List 52.
Gospodarske stvari.
Sredstvo zoper „Peronosporo" ali strupeno roso vinske trte je iznajdeno.
Spisal R. Dolenc.
Po trtni uši ali „Phylloxeri" je »Peronospora" odločno najhujši sovražnik vinske trte. Da trditi se sme po vsej pravici, da je ona še hujša od trtne uši. Ako se trtna uš kje ugnjezdi, treba je vendar več let, prej ko se čez vse vinograde čez in čez razširi ter jih vniči; Peronospora širi se pa skoraj kakor požar ob vetru po suhem žitu, in ako sledi tri leta zaporedoma, je vinograd gotovo ob trte. Peronospora je kaj hud sovražnik vinske trte pa še posebno zaradi tega, ker ona tudi tiste amerikanske trte, katere se trtni uši ustavljajo in direktno dobro vino dajejo, napade ter uničuje. Tako se je na Francoskem v Midi, tako-zvano „Facquez-trto", katero so uže v veliki meri kakor trtni uši popolnoma ustavljajočo se in fino črno vino dajočo amerikansko trto zasadili, uže skoro vso zopet precepili, ker je proti Peronospori jako občutljiva, da jo je poslednja uničiti žugala. In zoper tega škodljivca ni bilo nobenega pripomočka, obupavali so uže, da ga bodemo sploh našli. Pa hvala Bogu, našli so ga. Kakor poročajo nemški vinarski in sploh kme-tiški časniki, kakor „Weinlaube", „Weinzeitung" itd., posrečilo se je, v Italiji eno in na Francoskem drugo, popolnoma zanesljivo sredstvo izumiti. Italijansko sredstvo obstoji v poškropljenju napadenih trt z ap-neno vodo, francosko pa v poškropljenji trt z jako stanjčeno raztoplino bakrenega vitrijola. O enem in drugem sredstvu kaj bolj natančnega izvedeti in objaviti hočemo v sledečem dotično poročilo gospoda E. Macha, vodje vinarske in poljedelske šole v Št. Mihelu na Tirolskem, kateri o tem v „Weinlaubi" tako-le piše: Iz Italije nam dohajajo pozitivna poročila, da se je z uporabo apnene vode tam najsijajnejši vspeh v uničenju Peronospore dosegel. Pomoč apnene vode zoper Peronosporo se je na večih krajih, med druzimi tudi na kraljevi vinarski šoli v Coneglianu poskušala. Pa nikjer se ni tako gotovo in tako prepričevalno izkazala, kakor na posestvu bratov Belussi v Tezze, kakih  9 kilometrov od Conegliana.   To  posestvo je
ravno zaradi poskušenj apnene vode zoper Peronosporo in tem sledečega izvrstnega vspeha, tako rekoč sloveče postalo.
Slediti hočemo — piše Mach — dotičnim poročilom profesorja Cubornija iz Conegliana, kateri v rimskem časniku „Opinione" iz dne 9. oktobra, in poročilo Cerletti-ja, vodje vinarske šole v Coneglianu, kateri v časniku „Rivista di viticoltura ed enologia" o tem tako-le pišeta:
Bratje Belussi odločili so se vsled ugodnih vspe-hov, katere so v preteklem letu z uporabo apnenega mleka — belenja — na le nekaterih vrstah trt dosegli ; v tekočem letu, isto skušnjo v veliki meri, na njih celem, več hektarov obsezajočem, po Peronospori hudo napadenem vinogradu izpeljati. V namen dosege popolnoma dokazljivega vspeha pečali so se le z vsako drugo vrsto in so škropili visoko na latnike izpeljane trte z apneno vodo. Ostale vrste se pa niso nič z ap-neno vodo škropile, ampak le žveplale so se tako, kakor sploh proti grozdni plesnobi (ovidium tucheri) navadno.
