejo najedati naše »živce« in nas spravljajo v čedalje večjo agonijo, ki ji rečemo stres. Marsikdo bo rekel - ja, takšno je življenje in mi nič ne moremo proti temu, lahko se samo prilagodimo, nič ne moremo spremeniti. Ni tako, mi se lahko spremenimo. Lahko spremenimo naš pogled na situacijo, ki se nam dogaja. Le pri nas imamo tisto moč, saj je vse odvisno od nas. Od nas je odvisno, ali bomo trobili vozniku pred nami, ki ne bo takoj speljal, ali pa se mu bomo nasmejali in si mislili: tudi meni se je to že kdaj zgodilo ^ Le od nas je odvisno, kako
Duševno zdravje
Varovanje osebnih podatkov
V Sloveniji se vse bolj razvnema razprava o tem, koliko mora javnost vedeti o zdravju svojih prvih politikov oziroma kdo sploh ima vpogled v zdravstveno kartoteko omenjenih, razen njih samih. Ali predsednik države nima pravice, da podatke o svojem zdravstvenem stanju na nek način zadrži pred javnostjo, se sprašuje Ivan iz Ptuja. Kam bi prišli, če bi vsi ti podatki pricurljali v javnost, ali ni to tudi neke vrste tudi napad na človekovo zasebnost, saj je naposled tudi predsednik države v prvi vrsti samo človek?
Vsekakor v slovenskem zdravstvu velja Zakon o varovanju osebnih podatkov, saj v zdravstvene kartoteke brez osebne privolitve pacienta nima nihče pravice vpogleda in posredovanja podatkov komurkoli, še najmanj pa javnosti. Tudi predsednik ni izjema, saj naša Ustava ne predvideva, kot morda nekatere ustave drugod po svetu, da je zdravje predsednika tudi stalno na očehjavnosti.
Nehumane informacije o zdravju tako našega predsednika kot tudi enega izmed naših poslancev v Evropskem parlamentu s strani upokojenega zdravnika v medijih sodijo v obravnavo pri ustreznih organih Slovenskega zdravniškega društva, ki bodo vsekakor ustrezno ukrepali v skladu z etičnimi in deontološki-mi pravili, ki se jih morajo držati tako aktivni kot tudi upokojeni zdravniki.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
skriva duh pionirske in dinamične energije, zato ga spodbuja vedno nov val. Od časa do časa se lahko vede nekoliko bolj uporno, in ko pride v puberteto, se v njegovem življenju dogaja veliko. Rad pleše in se zabava. Avtoritete ne prenese, zato staršem svetujem kar nekaj previdnosti in seveda nenazadnje doslednosti. Oče in mati se morata uskladiti, kajti le tako bo nadobudni najstnik dobil pravo mero vzgoje. Skozi odkrit pogovor in mišljenje se da odkriti marsikaj in tako doseči sporazum. V primeru, da se vaš otrok težko zbere
oz. nima prave motivacije, zelo pomaga, da skupaj napišete urnik, ki ga pobarvate z različnimi barvami, ki določajo bolj in manj pomembne dejavnosti. Zavedajte se, če niste dosledni vi, tega ne morete zahtevati od lastnega otroka. Po drugi strani vas bo učil pogumnosti in neustraš-nosti, kajti prav ničesar se ne bo bal. Resnično mu dajte svobodo in vendarle ne za vsako ceno, pač mora nekaj narediti. Gradite na modrosti in učenosti!
Tadej Šink, horarni astrolog
Stres - naš vsakdanjik??
Večkrat slišimo ljudi, da so pod stresom. Kaj sploh stres je? Sama beseda izhaja iz angleščine in pomeni napetost, obremenitev.
bomo reagirali v službi, ko bodo vsi nergali, si grizli nohte, zato, ker je šef slabe volje. Kaj lahko mi naredimo, če je šef slabe volje - prav gotovo ima vzrok. Morda ga je kaj razjezilo doma ali pa na cesti, morda pa na njega pritiskajo še višji šefi. Tudi njemu lahko polepšamo dan, če mu povemo kakšno šalo ali ga spomnimo na kak lep dogodek. S svojim obnašanjem lahko začnemo zavestno spreminjati klimo v službi, doma. Bodimo pri vsaki stvari dobromisleči, ne obremenjujmo se naprej za stvari, za katere ne vemo, kako se bodo iztekle. Ali pa se obremenjujemo za tisto, kar smo včeraj komu rekli, kaj smo naredili. Ne, tudi za to se ne splača obremenjevati. Tedaj smo ravnali tako, kot smo, v skladu z našim prepričanjem. Če vemo, da nismo ravnali pravilno, imamo danes nove možnosti, da to popravimo. Vsak dan je nov začetek, vsak dan imamo čudovito priložnost - da popravimo to, kar smo včeraj naredili narobe. Seveda pa moramo najprej spoznati, kaj smo naredili narobe in si priznati, da nismo reagirali pravilno. Šele za tem bomo sposobni razrešiti napako. Če pa nam je vseeno, kaj smo naredili - tudi če smo užalili najboljšega prijatelja, potem napake
ne bomo spredvideli in je ne bomo popravili. Če se ne bomo sproti lotevali popravljati svojih napak, se nam jih bo nakopičilo toliko, da nas bodo bremenile. In spet je tukaj stres ^ sami pripomoremo k vsakemu svojemu dejanju. V vsaki stvari, ki se nam zgodi, lahko vidimo nekaj dobrega, pozitivnega ali pa vidimo samo slabo. Situacije, ki se nam dogajajo v življenju, nam prihajajo naproti zato, da se iz njih nekaj naučimo. Ko vihramo, ne da bi pogledali okoli sebe, kaj se dogaja z nami, kaj se dogaja v okolici, pa ne zaznavamo priložnosti, iz katerih bi se lahko nekaj naučili. Ne vidimo, zakaj nam je neka zadeva prišla naproti, kaj nas želi naučiti. Tako brezglavo spet hitimo v nove dogodke, potem pa vidimo, da se nam dogaja nekaj podobnega. Le zakaj se nam dogajajo, oz. ponavljajo nekatere stvari v življenju? Če rečemo, da nam pride vsaka naloga ob pravem času - mi pa ne spregledamo, kaj bi se morali iz nje naučiti, se nam bo podobna situacija ponovila, samo da bomo iz tega nekaj odnesli, se naučili. In zato se nam bo podobno dogajalo vse dotlej, ko ne bomo pripravljeni nekaj spregledati - se nekaj naučiti in potem tudi popraviti, če nismo kaj naredili pravilno. Šele tedaj, ko bomo vse to sposobni odkriti in popraviti, se nam situacije ne bodo več ponavljale. Takrat bomo gledali na stvari drugače in ker bomo spremenili svoje mišljenje - se nam bodo posledično začele v našem življenju dogajati lepše, pozitivne stvari. Vse je tukaj za to, da nas nekaj nauči. Naš šef, naši otroci, naš vsakdanji ritem - vse to nas uči. Se bomo prepustili temu hitenju, na-
glici - ali pa si bomo morda vzeli kaj časa tudi zase, za premišljevanje o sebi, kaj smo storili narobe, kaj lahko popravimo. Tedaj bomo lahko razumeli sebe, lahko pa tudi ljudi okrog nas. Kako se rešiti stresa in prevelikih obremenitev? Vsi imamo na voljo enako ur v našem dnevu. Od nas pa je odvisno, kako jih bomo izkoristili. Ali jih bomo preživeli v premlevanju tega, kaj je kdo rekel, kaj naredil, kako se je ona obnašala ... ali pa se bomo posvetili sebi in premislili, kaj lahko naredimo zase. Vsak dan si vzemimo vsaj urico zase. Pojdimo v naravo, se razgibajmo, po celodnevnem bombardiranju z raznih strani pa si privoščimo tudi sprostitev. Sproščanje je metoda, ki nam pomaga premagati vsakodnevne obremenitve in strese. Ko se nam telo umiri, sprosti, lahko začnemo razmišljati drugače. Ustavimo se sedaj - ko je še čas, ko še stres ni prodrl tako globoko v nas, da ne bi mogli uravnavati naših življenjskih funkcij. Kako premagati stres in se pravilno sproščati? Na to vam bo odgovoril naš antistresni program, ki ga izvajamo za posameznike po dogovoru. Ob ponedeljkih ob 18. uri ste vabljeni vsi, ki vas zanima sproščanje, v naš prostor na Mariborski c. 15.
Naredimo nekaj več zase - za vse nas.
Milena Jakopec
DRUŠTVO FENIKS - kvaliteta življenja
Mariborska c. 15, Ptuj 2251 Info: Milena Jakopec 051 413 354
Tel: 02 788 51 77 Mail: fenik@mail386.com
Info - Glasbene novice
Nosilci zvoka so se skozi različna obdobja spreminjali in dandanes zgoščenke temeljito izpodrivajo mp3 glasbene datoteke. Poplava nelegalnih posnetkov na internetu v obliki mp3 datotek znižuje vrednost glasbi oziroma drugače povedano znižuje prodajo legalnih nosilcev zvoka. Drastičen upad legalnih nosilcev glasbe je viden v zadnjih letih, ko se je pojavil mp3 in z njim piratizem nevidenih in neslutenih dimenzij.
Ameriška zvezda MADONNA buri duhove na koncertni turneji Confession, saj jo v eni izmed točkpribijejo celo na križ. Krščanski svet je točko močno obsodil, vendar se zvezdnica požvižga na vse skupaj in še kar naprej izvaja to provokativno točko. Z aktualne zgoščenke Confessions On A Dancefloor so nam znani trije hiti Hang Up, Sorry in Get Together, katerim sledi vokalno najbolje izvedena pesem JUMP (****), ki ima končno preprosto plesno pop melodijo, brez hude prisotnosti računalniške podpore v ozadju. Osnovna poanta besedila je v tem, da moraš biti zmeraj pripravljen "skočiti"za dosego svojega cilja.
PARIS HILTON je vsak dan na tapeti rumenega tiska. Dedinja hotelske verige Hilton me je pozitivno presenetila s prvim hitom Stars Are Blind, medtem ko me je takoj zatem v enaki meri razočarala z debitantskim albumom Paris. Postavna blondinka nadaljuje glasbeno pot z nezahtevno pop pesmijo NOTHING IN THIS WORLD (**), ki ji primanjkuje energije in komercialno usmerjen refren, da bi lahko postala hit.
Danska nam je iz glasbenega vidika v zadnjem desetletju dala Whigfield, Aquao in Outlandish. Slednja sta svojih pet minut slave doživela, potem ko sta priredila pesem Aicha pevca Khaleda. Še bolj pa sem presenečen nad njunim novim etno, pop in rap usmerjenim komadom BEYOND WORDS (***), saj ta glasbeno v zakulisju bazira na pesmi Djurdev dan skupine Bijelo dugme.
Kolumbijska pevka SHAKIRA si bo prav gotovo zapomnila poletje 2006, saj je skupaj z Wycleffom Jeanom zmagovala na vseh lestvicah s hitom Hips Don 't Lie. Ta je po uspešnosti na lestvicah celo preskočil njen prvenec in do sedaj največji hit Whenever Wherever. Novo presenečenje izvajalke je malo neopredeljena pop/rock skladba ILLEGAL (***), v kateri občasno glavno vlogo prevzame s svojimi solističnimi deli tudi mehiški kitarist Carlos San-tana.
ROB THOMAS je bil skoraj desetletje alfa in omega zasedbe Matchbox 20 (k njej se namerava vrniti v letu 2007), vendar je lani kot solist enostavno eksplodiral s skladbo Lonely No More in albumom Something To Be. Izjemen tekstopisec je naredil poučno ulično pripoved v skladbi STREET CORNER SYMPHONY (***), vendar seje v njej malo odmaknil od čistih rock linij in jim je dodal še malo komercialnega pop pridiha.
Kanadska izvajalka SARAH McLACHLAN je s svojo odkritostjo že marsikoga zares ganila in sam sem jo prvič spoznal v pesmi Building A Mystery, medtem ko je njena najlepša pesem Angel. Pevka bo to jesen izdal svoj šesti album in napoved zanj je klavirska melanholična balada RIVER (****).
