772. štev. V Muhliani. ponedeljek dne 9. februarja 1914. Le*o iti. Pos: me/n t štev. „Dreva“ stare 6 vin ; n,vno toliko p samezna številka „Bcdete Neže". PAN" izhaja vsflM dan zjutraj; tudi ob nedebata in praznikih. Vsako nedeljo imahuiiioristično pri-]«ešna. Koliko truda bo treba za odstranjenje teh pregreh, koliko zlatega časa in naukov je ukradenih naši mladini. Brigajmo se za slednje občinske volitve, ker le po teh korporacijah pridemo do očiščenja. Uničimo vsako zlo že v kali, da nas ne bodo kleli naši potomci. Štajersko. Čudna zgodba. Zadnja »Marbg. Ztg.« ve povedati prav čedno zgodbico, ki meče lepo luč na naše slovenske duhovnike. Nekje na Pohorju Je zbolel na smrt bogat kmet. Faj-mošter se preje za kmeta ni zmenil, sedaj pa je pohajal k njemu redno vsak dan. In zgodilo se je! Mož je umrl, še pred smrtjo pa Je izpremenil svojo prvo oporoko. Svojo hčer-cdinko je kmet — razdedinil in imenoval svojim dedičem — fajmoštra. Dekle pa Je šlo v Maribor k nekemu odvetniku, ta se Je obrnil do zdravnika, ki Je lečil umrlega in zdravnik je potrdil, da kmet ni bil več v posesti svoje samostojne razsodnosti Sodišče je nato razveljavilo drugo oporoko in hčer - sirota Je prišla do svoje pravice. Taki so zemeljski, slovenski, božji namestniki, da še na smrtni postelji love duše... Maribor. (Iz seje obč. sveta.) Zadnja seja obč. sveta Je bila zopet enkrat na moč dolgočasna. Debatiralo se je o nočnih svetilkah, reklamnih tablah in odklonilo upeljavo vodovoda v čuvalnico juž. železnice št. 5. Nadalje se je preložilo sklepanje o oddaji hladilnic v mestni klavnici. Občina se bo tožila z c. kr. vojnim erarjem radi gob, ki so nastale v vojašnici 47. pešimlka; škode je tu T4O0 K, erar pa hoče plačati seveda samo eno tretjino. Zanimivo je bilo edinole obvestilo namestnije, da se mora od 31. marca daje — zapreti doslejšujo mestno pokopališče. Sklenilo se je, da v rodbinskih jamah se Im pokopavalo še pet, odnosno deset let. Izravnalo se pa bo pokopališče po 25. letih. Izvoljen je bil tudi nekov »Badeausschttss« — da se bo kopališko vprašanje lažje zavlačevalo. Štore pri Celju. (Ravnatelj Je-lek.) Pred dnevi so Nemci pokopali ravnatelja Jeleka. Moža so častili na vse načine kot vzor — Germana. Slovencem je zadal marsikakšno toplo. Po njegovi inicijativi se je zgradila nemška ljudska Šola in nemški otročji vrtec. Sploh je na moč delal za okrepitev nemštva. Sedaj se je moral umakniti usodi vsakega zemljana. N. v m. p. Celje. (Aretacija nevarne tatice.) 1. t. m. so prijeli neko dninarico Sti-plovšek v Gaberjih. Povabila je par svojih prijateljic na »južino«. Ko so jo prijeli, so pri nji našli še čez 36 K denarja, srebrno damsko uro in dva zlata prstana Omenjenega dne je Stiplovšekova ukradla trem posestnicam iz žepov, ko so bile pri veliki maši v mestni župni cerkvi po 44 K 30 K jn 5 K gotovine. Stiplovšekovo imajo tudi na sumu, da je ona praz-nila lani kmetom na sejmu v St. Jur- iu denar iz žepov, izročili so jo tu-kajšnemu okrožnemu sodišču. Svarilo. Nek bivši trgovski so-trudnik po imenu Jakob Mastnak potuje že delj časa sem po deželi in se izdaja za zastopnika neke dunajske firme za izdelavo spominskih plošč. Mastnak navadno zahteva nekaj predplačila in — izgine brez sledu. Opeharil jih je že mnogo. Trbovljte. (Smrt v