Apneno vodo naredili so si na ta način, da so si 2 do 3 kilograme žganega apna v 1 hektolitru vode raztopili. Tako napravljeno vodo spravili so v veliki kadi — prav za prav zaboju — na voz, katerega je en konj počasi med vrstami trt vlekel. Z globokimi lesenimi lopatami poškropili so trte tako, da se je odvečna apnena voda zopet nazaj v zaboj odcejevala. Za enkratno poškropitev potrebovalo se je 16 dni. Od srede meseca maja pa do srede avgusta poškropile so se trte 5 do 6krat, na kar se je daljno škroplenje opustilo, ker je bilo listje čez in čez z apnenikom prevlečeno. Med tem ko so proti koncu avgusta le žveplane trte, že čez tretinjo listja izgubile; bilo je listje škroplenih še brez izjeme zdravo živo tamno-ze-leno. In ko je meseca oktobra Cuboni vinograd ogledoval, našel je z apneno vodo škropljene trte z lepim, lepo barvanim, zdravim, in zrelim grozdjem obložene; le žveplane trte bile so pa vse brez listja, in njih grozdje kar so ga imele, bilo je večinoma še zeleno. Ako se je na le žveplanih trtah vender-le sem ter tje kaka še zelena mladika zapazila; zapazilo se je tudi lahko, da je slučajno nekoliko apnene vode na njo prišlo. Ena vrsta trt, katera je že prošlo leto iC
letos z apneno vodo škropljena bila, odlikovala se je .
•
414
•d vsih druzih posebno vtem, da je bila rašča njenega lesa — mladik — posebno čvrsta, in da je tudi kaj grozdja bogata bila. V tej vrsti je bilo namreč že letos mogoče, veliko krepkejši les narezati, kakor v drugih. Nekatere trte, so bile le enkrat z apneno vodo poškropljene, in razodevale so se sicer dosti slabejšega etanu, kakor 5 do 6krat škropljene, vender so pa bile veliko boljše kakor čisto nič škropljene. Tudi že prav pozno koncem avgusta, potem ko so bili uspehi Bel-lussi-ja uže znani v veliki meri v Coneglianu na vinarski šoli, izpeljano bilo je škropljenje še jako po-roljnega vspeha, kajti prevagljiva večina listja ohranila se je zelena.
Vspehi Bellussija izbudili so splošno zanimanje in vsak dan so dohajali od blizo in daleč interesirani ogledovalci, da so se sami o stvari prepričali, ter energičnemu posestniku Bellussiju čestitali.
Cuboni zatrjuje še posebno, da tanka apnena prevleka trlnega listja njegovemu raščinemu poslu čisto nič ne škoduje. Edina napčnost, katera bi utegnila iz škropljenja z apneno vodo izvirati, bila bi ta, da bi z grozdjem tudi nekoliko apnenika v mošt, oziroma vino prišlo ter ga nekoliko okisalo.
(Dalje prihodnjič.)
List 2.
Gospodarske stvari.
Sredstvo zoper „Peronosporo" ali strupeno roso vinske trte je iznajdeno.
Spisal R. Dolenc. (Konec.)
Poškropljenje trt z apneno vodo koristi pa, kakor sknšnje v Tezzi dokazujejo, ne le proti „Perenospori", ampak tudi proti grozdni plesnobi, ali glivici ;;oidi-num tucheri" , tako sicer, da bode drago in mučno žveplanje trt v bodočnosti lahko odpadlo. Gospoda Cerletti in Cuboni priporočata pa vendar-le še enkratno žveplanje trt, in to zgodaj na spomlad pred pričetkom škroplenja z apneno vodo.
Zdaj preidimo k francoskemu sredstvu. To obstoji torej v poškropljenju, ali boljši rečeno, popra-šenju — bestauben — trt s stanjčeno raztopljino bakrenega vitrijola. Uže v pretečenem letu je bila po raznih kmetijskih časnikih notica, da so se z bakrenim vitrijolom inpregnirani trtni koli, za kaj dobro sredstvo proti „Peronospori" skazali. Tej notici se je sicer v obče malo vere prisojalo, toda o priliki mojega potovanja (Machovega) po južni Franciji v prošlem septembru, pritrdovalo se mi je od vseh strani, toliko v Midi kolikfor v Girondi, osobito pa od znanega ja-kega strokovnjaka Skavinsky-a in g. Fr. Vassiliere-a (professeur d' Agriculture de la Gironde), ne manj pa tudi od odličnega filloksernega preiskovalca profesorja Millardet-a v Bordeaux-u, da je temu vendar-le tako, in da je poraba bakrenega vitriola resnično najboljši pripomoček zoper Peronosporo. V Dijonu mi je bila prilika dana, da sem se o tem sam prepričal. Tam opozoril me je namreč nek veliki vinski trgovec gosp. Quiltemont, na eno dotično poskušnjo, katero je njegov svak gospod Dubois v Chagny (Departement Saone et Loire) izvedel. Jaz podal sem se nalašč v Chagny, da se o vspehu poskušnje prepričam. In vspeh bil je kar naravnost rečeno, izvrsten. Gospoda Dubois-a privedla je do poskušnje opazba, da so trte, katere so z bakrenim vitriolom impregniranimi kolmi
podprte bile, po Peronospori veliko manj trpele, kakor pa druge.