Ob koncu 80. let je AARON NEVILLE prvič odplaval od bratovske zasedbe Neville Brothers in posnel čudovito pesem Don t Know Much, v kateri je v duetu z njim pela tudi Linda Rondstant. Dolgo čas se nič ni slišalo o odličnem glasbeniku in pevcu, vendar se sedaj zmagovalno vrača z r&bpriredbo evergreena IT'S ALLRIGHT(****), ki so ga v originalu izvajali Huey Lewis & The News.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Vsab 5re6û in neÀeUû medi \9.\0 in 20. urû
Kdo je glavni igralec v filmu Klik?
Odgovor;_
Ki
NAGRADNO 1 M VPRAŠANJE
^ n o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Petra Mlakar, Stanulina 8 a, 2286 Podlehnik Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore poSljUe do torka, 3. oktobra, na naslov: Radio-Tedntk Ptuj, Baiieva 6,22S0 (za Injo).
Ta Dah - Scissor Sisters
(2006 - Universal - Multimedia)
New York med letoma 1970 in 1985 prinašajo s sabo Scissor Sisters z njihovo drugo ploščo Ta Dah. Zabavna zadeva, ni kaj. Celotna plošča zveni sila starinsko in to je bil tudi osnovni namen popularnega banda, ki je leta 2004 vžgal predvsem v Veliki Britaniji. Njihov prvenec Scissor Sisters je presegel dvomilijon-sko naklado in novi Ta Dah bo prodajna uspešnica po vsem svetu. Glasbeno gledano so prisotni različni retro vplivi od disca, popa, r&b-ja do glam rocka. Gre za zanimive in nevsakdanje glasbene forme z zelo komercialno usmerjenimi melodijami na prvo žogo in pravimi parodijami v besedilih. Osnovno vodilo ameriške skupine vam je sedaj že znano, in to je zabavati poslušalca, pa čeprav včasih na najbolj bizaren ali primitiven način. Skratka, Scissor Sisters
so veseljaki in takšne so tudi njihove vibracije na plošči Ta Dah.
Z vseh koncev in krajev lahko v vsakem trenutku zaslišite trenutni super hit zasedbe z naslovom I Don't Feel Like Dancin'. Za cool melodiko in sladkobo hita je poskrbel sam Elton John, ki je odigral kar nekaj klavirskih delov na zgoščenki. Sicer pa ima I Don't Feel Like Dancin' neverjetno pozitiven naboj ali energijo, ki te takoj spravi v
Filmski kotiček
Klik - za popolno življenje
Adam Sandler igra Michaela Newmana, deloholika in arhitekta, ki dela cele dneve, noči, vikende in praznike, da bi zaslužil dovolj denarja za svojo ženo (gospodinjo, seveda) in dva otroka. Ker tako služba kot družinska sreča zahtevata čas, Adam pa ga ni v stanju gospodarno porazdeliti, kmalu sledi propad družinske sreče. Ravno ko situacija postane nevzdržna, mu v roke priletijo mokre sanje sodobnega človeka: univerzalni pilot, s katerim lahko upravlja ne le TV, temveč celotno življenje okoli sebe. Le zaželeti si mora nekaj, pritisniti na gumb in že je želja uresničena. Toda nič v tem življenju ni zastonj in tudi ta čudežni pilot skriva v sebi past, zaradi katere bo Michaelu še kako žal ...
Adam Sandler je v ZDA zelo priljubljen komik. Nekateri ga imajo za naslednika Jim Car-reyja, čeprav bi težko potegnili kakršnekoli vzporednice med njima. Uspel je z nekaj zaporednimi majhnimi filmi, na katere ni računal nihče, niti producenti pri Disneyju, ki so te filme producirali. Ker v Hollywoodu nihče nikdar nič ne ve o tem, na kaj se publika odzove, tudi nihče ni
Click
Igrajo: Adam Sandler, Kate Beckinsale, Henry Winkler Režija: Frank Coraci Scenarij: Steve Koren & Mark O'Keefe
Žanr: Komična drama
Dolžina: 107 min Leto: 2006 Država: ZDA
znal razložiti, zakaj so Sandler-jeve komedije tako popularne - konec koncev niso bile niti smešne.
A dejstva so govorila zase: v blagajne se je stekalo na desetine in stotine milijonov. Karkoli je Sandler počel, vanj se je splačalo investirati, saj se je zdelo, da ne more zgrešiti. Seveda, ko je postal igralec holivudske plačilne lige A, se je tu in tam našel tudi kakšen filmski kiks, zaradi katerega investitorje še danes boli glava, a do danes si je Sandler počasi le izdolbel svojo tržno nišo: lahkotne komedije, ob katerih se lahko zabava vsa družina. Samo to in nič več.
Ne glede na to, kakšni so njegovi filmi (neumni ali ne), je Sandler dovolj pameten, da ve, kaj je njegov žanr in pri tem ostaja. Sprememba igralskega profila namreč uspe le zelo redkim igralcem - večina jih zaradi prevelike ambicioznosti in premalega talenta hitro potone v pozabo. San-dler ni tak in tako se lahko še danes mirno zanesete na »film Adama Sandlerja«: neškodljiva komedija, ki igra na prvo žogo, na koncu pa bo vse skupaj malce pokvarjeno zaradi nepotrebnega dramatiziranja in moraliziranja.
V to kategorijo spada tudi film Klik - za popolno življe-
dobro voljo. Retro pop/rock s preveč enakomernim ritmom spremlja komad She's My Man. Da pa pesem ni dolgočasna, poskrbijo šaljive domislice v tekstu, ki so osrednja točka srednje hitre pesmi I Can't Decide, ki ob osnovni pop formaciji občasno zaide tudi v polja countryja. Refren pesmi je popolnoma pribit, saj gre približno tako: »I Can't Decide ... You Should Live Or Die?« Disco funky bomba je cvileča Ooh, ki prinaša pravo vročico sobotne noči in njej po osnovni ideji sledi hudomušna Paul McCaertney. Pozitivna stran pesmi skupine Scissor Sisters so refreni, ki so najbolj izraziti v srednje hitri rock skladbi Everybody Wants The Same Thing (v njej je tudi nekaj dobrih kitarskih riffov), stilsko neopredeljeni Lights in preprost pop/rock skladbi The Other Side. Mala kopij hita I
Don't Feel Like Dancin' brez prave doze energije je Might Tell You Tonight, ob kateri sem se tudi zaradi teksta nasmejal od srca, saj se skozi pesem večkrat ponovijo ljubezenski triki in vprašanja v stilu: »Might tell you Tonight That I Love You.« V rock je najbolj usmerjena Kiss You Off, medtem ko je Intermission prava barska pop parodija. Izmed dvanajstih pesmi jih je enajst namenjenih zabavi, medtem ko je ena, Land Of Thounsand Words, namenjena stiskanju, saj gre za preprosto klavirsko pop ljubezensko balado.
Fenomen Scissor Sisters se predvsem zaradi super hita I Don't Feel Like Dancin' širi z veliko hitrostjo, vendar na albumu Ta Dah boste le z težavo našli njemu primerljivo pesem, tako po kvaliteti kot tudi po komercialnem naboju. To ne pomeni, da so ostale zadeve na albumu slabe, vendar album zaradi omenjenega hita zveni nekako mlačno ali celo nedokončano. Vrnitev v glasbena 70. in 80. leta prejšnjega stoletja je zagotovljena in obujanje spominov iz tega obdobja prav gotovo tudi.
David Breznik
nje, a pri njem se zgodi nekaj čudnega: Adamovi filmi sčasoma postajajo vedno boljši. Klik je sicer točno to, kar Sandler predstavlja: precej nezahtevna komedija s to razliko, da je na trenutke celo smešna. Tudi ko film v drugi polovici zaide v resno dramo, ga v nasprotju s pričakovanji to ne zavre do ne-gledljivosti, ampak nasprotno: že milijonkrat prežvečena ideja o večvrednosti družinskih vrednot je tokrat podana presenetljivo nevsiljivo in tekoče. Pravzaprav je podana tako neprisiljeno, da gledalec dobi nelagoden občutek slabe vesti in se prične spraševati, kdaj je nazadnje obiskal svoje starše.
CID vabi!
Rezultat: gledljiva in zabavna pravljica z moralko, idealna za zmenke in sprostitev.
Matej Frece
Koncert: Petek, 29. 9., ob 20. uri: koncert ambientalnega jazza: Barbara
Gabrielle. Pevka Barbara Gabrielle izvaja avtorsko glasbo in prirejene standarde,
ki segajo na področje balad, razpoloženjskih skladb, jazza in ljudskih pesmi.
Nastopila bo z zasedbo: Robert Ožinger - klaviature, Luka Gajser - bas kitara in
Erik Repič - bobni. Vstopnine ni!
Razstava: Na ogled je razstava fotografij Andreja Lamuta.
Dnevni center za starejše osnovnošolce
od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure:
ponedeljki: Igre na kvadrat - družabne igre, igre v naravi, raziskovalni podvigi - vodita Anita in Natalija
torki: Impro teater - gledališke improvizacije na mini odru, igre vlog, priprava predstave - vodi Suzana
srede: Ingliš is okej - ustvarjanje, socialne igre itd., pri čemer se govori v preprosti pogovorni angleščini - vodita Svetlana in Leonida četrtki: Ustvarjalni četrtki - delavnice, v katerih bo poletela domišljija - vodita Vesna in Katarina
petki: Ping pong - vabljeni igralci ne glede na leta, vedno čaka soigralec - vodita Tanja in Matic
Poleg vsega naštetega se bo v dnevnem centru mogoče početi stvari, ki zanimajo ali pa mučijo starejše osnovnošolce - vodje programov so tudi sogovorniki. Udeležba je brezplačna.
V novem šolskem letu vabimo v naslednje tečaje, delavnice in sekcije: TEČAJ KITARE, NOVINARSKA SKUPINA, LITERARNA SKUPINA, ELEKTRO DELAVNICA, BRLOG
POMEMBNO! Od 1. 10. info center CID zaradi zmanjšanja financiranja ob sobotah ne bo več odprt. Vsi programi, ki potekajo v CID ob sobotah, bodo potekali dalje v dosedanjih terminih, zaprt bo le info center z računalniki. Hvala za razumevanje.CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
GNETIVO
SULTANOVA VLADAVINA
GORA V KARAVANKAH (2142 m)
VINKO OŠLAK
NEPROFESIO-NALEC
PAJEK Z LIJAKASTO MREŽO
DRŽAVNA BLAGAJNA
RUSKI VLADAR
ŠVIC. PISATELJ (PAUL)
FRANCOSKI PISATELJ
AM. IGRALEC RYAN
ZDRAVILO
DEBELOST
IGRALEC RADKO POLIČ
Štajerski TEDNIK
KOVINSKO PISALO
KATALONSKI PISATELJ (MIGUEL)
POLJ. LIT. KRITIČARKA
DEL ŽIVALI
SL. LITER. JUNAK
BERILIJ
IGRALEC STANE
NEM. GLASBENI DUET
HLODOVJE
NASLONJAČ, NASLONJALO
VRH LEDENE GORE
TOULOUSE-LAUTREC
OLGA KOROŠEC
GUGLJAJ
OTOK V OTOČJU TUAMOTU
SUMERSKI BOG MESECA
MADŽARSKA TELOVADKA (GABRIELLA)
MEJAŠ
ČEŠKI KAMION
ITALIJAN (ZANIČLJIVO)
GAMSJI BIVOL
INDIJANSKO PLEME
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SPLAKA, TRORED, RIVAL, KOROMAČ, OKAR, BE, ANDROKLOS, VAL, FARMACEVT, ETE, ISAAK, SNEŽNIK, NONN, RAJKOT, ILC, VARA, KRAP, TIETAR, KLEINE, ET, EROS, AJLEC, TETRAGRAM, OTA, AVČAN, AU, SK, BLITVA, GRIVA, ELIZAR, KANETA, ARAMIS. Ugankarski slovarček: ALAVER = nemški glasbeni duet (Astrid Leicher in Oliver Nieder); ANOA = gamsji bivol z otoka Ce-lebesa; ILG = švicarski pisatelj (Paul, 1875-1957); JANION = poljska literarna zgodovinarka (Maria, 1926-); LLOR = katalonski pisatelj (Miguel, 1894-1966); NANNA = sumerski bog meseca; OENO = otok v tihomorskem otočju Tuamotu; RIRI = vzdevek francoskega slikarja Toulouse-Lautreca
Zanimivosti
Caj s soljo pomaga pri diareji
Berlin (STA/dpa) - Ljudje, ki trpijo za hudo drisko, bi morali razmisliti o pitju čaja s sladkorjem in soljo, saj bi s tem lahko telesu povrnili tekočino in minerale, ugotavlja ustanova Grenn Cross iz nemškega Marburga. Najboljša mešanica za dia-rejo sta dve žlici sladkorja in pol čajne žličke soli v litru blagega črnega čaja ali vode. Tovrstno mešanico je mogoče vmešati tudi v pomarančni sok, saj ima veliko kalcija. Pijačo je potrebno popiti čimprej po pripravi, bolniki pa bi je morali spiti več litrov na dan.