rudokopu.) Mladi Jože Potočnik je bil zaposlen kot čuvaj v trboveljskem premogo-kopu. Imel je nalogo paziti na izpraz-njenje polno naloženih huntov. Kadar je bil eden prazen, je dal z električ. zvoncem znamenje, da je prišel drugi hunt. Pred dnevi pa je dal to znamenje predčasno. Ker se je bilo bati, da polni hunt razbije še ne izpraznjenega, je skočil proti drugemu in ga skušal ustaviti. Pri tem mu Je izpodr-snilo in padel je pod voz, tako, da so mu kolesa glavo čisto zmečkala. Celje. Kakor smo doznali je že pred prilično 14 dnevi umrl v Zagrebški bolnici dobro znani bivši trgovec v Celju g. Pero Kostič. Isti je zapustil horentno svoto okoli 150.000 kron naloženo pri »Južnoštajerski hranilnici v Celju« z namenom, da se obesti te glavnice uporabljajo sporazumno z »Slov. trg.« iii »Slov. obrtnim društvom v Celju« za slovenski naraščaj v obrti in trgovini, oziroma da se ima iz tega zaklada podpirati začetnike trgovce in obrtnike — posebno one, kise nasele v mešanih ali narodno ogroženih krajih na Štajerskem. Takega mecena do sedaj Slovenci še nismo Imeli — In vendar — vkljub temu, da so pretekli po smrti že tedni, se nihče ne zmeni, da bi sestavil kak parte ali kaj sličnega — to pa menda zato, ker je denar namenjen nižjim slojem. Sicer se pa k stvari Še povrnemo, ko dobimo podrobne podatke. Celje. Kakor znano se bo v najkrajšem času tu zidala slovenska ljudska šola, kajti vse formalnosti so dovršene in tudi potrebni kredit je zagotovljen. Načrti in proračuni so bili izloženi do zadnjega januarja ponudnikom na uvid. Slovenski obrtniki pa z tu nastavljenimi cenami nikakor niso zadovoljni, kajti te so tako nizko — izvzetnši zidarskih del — nastavljene, da bi event. ponudniki, ako bi hoteli prevzeti posamezna dela n. pr. mizarska, slikarska, pleskarska, kleparska, kamnoseška — pri tem niti ničesar ne zaslužili, temveč da bi morali delati v zgubo. V pogojih Je rečeno, da se mora dela oddati le slovenskim ozir. slovanskim ponudnikom, le-ti pa del pod takimi pogoji nikakdr ne morejo prevzeti. Nadalje pa je neka druga velika važnejša točka, v katera nas je posilila danes pero v roke. Omenjeni proračuni — načrti in pogoji — da se sme delo oddati le slovenskim ponudnikom je vse od kraja do konca spisano v blaženi »nemščini«. Ne vem naj se li to imenuje škandal, ali kako drugače — ker ta izraz Je zato gotovo premil. Pri takem postopanju — naj še potem kričimo, da se nam gode po javnih uradih, na železnici itd. krivice, ko se nas pita z nemščino. ako slovenski podjetniki za slovensko šolo slovenskemu šolskemu svetu predloži nemški proračun? — Škandali ,%r , Ligist pri Gradcu. (Velika cks-plozija.) Minoli četrtek je šel 161etni vajenec Vrvar trgovca Finka v klet, koder je bilo spravljenih vse polno tekočin lahko vnetljive vsebine, med drugim tudi zelo mnogo bencina. Vrvar očividno svoje svetilke ni imel zadostro zavarovane, vsled česar so se vneli bencinovi plini m provzročili strašno eksplozijo m močan ogenj. Na pok ekspmzrje došlS sosedje, so sicer Vrvar ja nitro potegnili iz goreče kleti, vendar je bil fant že tako močno opečen, da so mu čevlji sami v kosih odpadali, do-čim sc mu je lupila obleka v kosovih. Čeljusti in gornji del ust so se mu u-dale, vid oči je zgubil takoj. Kljub temu Vrvar ni i: gub:l esti in živel