Ker je pa učinek takih kolov le za prvo leto po impregnaciji izdaten in ne za sledeča leta, odločil se je gosp. Dubois v tekočem letu, listje trt z raztopino bakrenega vitriola poprašiti. Vzel je za to 4°/0 raztopino čistega, železa popolnem prostega bakrenega vitriola, in z njo je meseca julija, potem ko so se prvi sledi Peronospore pokazali, trte v prvič in poslednjič poprašil. Zato poslužil se je gosp. Dubois posebne priprave — „pulferisateur" zvane, katera v Ville Franche s. Saone 25 frankov stane — in za en hektar vinograda poprašiti potrosil je 40 frankov. Ko sem jaz v Chagny dospel, bila je trgatev uže končana, vendar sem bil v stanu, vspeh poskušnje po listju trt presoditi. Jaz sem 19. septembra vinograd ogledoval, in prepričal sem se, da so bile z bakrenim vitrijolom poprašene trte še čudalepo (wundervoll) z čisto zelenim listjem obdane; nepoprašene so bile pa ali uže vse brez listja, ali je pa še na njih viselo, toda popolnoma suho.
To je torej poročilo gosp. Macha o popolnoma vere dostojnih poskušnjah. in kaj naj slovenski trtorejci iz tega sklepamo? Kaj druzega. kakor sledeče: Sredstvo zoper Perenosporo je hvala Bogu istinito iznajdeno, in vsak slovenski trtorejec previdi naj se do bodoče spomladi gotovo z živim apnom, da si bode zamogel apneno vodo napravljati, za katero se 2 do 3 kilograme apna v hektolitru vode ugasi ter raztopi. Trte se bodo najprej kej na spomlad, ko ozelene, enkrat dobro požveplale, potem pa od pričetka maja do srede avgusta z apneno vodo 5 do 6krat poškropile. Večkrat ko bode v tem času deževalo, tem večkrat se bode moralo škropljenje ponoviti. Za škropljenje zadostovala bode kaka navadna metlica, sicer se bode pa do takrat (do meseca maja) gotovo kaka boljša pa vendar učena priprava izumila, kajti kr. italijansko kmetijsko in trgovsko ministerstvo priredi v ta namen v Cone-glianu (pri Benetkah) v mesecu marcu t. 1. posebno internacionalno konkurenco takih priprav, spojeno z dotično razstavo. Ker se utegne te konkurence in razstave tudi kak slovenski obrtnik ali rokodelec vde-ležiti, objaviti hočemo v sledečem programu te konkurence ter ob enem razstave:
Mejnarodna razstava orodja za pokončevanje gliv in mrčesov.
Nj. em. minister za kmetijstvo in kupčijo na Laškem sklenil je s svojim dekretom iz dne 9. novembra 1885. pospeševati porabo raznih prahov (štup) in zmesi kot uničevalna sredstva proti glivam in mrčesom, po-posebno pa porabo apnene vode proti strupeni rosi na trti (Peronospora). V ta namen razpisuje razstavo orodja, s čemur bi se dale rastline škropiti, polivati in poštupati. Eazstava bode na vinarski šoli v Coneglianu na Benečanskem.
1.   Eazstavina darila so sledeča:
a)  zlata kolajna in 500 lir,
b)  tri srebrne kolajne in k vsaki po 150 lir,
c)   pet bronastih kolajn.
2.    Ministerstvo ob enem nakupi obdarovanega orodja za 1000 lir, katero orodje pride v kraljevo zalogo kmetijskih strojev in pa za izvršitev praktičnih poskusov na raznovrstne kmetijske šole.
3.   Oglasila k razstavi morajo imeti pridjan kratek popis dotičnega orodja ter jih je poslati (oglasila) najpozneje do 22. februarija 1886. na vodstvo kraljeve vinarske šole v Coneglianu Oglasilam pridjati je tudi ceno orodja.
4.   Eazstavljalci morajo tako ukreniti, da zamo-rejo 1. marca 1886. svoja naznanjena orodja ali stroje vodstvu gori imenovane šole pokazati.
5.   Na dan 2. marca vršile se bodo poskušnje s razstavljenimi orodji ali stroji. Pri poskušnji smejo biti navzoči vsi udeleženci.
6.    Presojevalna komisija bode po končani poskušnji, to je, po preteku 20 dni prijavila poročilo, katero bode natisneno v uradnem glasilu ministerstva „Bollettino di Notizie Agrarie".
Conegliano v novembru 1885.
Razstavina komisija.
10