Novo letališče v Bangkoku bo poskrbelo tudi za duhove
Bangkok (STA/AFP) - Novo mednarodno letališče v Bangkoku, ki ga bodo uradno odprli v četrtek, bo imelo med drugim tudi poseben prostor, v katerem bodo gostili duhove, potem ko so na območju zabeležili več paranormalnih dogodkov, so sporočile lokalne oblasti. Letališče je minuli konec tedna obiskalo 90 budističnih menihov, ki so tam opravili verski obred z namenom priklicati srečo. Med njimi se je nek moški začel tresti in vpiti, da je stari oče Ming oz. duh, ki kraljuje nad območjem letališča. Moški je kmalu omedlel, še pred tem pa je zahteval, da se na letališču zgradi miniaturna hiša za duhove. Predstavnik letališča je zagotovil, da bodo svetišče za duhove zgradili. »Čeprav se zdi neverjetno, ne bomo zasmehovali nečesa, česar ne moremo dokazati,« je dejal. Letališče Su-varnabhumi sicer stoji na območju, kjer sta bila v preteklosti tempelj in pokopališče, številni pa so ga označevali za preklet kraj. Odprtje letališča so
v minulih letih že večkrat preložili zaradi številni škandalov in težav pri gradnji.
Nekdanji nemški kancler vztraja pri kajenju
Hamburg (STA/dpa) - Vsem protikadilskim kampanjam navkljub nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt pri svojih 87 letih vztraja pri cigaretah. »Cigarete imajo še vedno okus,« je nekdanji kancler povedal v pogovoru za nemško televizijo ARD. Za strastnega kadilca cigaret z mentolom morajo že več let pepelnike priskrbeti celo v televizijskih studiih, saj je zanj le en kraj dovolj svet, da v njem ne kadi, in sicer cerkev. »A to je edini kraj,« je poudaril Schmidt. 87-letni Schmidtje sicer še povedal, da spričo visoke starosti »nima več posebnih načrtov«. »Upam, da mi bo uspelo končati zadnjo knjigo, a o tem nisem povsem prepričan. To pa je moj zadnji načrt«.
S. Bullock v strahu pred zasledovalcem
Los Angeles (STA/dpa) - Hollywoodska igralka Sandra Bullock (42) se je obrnila na sodišče, da bi se rešila vsiljivega zasledovalca. Po poročanju spletnega časnika E!Online je Bullockova na sodišču v ameriški zvezni državi Tennessee od tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva zahtevala, da jo morajo takoj obvestiti, če bodo iz bolnišnice izpustili Thomasa Jamesa Weldona, ki jo je v preteklosti nadlegoval s telefonskimi klici, faksi in elektronsko pošto. Weldon je sicer od leta 2003 pacient bolnišnice zaprtega tipa, Bulluckova pa se je za zadnji ukrep odločila, potem ko je sodišče v Los Angelesu junija zavrnilo njeno zahtevo, da morajo zasledovalcu do leta 2009 sodno prepovedati, da bi se ji približal. .
Lujzek • Dober den vsoki den
Po stori navodi najprej, kaj se dogoja v narovi na gnešji den, ko jaz pisati začnem: Dr-goč je nedela, 24. septem,bra, ko na termometri ob deveti vuri dopudne kože 14 Celzijo-vih stopinj. Začela se je jesen, ko jaz najrajši v gorico grem, gledam grozdeke, kak zorijo, se sladijo in nam veselje de-belijo
Pred por dnevi me je vpro-ša en znonec, ki ma še zdaj blaten klonec, zakaj vsokega L ujzeka začnem z vremenom, če glih se mu to dopodne, da v suho mlako ne podne. Pa sem tak odguča: »Vešprijatelj drogi, oblečeni ali pa nogi. O vremeni pišem zato, da si boš lehko čez stu let v pekli ali pa nebesih prešteja, kdo te je na zemlji hladija ali pa greja. Ko bodo tvoje kosti že prekopali, politiki pa še nedo spoznali, da si bija med drugo svetovno vojno partizan - fazan ali domobranec - posranec
Misel za toto primerjovo sem doba v tisti televizijski oddaji Uroša Slaka o zgodovinskih (ne)resnicah škofa Rožmana, ki ga imajo eni za svetnika, drugi pa za krvnika. Dobro so si v lase resnice in laži skočil zagovorniki komunizma in partizanstva ter na drugi stroni nacizma, fašizma in domobranstva. Jaz ne bi rad jihovih diskusij komentira, če glih se mi zdi, v kerem grmi zovec leži. Škof bo pač brona škofa tak kak grof grofa. Provo resnico pa je pokozalo televizijsko glaso-voje ljudi, ki še niso pozobili resnici pogledati v oči. Vete, jaz sem v tistem cajti še v plenice kaka, se drja kak mloda sraka, gnes pa bi rad meja mir, če ne, bom v roke vzeja gvir ali pa vsaj fračo, da jim bom resnice in laži vračo..
Tejko te za gnes, pa mi je vseeno, me jemlete za resnico ali lažnivca ter krivca. Mica obed priprovla in vas z menoj vred lepo pozdrovla prek hribov in dolin, da ne bi bli še prehitro hin!
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 30. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
NEDELJA, 1. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PONEDELJEK, 2. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00
Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
TOREK, 3. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora, Škofja Loka).
SREDA, 4. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
ČETRTEK, 5. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja
v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
PETEK, 6. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture._12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-ted-nik.si
Horoskop
OVEN
Narava se bo počasi in vztrajno preoblekla v jesensko podobo. Dnevi se krajšajo in tako boste imeli več časa zase in za tiste stvari, ki so vam blizu. Dobro se boste znašli v psihologiji in odkrivali neznanca v sebi. Življenje vam bo ponudilo mnogo prijetnih trenutkov.
BIK
Komunikacija in intelektualna opravila bodo vaš adut. Tudi če niste vešči v temu, se vam bo jezik razvezal sam po sebi. Odpraviti se velja po nakupih in slediti modnim smernicam. V bistvu lahko pridete do pomembnih zaključkov. Za prijatelje si boste morali vzeli nekoliko več časa.
DVOJČKA
Ustvarjali si boste neke navidezne probleme in težave. Ob temeljitem premisleku in pogovoru z osebo, ki ji zaupate, boste prišli do zaključka, da v bistvu sploh nimate težav. Kreativno izražanje v ljubezni bo pesem duše. Ljubljena oseba bo vaša muza.
RAK
Vaši občutki se bodo spreminjali. Dobro in spodbudno bi bilo, da ste spontani. Intuitivni signali se bodo širili in zdi se, da je čas, da se poslušate. Bodite dojemljivi, kajti pred vami je čas, v katerem se lahko izrazite v umetnosti. Ljubezen bo prepojena s pojmom varnosti.
LEV
Pred vami je zelo intenziven teden. Dokazovali se boste na vsakem koraku. Poraja se vprašanje, ali se izplača. Odgovor je odvisen od vas. Energija je razvidna pri besedah, to vam bo kot igra. Ustvarjalno se lotite tega področja. Dinamika energije vas čaka v objemu doma.
DEVICA
Pridobili boste neko odgovorno delo. Seveda sprva naredite analizo, kako se stvari lotite. Uspehe boste imeli v komunikaciji in pri intelektualnih delih. Spremembe in novosti so blizu in zdi se, da se bodo vrstile na dnevnem redu. V ljubezni prijetno s koristnim.
TEHTNICA
Obveznosti se bodo vrstile in tako boste morali zavihati rokave. Dobro se boste znašli v diplomaciji in pri urejevanju. Sledilo bo več finančnih novosti, čeprav bo denar, tako prihajal kot odhajal. Energija se bo čutila in zadeve boste premikali s pasivne točke.
ŠKORPIJON
Čas, ki je pred vami, je zelo intenziven. Prodorno se boste lotili novih projektov in poskrbeli, da bo v vaše življenje prišel nov in svež vetrič. Dokazali boste notranjo moč in se prav vsega lotili na intenziven način. V ljubezni vam priporočam več prožnosti in diplomacije.
STRELEC
Nekoliko bolj se boste zaprli vase in določene stvari pre-mišljevalivsebi. Pridobili boste ogromno novih informacij. Poglobili se boste notranjemu uvidu in lahko nekoliko potovali po svoji osebnosti. Pomaga vam pozitivna glasba in sprehodi.
KOZOROG
Družba vas bo osrečila. Čeprav ste neradi izpostavljeni, se vam bo v tem tednu naredilo ravno to. Po začetni improvizaciji boste dokazali, da ste lahko pri vsem profesionalni. Na delovnem mestu vas čaka veliko prijetnosti. Hočete ali nočete, potrebno bo reči bobu bob.
VODNAR
V tem tednu vas bo spremljala intenzivna nota in duh ustvarjalnosti. Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut. Vrata uspeha se bodo odprla na stežaj in dojemljivi boste za novosti. Seveda na drugi strani ne pozabite nase in na osebno svobodo. Ljubezen - svobodoljubno!
RIBI
Reka življenja bo drvela naprej. Prožnost in prilagodljivost bosta vrlini, kiju lahko po potrebi potegnete iz rokava. V komunikaciji bodo besede stekle same od sebe in pridobili boste več pohval. Skozi otroke se boste izrazili. Jesenske noči so lahko tudi strastne in vznemirljive.
Vozili smo • Mazda MX-5 1.8i emotion
Klasični roadster za številne užitke z vetrom v laseh
Avtomobil, kot je mazda MX-5, sodi med prijetne, a neracionalne nakupe. Pa vendar prav takšen roadster ponuja največ prepiha za svoj denar. Upal bi si trditi, da je nekaj čarobnega na stvareh, ki so zgoraj brez. Imamo jih nekako raje kot tiste običajne stvaritve in mazda MX-5 pri omenjenem ni izjema.
Zanimivo je dejstvo, da se je zamisel za majhen in kratek avtomobil z zložljivo platneno streho porodila v glavah angleških in ne japonskih konstruktorjev. Morda je tudi zato tako priljubljena v Evropi. Še noben roadster se ni v zgodovini avtomobilizma prodajal tako dobro kot Mazdin. MX-5 je avto, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ponovno populariziral tovrstne avtomobile ali če želite; če te mazde ne bi bilo, tudi BMW-ja Z3, mercedesa SLK in toyote MR-2 ne bi bilo.
Pri Mazdi seveda niso slutili, kakšna uspešnica bo postal njihov avtomobil. Še zmeraj gre za klasičen roadster, ki je dovolj zmogljiv, lahek, uživaški in predvsem cenovno dostopen. Zato so jih od predstavitve leta 1989 prodali več kot 770.000, dobra četrtina pa se jih vozi po Evropi. MX-5 je bila sprva namenjena pokrivanju majhne tržne niše, skozi svojo sedemnajstletno zgodovino pa je postala uspešen roadster. Več kot pol milijona so jih izdelali že v prvih desetih letih, pred kratkim pa so, kot že omenjeno, presegli prodajno številko 770.000.
Osnovna formula, kako narediti kompakten dvosed z
zadnjim pogonom, ki je zabaven in trpežen med vožnjo, ni enostavna, kajti za roadsterje veljajo drugačna pravila kot za »klasične« avtomobile. Zaradi čistega užitka med vožnjo maz-di MX-5 odpustimo tudi drobne napake in tehnične rešitve, ki bi sicer lahko bile drugačne. Ste že videli avtomobil 21. stoletja, v katerega je na primer vgrajen radijski sprejemnik brez predvajalnika zgoščenk ali kaset?