še pozno v noč, dokler konečno po groznih mukah ni izdihnil. Fksplozija je napravila do 10.000 K škode, ki je deloma z zavarovalnino krita. Leoben. (Defravdacija.) Prvotno javljene vesti, da je rajnik trg. in obr. zbornLe dr. Reischl poneveril do 10.000 K se sedaj dementirajo v toliko, da povedo, da gre za vsoto 3000 kron, ki je že krita. Kljub temu je dr. Reisch! še vedno v preiskovalnem zaporu. Dr. Reischl je imel kot tajnik plače 7000 K, vseh dohodkov iz svoje službe pa letno do 10.000 K. V družabnih krogih je bil zelo ugledna oseba. Konkurz tovarne »Gmeingru-be« je pripravil tako njegove stariše, kot tudi njega samega ob vse imetje. Zveriad zopet dela lovcem in prebivalcem krog Voitsberga,. zlasti pa v okraju Garanas v Koral ju, mnogo skrbi. Radi visoko zapadlega snega, je prišla tudi divjačina globoko v nižine. Roparica je zelo drzna in ji sledi tudi tik do človeških bivališč, dasi se ljudi ne loteva. Nek lovec, ki je zverjad nekoč opazoval na veliko daljavo s steklom, pravi, da Je spredaj zelo velika, močna, ima koničast gobec, goste lase po glavi in delu vrata, zadnji del je nekoliko nižji in ima dolg rep z močno dlako, Barve je rujavo-rumenkaste in pegaste. Velikosti ni v stanu določiti. Menijo, da je izredno močan gorski volk, ali pa marogasta hijena (tudi tiger-volk.) V navedenem kraju postavljajo nove telefonske proge, čudno je, da so potihnile vesti o drugi roparici, o kateri so sodili, da je mačje vrste. Maribor. (Plesni venček.) V nedeljo, dne 15. t. m. priredi obrtni klub plesni venček, s kojim zaključi obenem tudi letošnjo plesno šolo. Upamo, da bo i ta prireditev v vsakem oziru uspela. Slov. Bistrica. (Predstava.) Mariborski slovenski gimnazijci prirede v nedeljo dne 15. t. m. v hotelu »Avstrija« pod pokroviteljstvom prof. dr. Ant. Medveda, burko trodejanko »Veharjevo letovišče«. Ker je čisti dobiček namenjen slovenski mariborski dijaški kuhinji, je upati na obilen obisk. Goriško. Gorica. Zadnji »Novi čas« je prinesel nepričakovano »resno besedo vladi«. Poglejte hinavce! Kadar se gre za njihovo kožo, znajo ti ljudje na skrajno previden način zastopati ljudsko prepričanje. Navidezno se hudujejo proti vladi, v resnici pa so njeni najzvestejši pristaši. Pod masko pravega patriotizma se bratijo z našimi narodnim nasprotniki, ki potem izkoriščajo avstrijski patriotizem našega zaslepljenega ljudstva. Pred ljudstvom se kažejo za narodnjake, pred vlado pa za patriote! Pač po načelih klerikalne politike. Kako hinavsko zvenijo besede »Novega časa«: »Ali bi bilo na podlagi vseh krivic in vsega preziranja, ki ga Slovenci trpe od Nemcev in vlade, čudno, če bi se tista plamteča ljubezen do avstrijske domovine ohladila? Vemo, da je avstrijska misel med Slovenci še dovolj močna.« Da, da! Klerikalci dobro vedo »da je avstrijska misel med Slovenci še dovolj močna« in zato izrabljajo slovensko ljudstvo. Mesto da bi delali v edinstvu in medsebojni ljubezni za narodno samostojnost, se pi ilizujejo naši nasprotnici —- avstrijski vladi. V svoji častihlepnosti in po« zeljenju po nadvladi nimajo niti tolika časa, da bi pomislili, kam vodijo njihove misli. Seveda, če so naši klerikalci prepričani, da morajo čuvati edino le mejo avstrijske države proti Italiji in Srbiji, potem jim pač ne smemo zameriti. V tem