Po zasnovi je MX-5 majhen, privlačen in klasično oblikovan dvosed, ki s svojo obliko in počutjem razveseljuje vse, ki cenijo avtomobile, v katerih ima voznik pristne občutke vožnje in nadzor nad dogajanjem okoli sebe. Oblikovno sledi smernicam prejšnje generacije in se kaj bistveno od nje tudi ne razlikuje. Sama oblika je torej (le) evolucija predhodnice, z nekaterimi dodanimi elementi po zgledu bolj prestižne in športne mazde RX-8. Čistokrvnost roadsterja se kaže s kratkimi previsi preko koles, nizko in skoraj ploščato silhueto. Dolg pokrov motorja se konča ob skromnem vetro-branskem steklu, preko katerega se razteza platnena streha in varnostni lok nad glavami
potnikov. Strešni mehanizem je preprost, zlaganje je ročno, a zanj zadostuje tudi čakanje pred rdečo lučjo na semaforju. Celo izstopiti vam ni treba. Platnene strehe imajo slabo lastnost, da na stikih nekoliko slabše tesnijo. MX-5 smo vozili tudi v deževju in tu in tam opazili kakšno kapljico vode. Pogled nazaj omogoča stekleno okno, ki ima za odroševanje vgrajeno tudi električno gretje. Takšna rešitev je najboljša, čeprav je ne opazimo zmeraj.
Za notranjost bi težko rekli, da je špartanska, prej tipično roadsterska. Sedi se sicer izredno nizko, skoraj na tleh, z nogami daleč naprej, in če avto parkirate zraven kakšnega terenca, vidite le njegova kolesa. Volan je nastavljiv po višini, kar je še kako dobrodošlo, če ne želite, da se vam le-ta vrti med koleni. Kljub prevladujoči trdi plastiki deluje mazda kakovostno izdelana in čvrsta. Pridobitev pomenijo tudi številna odlagališča; konkretneje v MX-5 najdemo kar štiri držala za pijačo, kar mi je do neke mere povzročalo težave z logiko, ko pa se s to mazdo prevažata le dva potnika! Nekaj večji je tudi prtljažni prostor, ki meri 150 litrov, čeprav zabojev z jabol-
ki v njem še zmeraj ne boste mogli voziti. Školjkasti oprijem sedežev daje dirkaške občutke, preglednost nazaj pa je slabša, zato bi bil še kako vesel parkirne asistence. Instrumentov ne manjka, kot se spodobi, so vsi klasičnih oblik. Pozabite na potovalni računalnik, ki bi ga rabili vsaj za preračunavanje dosega z vozilom, in na ostalo sodobno elektroniko. Med sedežema se nahaja še večji predal za dokumente in telefon, v njem pa najdemo tudi vzvod za odpiranje pokrova za gorivo. Če vam tega prodajalec ne omeni, ga iščete vsaj dva dni. V preizkusni mazdi sem pogrešal klimatsko napravo, saj črna streha v žgočem soncu hitro spremeni notranjost v kuhinjsko pečico, ob deževnih dneh pa prav tako hitro tudi v vlažen »šotor«. Roadsterji se pač vozijo tudi z zaprto streho.
Motor je zaradi idealne razporeditve teže v razmer-
ju 50 : 50 nameščen spredaj, a pomaknjen daleč nazaj. V preizkusni mazdi se je vrtel 1,8-litrski agregat s 126 KM in petstopenjskim ročnim menjalnikom, kar omogoča najvišjo hitrost 196 km/h in pospešek do 100 km/h v 9,4 sekunde. Športnim užitkom ni in ni konca. V kombinaciji z nizkim težiščem in usklajenim podvozjem je MX-5 stabilen in uživaški avtomobil. Pogon je speljan na zadnji kolesni par, za preprečevanje zdrsa pa ni na voljo prav nobene elektronike, zato utegne biti mazda tudi zahteven roadster. Ta avto ljubi športno vožnjo in pravzaprav od vas pričakuje, da ga tako tudi vozite. Trdo vzmetenje deluje odlično in roadster se pelje kot po tirih. Uživa predvsem v zavitih podeželskih cestah. Vožnja in lega sta povsem netežavni, le tisti nevajeni zadnjega pogona bodo potrebovali privajanje. Sploh
kadar dežuje, se ob polnem pritisku na plin lahko zgodi, da vam »odnese« zadek vozila. Mazdin roadster sicer slovi kot zabaven avtomobil, ki ga je enostavno postaviti počez v ovinku in z njim nadzorovano drseti.
Mazda MX-5 je kulten avtomobil, ki ima večino lastnosti za nadaljevanje dobre prodajne poti. Čar potovanja v tem roadsterju ni samo v čistokrvni športnosti. Magična kombinacija je sestavljena iz čutenja narave, ceste, avtomobila in voznika. Ko vse našteto postane eno, se voznik in sopotnik zavesta popolnega užitka. Tudi zato morate pozabiti na sistem za nadzor zdrsa koles in udobje limuzine. Mazda MX-5 je prvinski avtomobil, ki dovoli in od vas pričakuje, da uživate, ko ga vozite. V dvoje je vse skupaj še toliko lepše.
Besedilo in fotografije: Danilo Majcen
mazda MX-5 1.8i emotion	
gibna prostornina motorja (ccm)	1798
največja moč motorja (KM pri vrtljajih/min)	126/6500
poraba goriva (l/100 km)	9,9/5,8/7,3
največja hitrost (km/h)	196
pospešek (0-100 km/h v sekundah)	9,4
vrednost osnovnega modela	4.551.792 SIT
dodatna oprema	
kovinska barva	95.718 SIT
platišča iz lahkih kovin	100.000 SIT
vrednost preizkusnega modela	4.747.510 SIT
Plačaite bencinona,
odpeljite dizla.
Avto Šerbinek
Zagrebška C. 85, 2000 Maribor,
Ponudba velja za vozila iz zaloge,
tel.:02/450 35 50
Poraba: 5,7-11,01/1 OOkm, emisije CO2 173-198gfl(m.
Knjiga meseca
Vlado Žabot:
Volčje noči
Ime Vlado Žabot že nekaj časa velja za osrednje ime, kadar se pogovarjamo o sodobni slovenski kratki prozi. Nizu del, ki jih je že zapisalo njegovo ostro in natančno pero, je vsekakor potrebno dodati tudi delo Volčje noči.
Roman, ki ima vse tiste, za Žabota tako tipične elemente: značilen prepad glavnega lika med nagonom in razumom, prepad, ki ga predstavljajo strahovi, arhetipi z demonično energijo, ki izvirajo iz davnih časov, iz neke na pol pozabljene mitologije. Tudi v tem romanu Vlado odpira temeljna vprašanja našega bivanja, vendar na način, ki je bralcu vsekakor nov in svež. Žabot sicer ni eden tistih, ki iščejo magično formulo, kako zadostiti bralcem, kako biti zanimiv za bralca, kako se mu približati in ga zadržati v bralnem položaju. Ne, njega zanima umetnost kot taka. A kar je najbolj zanimivo, je, da mu vendarle vsakič znova uspe tudi to. Čeprav sta umetnost in ustvarjalna komponenta na prvem mestu, postane zgodba zanimiva za široki krog bralcev. Zakaj?
Najprej jezik, ki je berljiv in tudi prebavljiv, ni zasičen, je tekoč in razumljiv. V njem je dinamika, ki sestavlja nato celo zgodbo. Zgodba je pri Žabotu proces, ki se odvija pred našimi očmi, je klobčič, ki, dokler ni do konca odmotan, pač ne more iz naših misli.
Roman Volčje noči je njegov osrednji roman, izšel pa je leta 1996. Na uvihku knjige iz zbirke Slovenska zgodba, ki je izhajala tudi pri DZS, lahko preberemo lepo zgoščeno: ^Rafael je služabnik Cerkve, ki ga napotijo v zakotno Vrbje, da bi znova pokristjanil docela poganizirano prebivalstvo. Vendar se znajde v tesnobnem položaju. Ne le da ne uspeva spreobrniti domačinov, tisto, kar je imel za ljudske vrače, vse bolj usodno prodira v njegovo duševnost. Rafael je bojevnik razuma, ki tone v močvirje iracionalnega.«. Dodano pa je še: »Žabotove Volčje noči so nenavadno ostro in hkrati poetično romaneskno tkanje. Navdušujejo z demonično lepoto in z izjemno napetostjo med čutnim in duhovnim polom človeške narave.«
Zgodba, ki se igra z našimi mejami, z našim gibanjem po vesolju, v času in prostoru, je neke vrste zgodba skrivnosti in preobrazbe. Osrednji lik nas vedno znova preseneti s korakom, ki ga naredi, predvsem pa je zanimivo, kako se iz enega v drugi korak spreminja in preobraža. In to je ključ, s katerim nas pisatelj pritegne, da se poistovetimo z Rafaelom, z njegovim čutenjem in dojemanjem sveta, pa četudi nam postane morda kdaj povsem nasproten. Temeljna je poved, misel, ki stoji nekje vmes in pravi: ^Vsi smo si podobni.^
Čeprav je poved uporabljena v drugem kontekstu, je vseeno prav to težišče vsega. Zaradi podobnih teženj, potreb in hotenj smo pač vsi Rafaeli. Iskalci, tisti, ki se nenehno sprašujemo in brskamo, pa čeprav le na nezavedni ravni. Rafael je prispodoba nas, naše duše, nas, ki hodimo in tavamo.
Knjiga pa nam na lepo izvezeni prt z izrisovanjem človeške duše naloži obilno pojedino z napeto zgodbo, z iskrivimi in živimi dialogi, z erotiko in bolečino, s ponižanjem in pogumom. Vse tisto vsebuje, kar smo. Mi vsi. Vsak dan. Na vsakem koraku. Pisatelj ne varčuje z besedami, ne odvzema, ampak nalaga in krasi. Včasih tudi z močnimi ekspresionističnimi izrazi, s krepkimi vulgarnimi dodatki in še čim.
In predvsem s tem doslednim posnemanjem nas zadene! Vsi se prepoznamo, vsi smo jedci za mizo, obloženo s prtom in bogato pojedino. Zdaj se ji moramo samo prepustiti. Košček za koščkom. Vsega je dovolj na mizi. Kdor pa se prebije do konca, ga čaka še prijetna sladica: konec, ki ni konec, ki ni začetek, ki ni in je, »kakor gladina, ki ji ni videti konca.«
David Bedrač
Top 10
Najbolj prodajane knjige v knjigarnah Mladinske knjige septembra 2006:
1.	The Curious Incident of the Dog in the Night-time, Mark Haddon, Random House
2.	Da Vincijava šifra, Dan Brown, MKZ
3.	Misli 0 življenju in zavedanju, Janez Drnovšek, MKZ
4.	Neznosna lahkost bivanja, Milan Kundera, MKZ
5.	Pimlico, Milan Deklsva, Cankarjeva založba
6.	Učbenik življenja, Martin Kojc, Domus
7.	Zdravo kombiniranje brane, Jackie Habgood, MKZ
8.90-dnevna ločevalna dieta: Okusne jedi za 90 dni, Rina
9.	Zverinice. Miklavž Komelj. MKZ
10.	Pasja grofica, Bogdan Novak, MKZ
©
Mladinska knjiga
TRGOVINA
Knjigarna in papirnica Mladinsite Icnjige, Novi trg 4, Ptuj, tel.: 02 74S 2134
Literarno kolo (41) • Edvard Kocbek - 2
Sence pa rastejo
Dnevnik je tista vrsta besedila, ki je bila nekoč in je še danes zelo priljubljena. Vanj so ljudje vpisovali svoja doživetja, ki so se jim zgodila skozi dan. Dnevnik je bil kot škatlica skrivnosti, v katerega so nemirna srca zaupala vse živo, v dnevniku so in so bile zapisane pogosto najintimnejše plasti življenja nekoga.
Dnevnik je lahko tudi psi-hoterapevtsko sredstvo. Vanj lahko zapišeš, »mu zaupaš« vse. Ne bo ti zameril, predvsem pa bo skrivnosti zadržal zase. Če le ne bo prišla kaka radovedna roka in pokukala s še bolj radovednimi očmi, kaj le piše tam notri.
Redkeje pa dobi dnevnik literarno funkcijo ali celo vrednost in v slovenski literarni zgodovini jih pač nimamo ravno veliko.
Kocbek jih je pisal najprej zase, a so gotovo zapisani tudi z namenom, da bi jih prebral še kdo. Kar čudimo se lahko, s kolikšno natančnostjo je izpisoval posnetke takratnega političnega dogajanja in s kakšno odločnostjo je napovedoval prihodnost in družbene procese, ki jih bo ta prinesla s seboj.
Med dnevniki gre posebej izpostaviti dnevnik Tovarišija, ki se je po mnenju mnogih literarnih teoretikov še najbolj približal obliki romana. Bolj kot to pa je pomembno, da je v njem opisano eno najbolj dramatičnih obdobij v njegovem in tudi sicer slovenskem kulturnem in političnem življenju. V dnevniku opisuje partizanstvo. Dnevnik nam pričara Kocbekovo ustvarjalno dvojnost. Na eni strani je v njem nagon po boju, po boljši, svetlejši, njemu lastni prihodnosti, po drugi strani so to izjemno intimne (za dnevnik tako značilne) izpovedi intelektualca, ki ga preganjajo strahovi, dvomi in različne misli o tem, kako in zakaj se je sploh znašel tu, na bojišču, sredi vojne stihije.
Prav ta dvojnost je vzrok za posrečeno kombinacijo grobega, stvarnega jezika na eni strani in mehkega, liričnega na drugi. Skozi ves dnevnik se ponovno pojavlja ta, zanj tako zelo značilen dvojni način življenja - ponovno hoja po robu med strahom in pogumom. Vojno doživlja kot nekaj, kar pač je, a po drugi strani se, tako kot večina, sprašuje, čemu je sploh potrebna. Vojna je zanj
prostor strašnih preizkušenj, smrti in vsesplošne eksistencialne groze.
Da je bil Kocbek izjemno razgledan, nam priča kar cel dnevnik, saj je izpisan tako, da se v njem danes prepoznajo tako poznavalci literature, njene zgodovine in teorije o le-tej, v njej pa se prepoznajo tudi politični teoretiki in zgodovinarji. Kako Kocbek niha med enim in drugim, med intimnim, lirskim in dejanskim, v vse to pa vpleta že znane teorije in velike modrece, nam kaže med drugimi tudi ta odlomek: »Sence rastejo, popoldan se veča, odprli smo okno, sončna toplota se pretaka v tihih curkih. Ne vem, kako to, da prav zdaj spoznavam, kako mi je celo greh postal bližji, kakor mi je bil. Do greha sem dobil novo razmerje, postaja mi znamenje človekovega praspoznanja, ne več toliko znamenja diabolič-nega tujstva, zato se tudi laže branim, posebno pred lažjo in pohlepom, ki sta glavni strasti v človeku. Spomnil sem se Bau-delaira, ki pravi, da je človeški napredek v omejevanju sledov izvirnega greha.«
Dani odlomek pa je pomemben tudi, ker kaže na to, kako je Kocbek preganjal strah, kako ga je premagoval. Iz čustva, ki paralizira, ga je projiciral v čustvo, ki sproži akcijo, pri tem pa je zmeraj našel tolažbo v znanju. Modrosti, ki jih je odkril, ki
Knjiga in film 3
Šifra proti Roži
O knjigi Da Vincijeva šifra je bilo že veliko govora. In Brown se kar noče in noče poleči v mirnejše lege. Neumorno piše, vmes dokazuje na sodišču, da ni kradel, da je pisal izvirno avtorsko delo, ki je zraslo le in samo na njegovem zeljniku in kar spomnimo se na letošnjo pomlad, ko je v kina prišel še film, posnet po knjižni predlogi.
Šifra zagotovo ni tako vse-obsežna, kot sta Potter in Gospodar, pa vendar je v njej nekaj zakonitosti, ki skoraj zmeraj vžgejo. Osebno, intimno, prilepljeno na glamurozno zgodovinsko sceno. Sceno, ki
se jih je naučil tekom življenja, so mu v takih težkih trenutkih še kako prav prišle.
V dnevniku je datumsko zelo dosleden. Določene datume sicer izpusti, a zato obstajajo zunanje okoliščine. Težke razmere, neprimeren prostor, čas. Na določenih straneh pa se močno razpiše in datume še dodatno naslovi kot npr. Prvo premišljevanje in nato še Drugo premišljevanje. Take in podobne strani so polne njegovih osebnih pogledov na vojno in tedanje zgodovinsko dogajanje. To so strani refleksije časa in prostora, so resnica skozi oči v vojno ujetega intelektualca.
Odnos med dnevnikom in avtorjem pa je tudi sila zanimiv. Iz strani v stran je bolj intimen, povezan. Kocbek ugotavlja in si priznava, da je od dnevnika pravzaprav odvisen, saj vdira vanj, v njegove misli, celo v spanje: »Ponoči razmišljam: Misli, ki sem jih napisal podnevi v svoj dnevnik, me preganjajo, da ne morem spati. Zdi se mi, da se bil površen ali celo krivičen. Toda kadar si jih predočim, vidim še jasneje; za njimi zagledam tisto, kar bi moral predvsem povedati in kar jih še bolj potrjuje. Kaj je novega v meni spričo novih političnih dogodkov? To, da se spoznavanje družbenihproce-sov in življenjskih zakonov v meni šele zdaj uveljavlja spolno moralno silo. Do zdaj sem kljub intenzivnosti vživljanja delal v sebi bolj miselne kakor moralne operacije. Šele zdaj, ob tej narodni tragediji, prihajam do resnično objektivnega razgleda nad življenjem.«
Takih trenutkov je v dnevniku Tovarišija še mnogo, a pisanje, ki ga zaznamuje datum 1. september, je pomembno. Tu razgrinja pomembne trenutke, v katerih razpira sebe kot ustvarjalca. Tu nam pokaže, kakšni dvomi ga obiskujejo, kako gleda na svoje pisanje, predvsem pa je to eno tistih mest v njegovem opusu, ko se ustavi in zazre v lastna dela,
nato pa sledi vprašanje - kaj pravzaprav počnem, kaj hočem in želim doseči s pisanjem?
»Neveden človek sem bil. Imam splošno izobrazbo, poznam nekaj jezikov, zemljepisa, zgodovine, pridobil sem si strokovno znanje profesorja, površno sem se seznanil s pregledi umetnostnih panog, ljubim slovstvo, dobil sem nagnjenje do izdelanega izkustva in sistema misli ter navad, na hitro sem poskusil vrsto telesne igrivosti od jadranja do smučanja, toda ne poznam niti najneposrednejših zakonov svojega bitja In nato še nadaljuje nekaj vrstic naprej: »Zdaj se mi odpira kraljestvo bivanja. Zdaj spoznavam popolnoma izvirno, da eksistenca stoji pred esenco, da človek najprej biva, potem šele ustvarja. Zdaj doživljam potrebo po polni odprtosti človeških vprašanj.«
Umetnik je tukaj trčil ob najobčutljivejša vprašanja o literarnem ustvarjanju sploh. Spoznava, da moraš, kar zapišeš, najprej tudi izkusiti. Notranje, domišljijsko ali metafizično in namišljeno mu ne zadostuje več. Prava literatura se prične v resničnem življenju. Kot mnoge pred njim ga je k takemu razmišljanju nagnalo izredno stanje - vojna. Izkušnja vojne, ki človeka presune, spremeni, zlomi, razgradi, a ga nato sestavi nazaj. Največkrat na novo. To izkušnjo je jasno izpovedalo in zapisalo nič koliko pisateljev in pesnikov, ki so prav tako izkusili to težko in požrešno vojno čeljust.
In če smo zdaj počasi prestopili v izkušnjo poezije, potem samo še to: med dnevniki je še vrsta drugih, ki vam ji prepuščam v lastno oceno in branje. Nenazadnje, če se želite kaj več poučiti o vojni v Sloveniji, o partizanih, o nasilju oblasti, o moči besed in njenem zmagoslavju, potem je dolga vrsta njegovih dnevnikov odlično in obvezno čtivo.
Prav tako njegovi eseji, ki so - podobno kot dnevniki - kritični napad na dogajanje v tistem času in to ponovno z ostrino in nabojem, ki ga premore le Kocbekov izvirni in enkratni slog.
A če se hočete naučiti kaj o sebi, podrezati po svojih najglobljih, najintimnejših hodnikih bivanja, potem je treba seči po njegovi poeziji. Poeziji groze in sladkosti obenem ^
David Bedrač
je izpisana tako, da ji mnogi verjamejo in dejstva že kar mešajo s fikcijo. Svet večnih napetosti, skrivnosti, odgovorov in vprašanj je kot igrica, ki drži bralca v napetosti. To pa je odlična hrana za že nekoliko izstradan Hollywood, ki mu včasih že kar kronično primanjkuje izvirnih zgodb. In filmu je znova omogočila uspeh knjiga, da je postal tako obiskan, čeprav mu kritike niso bile najbolj naklonjene. Še en dokaz, kakšno moč ima pisana beseda in da knjigi še ne gre tako slabo.
Film je seveda prikazan kot sprehod skozi mrak in
meglo, kjer nam vsaka naslednja minuta razkrije, odgovori. A to ni konec. Akcija teče, napetost vztraja z nami vse do zaključka. Ta odgovor je namreč izvir novih vprašanj. Gledalec pa je ponovno vržen pred dejstvo, da gre za metafikcijo zgodovine in ne realno podobo le-te. Prav rado nas potegne v ta svet, da začnemo verjeti tudi tistim delom, ki so seveda avtorjeva absolutna izmišljotina. A to je tudi kvaliteta. Da pademo notri, verjamemo, se razvijemo in odkrivamo skupaj z zgodbo. No, kolikor kdo!
Mračnost, labirint, slutnja, vse to so elementi, ki jih je leta pred Brownom prikazal Umberto Eco v Ime rože, po katerem je prav tako vznik-nil istoimenski film. Iskanje Aristotelovega drugega dela
Poetike, ki je izpisano s strupenim črnilom, je prav tako napeta kriminalka, polna preobratov in napetih trenutkov. In z Brownom si je podobna ta zgodba tudi po tem, da znane zgodovinske trenutke nadgradi in slika po svoje, z izvirnimi dodatki. Kar ju loči, je seveda literarna vrednost. Če je Šifra bolj trivialnega značaja, lahko Roži vendarle pripišemo tudi plemenitost literarnega in sploh literarno vrednost, saj odpira tudi nekatera večna vprašanja - zavezanost veri na eni strani in ljubezen na drugi; izvirno pisanje o večnem razdoru med resnico in lepoto, med askezo in hedonizmom. Kar se pa tiče obeh filmov, pa velja - naj bo to presoja vsakega posameznika!
David Bedrač
				
Zavrč • Proslavili dan osnovne šole		1	Starošince • Fundacija Nazaj na konja	
Za zdravo šolo in pros- Dobrodelni koncert tovoljstvo med mladimi
V jahalnem centru v Starošincah je bila v nedeljo, 17. septembra, dobrodelna prireditev - koncert slovenskih glasbenikov, ki so ga pripravili za vse prijatelje fundacije Nazaj na konja.
Kljub obilici jesenskih del in slabemu vremenu so se slovesnosti ob dnevu Osnovne šole Cirkulane - Zavrč v sredo, 27. septembra, v telovadnici završke šole udeležili tudi številni starši, predstavniki občine Zavrč in drugi gostje.
Ravnateljica zavoda OŠ Cirkulane - Zavrč Diana Bohak - Sabath je ob ugotovitvi, da so se prav na ta dan pred 10 leti prvič odprla vrata nove završke osnovne šole, malce potarnala nad vremenom, saj se je prvič pripetilo, da jih je na slovesnosti ob praznovanju dneva šole dež prepodil z zunanjega igrišča v telovadnico. In prav zaradi tega je izrazila svoje veselje nad številnim obiskom šolarjev, staršev in gostov, nato pa je v krajšem nagovoru orisala prizadevanja in dosežke učiteljev in
učencev na področju vzgoje in izobraževanja. Pri tem je poudarila, da so v lanskem šolskem letu veliko pozornost namenili tudi projektu Zdrava šola, ki so ga uspešno sklenili s projektno raziskovalno nalogo Igrače nekoč in danes, za katerega so na srečanju v Savudriji prejeli srebrno priznanje. Ugodno pa je ocenila tudi številne aktivnosti, ki so jih pripravili ob letu kulture, ter njihova prizadevanja in uspehe na področju učenja tujih jezikov ter dodala, da se zavzemajo tudi za pros-
tovoljstvo med mladimi, ki ga uspešno izpopolnjujejo s projektom Starši - staršem.
Svoje vsestranske aktivnosti, številne šolske in obšolske dejavnosti pa so zatem skozi besedo, igro ples, pesem in šport predstavili predstavniki vseh generacij otrok, od najmlajših iz završkega vrtca in male šole do zadnjega razreda devetlet-ke. Slavje ob dnevu šole pa so zaokrožili ob sproščenem pogovoru med priložnostno pogostitvijo.
-OM
Posebej je navdušil Lado Leskovar, slovenska glasbena legenda.
Foto: A. Goljevšček
Foto: M. Ozmec
Skoraj vse, kar znajo in zmorejo, so skozi besedo, ples, pesem in šport prikazali nasmejani završki otroci vseh generacij.
Ptuj • Neformalno izobraževanje v CID-u
Kljub slabemu vremenu je kar precej obiskovalcev uživalo v pestrem programu in ponudbi domačih dobrot na stojnicah. Kot je povedal predstavnik fundacije Aleksander Goljevšček, so za udarni začetek poskrbeli breakdancerji iz skupine Gravity Experiments BodiFIT, sledil je odlomek iz musicla Chicago, nato pa je bistriška skupina Jebe'la cesta dodobra ogrela občinstvo, ki svojega navdušenja ni moglo več skrivati, ko je na oder stopil Lado Leskovar, slovenska glasbena legenda. Za glasbeno piko na »i« je poskrbela Neisha.
Obiskovalci so bili najbolj
ganjeni ob premiernem prikazu dokumentarnega filma Ko konji spregovorijo ... italijanskega režiserja Suana Sele-natija, glasbo pa je prispeval Sašo Fajon. V filmu je poudarjena simbioza med konjem in človekom, vanj so ujeti za nas pogosto neopazni trenutki, ki jih otroci in odrasli doživljajo ob teh plemenitih bitjih in ki vsem in v vseh pogledih spremenijo življenje.
Kot je v svojem nagovoru povedala podpredsednica fundacije Ida Jurgec, so uspeli v preteklem letu izvesti zraven rednega terapevtskega dela kar nekaj odmevnih prireditev; sprejeli so skupine otrok
iz različnih koncev Slovenije, pripravili strokovni posvet o razvoju terapevtskega jahanja v Sloveniji, ki ga je vodila strokovnjakinja iz Švedske Pia Til-berg, in tudi postali člani mednarodne krovne organizacije za terapevtsko jahanja FRDI (Federation of Riding for the Disabled International). Ob koncu leta pripravljajo tudi prve izobraževalne programe za terapevte, sicer pa si bodo tudi v bodoče vsi prizadevali, da bodo že preizkušeno in dobro sprejeto obliko terapije s konji promovirali v strokovni in laični javnosti.
-OM
V CID-u se najde za vsakogar nekaj
Center interesnih dejavnosti na Ptuju izvaja kopico dejavnosti za prosti čas, namenjenih večinoma osnovnošolcem in srednješolcem. Skupna točka vseh je kakovostno preživljanje prostega časa s prijetnim druženjem mladih. Z Nevenko Gerl smo se pogovarjali o tem, kakšne oblike neformalnega izobraževanja so mladim pripravili za letošnje šolsko leto.
Od 2. septembra naprej sprejemajo v CID-u prijave za tečaj kitare, ki jo poučujeta dva mentorja, Marko Korošec in Samo Šalamon. Za ta tečaj je mesečno potrebno odšteti 4000 tolarjev. Do 15. septembra so sprejemali prijave za Novinarsko skupino, kjer mladi novinarji s pomočjo mentorice Polone Ambrožič pišejo o stvareh in dogodkih, ki jih zanimajo, fotografirajo dogodke in ljudi in svoje izdelke nato objavljajo v mesečniku Ptujčan. Prav tako do 15. septembra so se starejši osnovnošolci, ki jih zanima anemščina, lahko prijavljali k sodelovanju v Nemški literarni skupini, ki jo vodi profesorica nemškega jezika Emilija Mesojedec. Člani skupine bodo z najboljšimi izdelki sodelovali tudi na natečaju nemške literarne revije Perplex. Enkrat tedensko izvajajo program Brlog, ki ga vodi mentorica Nevenka Gerl. Namenjen je vsem mladim med 13. in 19.
letom, ki jim ne uspeva vzpostavljati dobrih odnosov z vrstniki ali se ne razumejo z učitelji in/ali starši, imajo slabo mnenje o sebi, v življenju ne vidijo pravega cilja, oziroma vsem tistim, ki bi se jim zdelo dobro delati na sebi. Kar nekaj je letos tudi novih oblik neformalnega izobraževanja, ki jih bodo izvajali v CID-u. Do 29. septembra se lahko srednješolci vpišejo v Literarno skupino. Namenjena je vsem, ki pišejo pesmi ali pa bi radi začeli pisati in ne vedo, kako. Člani se bodo ukvarjali z literarnim ustvarjanjem in z vsem, kar je z njim povezano. Mentorica literarne skupine bo Kristina Kočan, mlada pesnica iz Maribora. Na novo bodo izvajali tudi Elektro delavnico, ki je namenjena vsem, ki jih zanima zabavna elektronika in ustvarjanje vezij za njeno funkcioniranje. Delavnice se lahko udeležijo osnovnošolci, starejši od 12 let, in tudi srednješolci. Mentor delavni-
ce je Danijel Krapša, učitelj fizike in tehnike. Za srednješolce, ki se navdušujejo nad fotografiranjem in bi radi svoje znanje izpopolnili, so pripravili tudi Foto skupino. Člani, ki bodo v skupini sodelovali, so se sestali 15. septembra ob 18. uri v CID-u, na otvoritvi fotografske razstave mladega fotografa Andreja Lamuta. Novost, ki jo bodo v CID-u letos izvajali v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj, je Dnevni center za starejše osnovnošolce. Gre za nov program za osnovnošolce od 10. do 15. leta, v katerega vabijo vse, ki si v popoldanskem času želijo družbe, potrebujejo pomoč pri učenju ali pa bi radi skupaj z vrstniki delali zanimive stvari, za katere doma ni prostora. V Dnevnem centru se bo vsak dan odvijalo nekaj drugega, od športnih aktivnosti, ustvarjalnih delavnic, izdelave seminarske naloge do iger z baloni, poslušanja glasbe in učenja plesa. Plesa se bodo
mladi lahko naučili tudi v plesni šoli Power dancers, ki jo vodi powerka Špela. Zelo
dobro pa CID sodeluje tudi z različnimi zavodi, društvi in institucijami in pomaga pri
iskanju mladih za prostovoljno delo.
Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bećirović
V CID-u imajo obiskovalci tudi brezplačen dostop do spleta.
Mali oglasi
STORITVE
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dor-nava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Sket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
34 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuš~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Leš-nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov, servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
V NAJEM vzamem kmetijska zem-ljiš~a - njive. Tel 041 561 893.
KUPIM grozdje, belo in rde~e, ve~jo koli~ino. Tel. 041 725 055.
PRODAM grozdje, haloško, cca. 1000 kg, cena 80 SIT/kg. Telefon 772 21 61.
PRODAM trosilec umetnega gnojila znamke Creina. Tel. 755 45 71.
TRGATEV na brajdah (kvinton) kupim. Tel. 041 328 470._
PRODAM hrastove sode, dobro ohranjene, od 260 do 500 l. Tel. 041 353 243.
SIP PAJEK 340, 3,4 m, zložljiv, cir-kular žaga, vse razen motorja, ter pujske okrog 70 kg, prodam. Tel. 02 790 71 11.
PRODAM koruzo na rasti v Trnovski vasi. Tel. 041 875 623._
PRODAM belo grozdje - gorica v Kr~evini pri Vurbergu. Tel. 041 522 565.
PRODAM pšeni~no sejalnico Olt. Tel. 041 854 371._
PRODAM 350-l hidravli~no stiskalnico. Tel. 041 504 204.
PRODAM grozdje - šmarnica, jurka - v Destrniku, Jiršovci. Tel. 031 492 132._
PRODAM silažni kombajn SIP silo 80 B in kupim obiralec koruze. Tel. 041 565 005.
PRODAM grozdje (šmarnico, cca. 450 l) na Polenšaku. Tel. 031 661 091._
PRODAM 300 l mošta, šipon, rizling, trgatev 7. oktobra 06. Tel. 740 90 56.
PRODAM ve~je število koz, od starejših do mlajših. Cena po dogovoru. Telefon 02 781 04 81.
PRODAM grozdje laški rizling in mešano belo. Telefon 031 250 030.
PRODAM traktor IMT 539, letnik 86, kabina Kompresor, 2000 delovnih ur, in kiper prikolico Tehnostroj. Informacije 041 679 937.
KUPIM kmetijsko zemljiš~e na ravnini, cca. 2 ha, od tega 10 arov zazidalne površine, v oddaljenosti od Ptuja do 15 km, prednost Slovenske gorice. Telefon 02 748 1 8 03, 040 1 66 120.
PRODAM rabljen strešnik Kikinda, model 272, cca. 1000 kosov. Telefon 041 599 008.
PRODAM mešana drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
UGODNO prodam 250 m2 strešne kritine Bramac - Donavski ~rni, primeren za gospodarsko poslopje. Telefon 031 231 616._
PRODAM delujo~o leseno prešo. Telefon 051 333 778.
V HALOZAH prodam trgatev (laški rizling in šipon). Telefon 051 436 176.
ODKUPUJEMO hlodovino vseh vrst; posebej ~ešnja, oreh, javor ter sliva, tudi na panju (naše spravilo). Telefon 041 610 210 ali 02 769 15 91. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale.
DOM-STANOVANJE
KUPIM novejše 1,5- do 2-sobno stanovanje na Ptuju. Resne ponudbe na tel. 031 818 949, samo SMS, pokli~em nazaj.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
NA PTUJU v II. nadstropju prodamo dvosobno stanovanje. Kli~ite po 15. uri na telefon 041 932 238, 778 15 31._
NA PTUJU ODDAMO enosobno opremljeno stanovanje v pritli~ju. Telefon 051 365 899.
NEPREMIČNINE
sirius LUWA l^fS
...Ptui-desnibiegpsajiiosliina hiša 127 in2,l.gi!Klnje 1984, zeiiiljra894iii2,saiiii)st garaža, soninikolektoiji, kliiaa, vidao nadzof, satv, voda, eU..., Cena: 34lllil)SIT:oz.141.S79,4SC
Ptuj: 02/ 77 777 77 Mb: 02/ 22 999 22
Sirius-nep.si Luna-mb.si
PTUJ, center, uli~ni lokal, primeren za trgovsko ali gostinsko dejavnost, dam v najem. Tel. 051 336 307.
PRODAM gradbeno parcelo, 750 m2, na lepi son~ni legi v Tržcu. Tel. 02 764 58 21 ali 031 438 732.
NA GRAJENŠČAKU 16 prodamo manjšo kmetijo , v celoti ali po delih. Tel. 031 299 888.

nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3ni2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup
!, vsi priključki, CK, takoj vseljivol
.:od18mioSIT(2-sob.stan.51,3m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
INSAd.o.o., Mariborska casta 40, Šantilj v SI. Goricah
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
.iilB€LCONT£rlM'
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina
priznanje za na/boljše dosežke v gradbeništm:
»ZAMOlWdOPVC OKEN IN VRAT Klá »ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdeliri in storitvami:
|i''	okna
jI''	vrata
jI''	garažna vrata
jI''	industrijska vrata
F senčila jI'' zimski vrtovi V izolacijske steklene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
Štajerski tednik nagrajuje zveste naročnike!
Vam je všeč slovenska domača zabavna glasba?
Želite brezplačno prejeti zgoščenko letošnjega, 37 slovenskega festivala DZG, Ptuj 2006?
Izpolnite naroillnico In Jo poSIJIte na naslov: Radio Tednik Ptuj, Ralieva ulica 6, 2250 Ptuj Brezplačne zgoščenke bodo na voljo do porabljene zaloge, oziroma do 15. oktobra 2006.
PRODAM ciprese za živo mejo in pušpan. Tel. 031 471 986.
PRIJETEN 31-LETNI FANT, iskren, delaven, zaposlen in skrben, iš~e sebi primerno preprosto dekle s podeželja, lahko s kmetije, še brez otrok. Tel. 041 579 784._
PRODAM pe~ za centralno kurjavo na bio maso ter dva soda za vino 1100 litrov, nerjave~a plo~evina, mul~ar Kladivar, delovna širina 1,60 m. Telefon 041 748 652.
UGODNO prodam belo-rde~o kuhinjo Svea s štedilnikom, pomivalnim strojem in pomivalnim koritom. Telefon 02 772 53 11.
PRODAMO ve~jo koli~ino ~rne zemlje, primerne za urejanje zelenic in nasipov ali vrtov, zaradi izkopa ob gradnji centra Jager Ptuj. Dostava na dom s kamionom. Informacije: Jagros, d. o. o., Trgovine Jager, 03 8121065 ali 031 305 279.
www.tednik.si
Petek, 29. «cplgwber
19.00 Destrnik, v večnamenski dvorani, dobrodelni koncert za Jana Vilcnika
19.00 Kidričevo, v veliki dvorani restavracije Pan, koncert Tamburaške skupine Cirkovce
19.30 Maribor, dvorana Union, Sobna glasnost danes, premiera, uprizoritev lastne
festivalske produkcije, avtorskega projekta Bojana Cvetrežnika 20.00 Ptuj, CID, koncert Ambientalnega jazza: Barbare Gabrielle 20.00 Lenart, pred Mercatorjevim centrom, Lenart fest 2006 20.00 Maribor, SNG, Zasledovanje, Malod, za izven
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Andreja Lamuta
-	Ptuj, razstavišče Blagovnice, razstava slik Jožeta Foltina
-	Ptuj, športna dvorana Mladika, Meddruštvena razstava malih živali (kuncev, golobov, perutnine, sobnih ptic)
Sobota, 30. september
9.00 do 18.00 Središče ob Dravi, Dan odprtih vrat oljarne 10.00 do 12.00 Ormož, brezplačno vodstvo po ormoškem gradu 10.00 do 12.00 Velika Nedelja, grad, javno brezplačno vodstvo po etnološki zbirki v gradu
10.30 Ptuj, Sončni park pri dominikanskem samostanu, brezplačen voden ogled mesta
Ptuj, ob svetovnem dnevu turizma 19.00 Rače, dvorana gasilskega doma, koncert Vokalne skupine Škrjanček pod umetniškim vodstvom Toneta Žuraja, gostje Mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka pod umetniškim vodstvom Anje Kapun 19.30 Maribor, dvorana Union, Sobna glasnost danes, premiera, uprizoritev lastne
festivalske produkcije, avtorskega projekta Bojana Cvetrežnika 20.00 Lenart, pred Mercatorjevim centrom, Lenart fest 2006 -	Ptuj, športna dvorana Mladika, Meddruštvena razstava malih živali (kuncev,
golobov, perutnine, sobnih ptic)
Nedelja, 1. oktober
9.00 Žetale, v avli Oš, tekmovanje v šahu za vse kategorije, ob 7. prazniku občine Žetale
10.00 Podlehnik, pred cerkvijo Sv. Trojica na Gorci srečanje starejših občanov, sledi
kulturni program v dvorani Občine Podlehnik 14.00 Žetale, igrišče ŠD Rim, tekmovanje v streljanju z zračno puško, ob 7. prazniku občine Žetale
15.00 Žetale, igrišče ŠD Rim, tekmovanje v vlečenju vrvi, ob 7. prazniku občine Žetale
KINO Ptuj
29. in 30. september, ob 18.00 Hiša pošast. Ob 20.00 Lopov z otroškim obrazom. Ob 21.30 Art program: Pekel.
1. oktober, ob 18.00 Hiša pošast. Ob 20.00 Lopov z otroškim obrazom. Ob 21.30 Art program: Pekel.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 29. september, ob 15.00, 17.10, 19.20, 21.40 in 23.50 Bandidas. Ob 16.45, 19.15, 21.45 in 00.15 Črna dalija. Ob 16.00, 18.20, 20.30 in 22.40 Huda mravljica. Ob 17.15, 19.35, 21.55 in 00.20 Klik - za popolno življenje. Ob 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 in 23.30 Za živo mejo. Ob 16.10, 19.00 in 21.50 Miami Vice. Ob 19.25 Moja super bivša. Ob 17.20 Hiša pošast. Ob 17.00, 19.10 in 23.40 Lopov z otroškim obrazom. Ob 20.00 in 22.20 Romanca ob jezeru. Ob 15.15 in 17.45 Avtomobili. Ob 20.15 in 22.35 Greva narazen. Ob 16.20 in 18.20 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 21.35 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 21.20 Hudičevka v Pradi.
Sobota, 30. september, ob 12.50, 15.00^ 17.10, 19.20, 21.40 in 23.50 Bandidas. Ob 14.15, 16.45, 19.15, 21.45 in 00.15 Črna dalija. Ob 13.50, 16.00, 18.20, 20.30 in 22.40 Huda mravljica. Ob 12.35, 14.55, 17.15, 19.35, 21.55 in 00.20 Klik - za popolno življenje. Ob 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 in 23.30 Za živo mejo. Ob 13.10, 16.10, 19.00 in 21.50 Miami Vice. Ob 19.25 Moja super bivša. Ob 13.20, 15.20 in 17.20 Hiša pošast. Ob 12.45, 14.50, 17.00, 19.10 in 23.40 Lopov z otroškim obrazom. Ob 20.00 in 22.20 Romanca ob jezeru. Ob 12.45, 15.15 in 17.45 Avtomobili. Ob 20.15 in 22.35 Greva narazen. Ob 12.30, 14.30, 16.20 in 18.10 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 21.35 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 21.20 Hudičevka v Pradi.
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.nnlklavz@emall.sl
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA
sn_
BARVA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI	2001	1.798.000
FIAT PANDA 1,2	2004	1.698.000
HYUNDAI ATOS 1.0	2002	860.000
HYUNDAI ELANTRA	2001	1.095.000
MERCEDES C 220 CDI AVANTGARDE 2000	3.460.000
DPELASTRA 1,6 LIMUZINA	1997	590.000
OPEL CORSA 1,2	1999	930.000
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2003	2.650.000
PEUGEOT 406 COUPE	1998	1.660.000
RENAULT MEGANE SCENIC	1997	1.040.000
SEAT AROSA 1,0	1997	670.000
VW POL01,4	2001	1.340.000
\/WG0LFIV1,9SDI	2001	1.920.000
VW PASSAT 1,9 TOI KARAVAN	2003	2.830.000
VWSHARAN1,9TDIGL	1997	1.640.000
Na zalogi preko 40 vozil.
7502,92 7085,62
3.588.71 4.569,35 14.438,32 2.462,02 3.880,82 11.058,25 6.927,05 4.339,84 2.795,86
5.591.72 8.012,01 11.809,38 6.843,59
KOV. MODRA
RUMENA
KOV. ZELENA
SREBRNA
KOV ČRNA
RDEČA
RDEČA
SREBRNA
SREBRNA
BELA
RDEČA
KOV SIVA
KOV ČRNA
ČRNA
KOV ZELENA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečiuu 239,640
Šenpetrska II.Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
i
i I
ZNAiMKA	LETNIK	SIT CENA EUR		BARVA
alj=ar0me01561.9jtd	1999	1.420.000	5.925.55	kov.srerrna
audia4avanri.9tdi130kiiii	2002	3.190.000	13.311.03	kov. črna
bmwserija3318d	2004	3.800.000	15.857.12	črna
ford focus karavan 1.8 tđdi	2001	1.g40.000	8.843.08	kov. črna
foro ga1axy 1,9 tdi 115	2002	3.090.000	12.894,34	črna
hgnoa accord 2.01	1995	520.000	2.189.92	kov.srerrna
iandr0verfreelander1.si	1999	1.880.000	7.845.18	srebrna
nissan almera 1.4	1990	490.000	2.044.73	kov. rdeča
renault clio 1.2	2002	1.290.000	5.383.87	t. modra
seat toledo 1,8 20v	1999	1.480.000	8.175,93	kov črna
SkodasoPERR i.9tđi 130 km elegance 2002		2.590.000	10.807.88	t. modra
vw golf iv 1,9 tdi	1998	1.570.000	8.551.49	KOVSRERRNA
vw passat 1.9 tdi 130 km limuzina 2001		2.790.000	11.842.48	modra
vw passat variant 1.9 tdi	2000	1.790.000	7.489,54	kov t. modra
vw passat variant 1,9 tdi	2004	3.290.000	13.728.93	črna
Cena v EUR j	8 obračunana po fiksnem tačaji		J239.64D	
Metalka Ti^ovina Ptu
razprodaja
določenih artiklov do
-30%
zaradi selitve trgovine na Puliovo ulico
Popust velja od 25. 9. 2006 do razprodaje zalog pri plačilu z gotovino.
Odprto od ponedeljka do petka
od 7.00 do 18.00, sobota od 7.00 do 13.00
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00

PO\lJDM
MBUENIII
VOZIL
Znomko
VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDI
MITSUBISHI OUTIANDER 2.44X4
IANCIALYBRA2.4JTDKAn.
RENAULT lAGUNA ALIZE 1.8
OPEL CORSA 1.7 UTI
1ANCIAY1.23V
0PELC0RSA1.7D3V
FIAT BRAVA 1.6
KIAPRI0E1.3
KIA PRIDE 1.3
HYUNUAI SONATA 1.8 GLS
OPELVECTRA2.00TIKAR.
íía^u
lllllPrstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Opremo Letnik	Cena „
temno mqdba sbebrna temno moora beia sbei
2088 1.898. 2083/2804
PioeCa
srebrna temno modra kov. siva
,83 3.298.61 5.825.88 2.880.80 3.710.88 3.417.63 1.680.80 1.373.80 2.580.88 7.468.54
SCRVIS iN PRODIlJn VOZIL
ugodni prepisi nokup že z 10% pelegem iiiralc Qvto "" polísbujsis dsnoí? Dobildi do 80% vrodnosli vozilo nojugodnojîi leasing
Bojan Arnuá, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
letnik
(SIT)
Cena

BMW523I BMW 3181
DAEWOO NUBI8A 1,6 16V RENAUIXTWINGO 1,2 F0BDM1,3I RENAIITCLI01,2RN BMW 520 D
ŠKODA OCTMA 1,6 GLX RENAUIITWINGO 1,2 ŠKODA OCftVIA 2,0 ELEGANCE PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK PEUGEOT 2061,1 SW RENAUX TWEVGO 1,2 PEUGEOT 406 1,8 ST PEUGEOT 407 2,0 HDI RMEGANE1,416V KARAVAN NISSAN PRIMERA 1,6 16V PEUGEOT 3071,6 PEUGEOT 1061,1 ŠKODA OCTAVIA 1,616V COMBI RIAGUNAl,9DaEXP. FORD ESCORT 1,4 HYUNDAI MATRIX 1,6 GIS RENAUnr LAGUNA 1,8 RT
1997 1.730.000
2002	3.070.000
2003	1.740.000 995.000 840.000 770.000
2001 2.680.000 1997 1.060.000 2001 890.000
2001	1.840.000
2003	2.480.000
2002	1.595.000 770.000 940.000
2004	3.850.000 1999 1.180.000
2001	1.780.000
2003	2.350.000 1994 380.000 1999 1.150.000
2002	2.240.000 1999 660.000 2002 1.690.000 1997 670.000
2002 2000 1998
1999 1997
7.219,16 12.810,88
7.260.89 4.152,06 3.505,26 3.213,15
11.183,44 4.423,30
3.713.90 7.678,18
10.348,86 6.655,82 3.213,15 3.922,55 16.065,77 4.924,05 7.427,81 9.806,38 1.585,71 4.798,88 9.347,35 2.754,13 7.052,25 2.795,86
KOV. ZELENA KOV. ČRNA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. OPEČNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. OPEČNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA RUMENA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. OUVNA KOV.VIIÍOLA KOV. ZLATA RDEČA
KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV.VĚNJA KOV. S. MODRA KOV. SREBRNA
Irvioriralivni preračun po flksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
Otročjfř lahko,^
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Tinianova 1, Ptu| |ob Maribonki c»ti|, tel.: 02 7S0 67 1 0
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obroînêQO odploiîlo

www.sinigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faits: 02/ 775 41 O
RADIOPTUJ
89,8 •98,2« 104,3
ailHihlJilJiMi^lHiB [[ oi/2280110 ■^'■sll
OMO
flMOMTci
'.o. o.
&
GRnDB€Nn
M€HnNIZnCIJfl
€L€KTnOMONTIiŽfl
RLCKSHNiJCR GRBROVCC s.p.
IZVnJflMO: - izkope vseh vrst
-	preboje cestišč
-	pologonje infrastrukturnih vodov
-javne rozsvetljove ter vso delo vezano no nizke gradnje.
ŽNIDARIČCVO NABRCŽJE 12,2250 PTUJ, gingelinont@siol.net, TCU: 02 / 748 18 90, GSM: 041 648 255,031 648 255, uiiuui.gmg«lmont.si
Oi) m//ioe/o '"^"Crg^r
Hardek 34 f, 2270 ORMOŽ tel. 02 7400155 www.mihaela.si
STISKALNICE, MLINI POSODE ZA VINO REFRAKTOMETRI ENOLOŠKA SREDSTVA ANALIZA VINA
popoln nadzor nad procesom vrenja
KVASOVKE, ENCIMI BIOREGULATORJI
DSM 1«:
•	Informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij
•	Hitrejša in cenejša ustanovitev podjetij
•	Poenostavitev postopl<ov po elel<tronslcili poteh za potencialne in obstoječe podjetniice
•	Storitve podjetnišl<ega svetovanja po subvencioniranih cenah v ol<viru programa vavčersicega svetovanja
Vse na Enem Mestu, na vstopni točki VEIVI, brez administrativnih ovir
ZRS Bistra Ptuj
Siovensi(i tt^ 6, 2250 Ptuj, Tel.: 02 748 02 50, bistra@bistra.si, WWW.biStra.Si
Projekt je financiran s potno^ Phârs
ZEBižtřa
p T ir J
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka, sedaj v tišini groba spita, a v naših srcih se živita.
SPOMIN NA Konrada Merca
SOVIČE 12, VIDEM PRI PTUJU
8. 2. 1914 t 10. 7. 1989
Rozalijo Merc
SOVIČE 12, VIDEM PRI PTUJU
1. 8. 1913 t 29. 9. 1996
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in prižgete svečko.
Vajini najdražji

ercator
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana
Mercator Center Ptuj
želite postati partner v prenovljenem Mercatorjevem Centru na Ptuju na Ormoški cesti 30 ISuperMestol?
V Mercator Center so vabljeni potencialni poslovni partnerji z naslednjimi programi: obutev, tekstil, spodnje perilo, otroška obutev, otroški tekstil, igrače, računalniška oprema, darilni program, mobilna telefonija, knjigarna in papirnica, izdelki za nego telesa, foto studio, modni dodatki, usnjena galanterija, zeliščna prodajalna, frizerski salon, turistična agencija.
Dobrodošli so tudi drugi zanimivi in izvirni prodajni programi.
Velikost lokala lahko prilagodimo potrebam najemnikov, zato se nam predstavite s svojo dejavnostjo in željeno površino lokala.
Vabimo vas, da pisne vloge najkasneje do IS.oktobra 2006 pošljete na naslov: Mercator, d.d.. Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo, Sektor za dopolnilne trgovske storitve, z oznako ^za MC PTUJ - razširitev^.
Mercator, d.d. si pridružuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov.
RADIOPTUJ
«C« ^fiietcc www.radio-ptuj.si
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tUdI na dom! NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560, 041 331 991.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
Ir ^ O
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
IvanAmušsp.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj vse bolj tuja se nam zdi. Zakaj usoda je tako hotela, da tebe, najdražjega, nam je vzela, saj vedno pošteno si živel, vsakomur vse dobro le želel. Imel si pridne, delovne roke ter plemenito, zlato srce. Solze, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in tasta
Martina Čusa
IZ GABRNIKA 31
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Zahvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošem, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi vsem govornikom za ganljive besede slovesa.
Posebna zahvala PGD Gabrnik, podjetjem Ptujska klet, Agis zavore, Tuš Ptuj in Društvu gospodinj Juršinci. Vsem in vsakemu posebej še enkrat ISKRENA HVALA! Z bolečino v srcu: žena Marija ter otroci z družinami
V svojem življenju mnogo si garal in mnogo si veselja dal, zato z božjo voljo mirno si zaspal in za vedno v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata, tasta in svaka
Jožefa Selinska
Z DRAVINJSKEGA VRHA 47
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše.
Posebej se zahvaljujemo podjetju LKF, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Seguli in g. Kukovcu za izrečene poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: žena Helena, sinova Jože in Alojz z družinama ter ostalo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, zeta in botra
Vladimirja Kukovca
12. 7. 1950 - 19. 9. 2006
IZ NOVE VASI 19 A PRI MARKOVCIH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, darovali sveče, cvetje, za sv. maše, nam pa izrekli ustno sožalje, vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala še podjetju VGP Drava Ptuj, d. d., govornikom, pogrebnemu zavodu Mir za pogrebne storitve, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani in se boste z lepo mislijo spominjali nanj, še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: žena Terezija, hči Janja, sin Milan, brat Stanko z družino, sestra Marjeta z družino in ostalo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče.
Nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, strica in botra
Matevža Mernika
Z MESTNEGA VRHA 7/A, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, nam pa s tolažilno besedo in stiskom roke izrazili sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, hvala za sveče, darovane sv. maše in prelepo cvetje. Hvala govornikoma g. Paternostu, ing. Emilu, ge. Veri za molitev ter pogrebnemu podjetju Komunala za opravljene pogrebne storitve.
Z žalostjo v srcih: tvoji najdražji
Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj, mama, te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
OSMRTNICA
V 64. letu je po hudi in dolgi bolezni umrla
Terezija Korosak
IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 18 A
Od žare s pepelom se bomo poslovili v petek, 29. septembra, ob 13. uri na starem rogozniškem pokopališču.
Žalujoči: vsi njeni
Skromno in pošteno si živela, v življenju skrbi in delo si imela, skozi vse življenje boriti si se znala, a v sončnem septembru si utrujena zaspala. Zdaj ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
ob obleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete
Slavke Makovec
IZ JANE@OVSKEGA VRHA 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam pisno in ustno izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Skofiču za opravljen obred, ge. Veri za molitev in ganljive besede slovesa, pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj, društvu upokojencev, zastavonošem, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi Zavodu dr. Marijana Borštnarja in sodelavcem oddelka A 4, Internemu oddelku Ptuj, Reševalni postaji Ptuj ter Zdravstvenemu domu.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Ptuj • XI. regijsko tekmovanje ekip prve pomoči
Najboljša ekipa Ptuj II
Na regijskem preverjanju sposobnosti ekip prve pomoči Civilne zaščite so v soboto, 23. septembra, sodelovale le štiri občinske ekipe; najbolj uspešna je bila Ekipa Ptuj II, ki bo našo regijo zastopala tudi na državnem prvenstvu.
Napoved vremena za Slovenijo
če na Miholovo (29.) sever vleče, veliko zimo in sneg obleče.
^ , 21/8
Danes bo povečini sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju okoli 14, najvišje dnevne od 17 do 23, na Primorskem do 26 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo povečini sončno, le na zahodu bo v nedeljo že bolj oblačno. Pihati bo začel jugozahodni veter. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla.
Foto: D. Murko
Regijskega preverjanja ekip prve pomoči v okviru CZ so se udeležile le štiri ekipe občin.	_
Kot je povedal eden glavnih organizatorjev Drago Murko iz ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, je letošnje XI. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči v okviru Civilne zaščite potekalo v obliki poučne vaje v prostorih doma Gasilskega društva Ptuj. Prijavljenih je bilo sicer pet ekip, žal pa se ekipa iz Markovcev preverjanja ni udeležila.
Tudi letos so regijsko preverjanje organizirali v sodelovanju z območnima združenjema organizacije Rdečega križa iz Ptuja in Ormoža, izvedeno pa je bilo ob predpostavki delovanja in nudenja prve pomoči ob nesreči v prometu, ki po oceni ogroženosti lahko prizadene Slovenijo, oziroma območje Po-dravja. Ekipe so svoje znanje in praktično usposobljenost dokazovale pri dajanju prve pomoči poškodovanim v različno prikazanih situacijah oziroma poškodbah.
Največ, kar 554 točk in s tem prvo mesto, je dosegla ekipa Ptuj II, ki bo zastopala našo regijo tudi na XII. državnem prvenstvu preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije, ki bo 7. oktobra v Ptuju. Drugo mesto je s 533 doseženimi točkami osvojila ekipa Ptuj III, tretja je bila s 491 točkami ekipa iz Majšperka, 4. mesto pa je s 461 točkami dosegla ekipa iz Juršincev.
-OM
Crna kronika
Pešec umrl na kraju nesreče
Na glavni cesti Videm-Ptuj, v naselju Pobrežje, se je 27. septembra ob 20.12 zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 20-letni voznik osebnega avtomobila Kia sephia, doma iz Ptuja, je med vožnjo na ravnem delu ceste iz smeri Vidma proti Ptuju trčil v 45-letnega pešca iz Ptuja, ki je hodil ob desnem robu vozišča. Pešec je na kraju nesreče zaradi poškodb umrl.
Z avtomobilom v kolesarko
Na lokalni cesti v naselju Po-brežje pri Ptuju se je 25. septembra ob 6.10 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 36-letni voznik osebnega avtomobila Opel vectra iz okolice Ptuja je vozil po lokalni cesti iz smeri Šturmov-cev proti Pobrežju. V križišču je zapeljal na prednostno cesto, po kateri je z njegove desne strani pripeljala 61-letna domačinka. Ta je s kolesom trčila v osebni avtomobil, zaradi česar je padla po vozišču in se poškodovala. Voznik osebnega avtomobila jo je zaradi poškodb odpeljal v ptujski zdravstveni dom.
V čelnem trčenju umrla voznik in sopotnik
Na cesti Lenart--Spodnja Ščav-nica izven naselja Ihova se je 23. septembra ob 3.25 zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 22-letni voznik osebnega avtomobila Opel vectra je vozil iz smeri Lenarta proti Ihovi in dohitel tovorni avtomobil. V desnem nepreglednem ovinku ga je začel prehitevati, tedaj pa mu je nasproti pripeljal tovorni avtomobil, ki ga je vozil 50-letni voznik. Vozili sta trčili, zaradi poškodb pa sta bila na kraju mrtva voznik in njegov 24-letni sopotnik, oba doma iz okolice Gornje Radgone.
Zletela s ceste
Na lokalni cesti izven naselja Turški Vrh se je 23. septembra ob 23.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 18-letna voznica osebnega avtomobila Škoda octavia je vozila iz smeri Brezovca proti Goričaku. Med vožnjo po ravni cesti je zapeljala na makadamsko bankino, kjer je trčila v nasip zemlje, zaradi česar je vozilo odbilo v zrak, nato pa je nadaljevala vožnjo po travniku, kjer je vozilo kasneje obstalo. Zaradi poškodb je bila odpeljana v ptujsko bolnišnico.
^IfKAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni kljníavniíarskadela
-	manjîa gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
p^raVna^ v prometni
^ *	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 14
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
PT
štuki 26a l|SmerGr^a> Biil|aii«[niiisf. m.: 02 787-86-70, 041 716-25f