slučaju so sami sebe vredni. To je njih narodnost! Solkan pri Gorici. Res. da tu bogata naša obTna, ali mogla bi malo bolje skrbeti, cia te obrani za delj časa tedi na zunaj njeno slovensko lice. Mislim namreč na tiste »tablice« ki vise na hišah, in ki so že marsikaterega Laha vznemirile. Napisi cest in ulic so od dežja in slabega vremena tako izprani, da ne delajo nobeno časti več zavednim Solkancem. Komaj dve leti in so skoraj uničene. Ako bi se tedaj žrtvovalo nekaj krone več, bi bili napisi za dolgo let dobri, tako pa bo kmalu izginil ta izraz slovenskih prebivalcev. Opozarjamo merodajne osebe, da popravijo ta nedostatek v korist slovenski stvari! Solkanec. Nesreča na državnem kolodvoru. Dne 7. t. m. je hotel ogibalni čuvaj Martin Lubej pri premikanju voz prestaviti ogib v potrebno smer. Med tem opravkom je prihrumel za nje« g \ m h:bfmi tos-r * voz kateri ga je podrl na tla, mu povozil desno nogo in jo prelomil med kolenom in gležnjem, tako da se je na prelomljenem mestu le koža držala skupaj. Bil Je tako prenešen v bolnišnico usmiljenih bratov. Mož je družinski oče ter ima štiri otroke. Doma je iz Spodnje Štajerske. Iz Dutovelj. Dne 3. februarja so priredili tukajšnji narodni mladeniči Javen ples, ki Je zelo lepo uspel. Svi-rala Je Sokolska godba iz Sežane, ki je žela mnogo ploskanja. Videlo se je, da so naši bratje v enem letu dobro napredovali. Zato to sokolsko godbo celemu narodnemu Krasu toplo priporočamo. Za C. M. D. je prinesel ta ples 10 K. Na zdar! Sankaška tekma v Bohinju. Včeraj se je vršila v Bohinju sankaška tekma, ki je bila tako po udeležbi kakor tudi po doseženih časih največja dosedanja prireditev te vrste na Slovenskem. Tekme se le udeležilo 98 tekmovalcev iz Ljubljane. Kranja. Tržiča, Radovljice, Jesenic, Bohinja, Gorice in Trsta. Protektorat tekme je prevzel dvorni svetnik, železniški ravnatelj g. Galam-b o š, vodstvo pa je bilo v rokah gg. dr. P r a u n s e i s a, dr. Z u p a n c a, iz Ljubljane in stotn. Blaschke iz Gorice. Kot stoperji so fungira-Ii gg. J a n u š i č in dr. Pavlin iz Ljubljane ter gg. M a y r iz Kranja in profesor Zupančič Iz Gorice. — Bil je krasen dan in razven tekmovalcev je prihitelo v Bohinj vse polno tujcev, ki so se divili športni prireditvi kot tudi krasnemu Bohinju. Med drugimi smo opazili tudi državnega poslanca Pogačnika. Najinteresan-tnejša tekma je bila za prvenstvo Bohinja, katerega si je priboril po hudi borbi v času 1:25,2 g. Janko Skale iz Ljubljane pred Ivanom Logar jem iz Bohinja, ki je do-sedaj vedno dosegel prvenstvo, a je sedaj dosegel čas 1:29,6. Na tretjem mestu je g. Anton J e 1 e n c iz Tržiča s časom 1:30,2. Četrti je bil Karel Mencinger iz Jesenic s časom 1:30,9 in peti g. Leon Mencinger s časom 1:31,4. Ostali tekmovalci za prvenstvo so vsled ostrega tempa med vožnjo padli ta vsled tega zgu- FRANCE ŠT A J ER: Flavtist brez posluha... I. Gospodu Cigoju so pravili: flavtist brez posluha... Zakaj ? Beseda -»zakaj?« je sploh preveč radovedna. 'Prav posebno zvedavo se je pa štu-lila v delovanje gospoda Cigoja. Pogosto je namreč zlezel naš flavtist jia Stolp in začel svirati jako čudno. Par ljudi jo postalo za hipec: sprva so poslušali potrpežljivo, nato so pa preplašeno pogledali naokrog in zbegali, kakor bi jih preganjal ekseku-tor. Toda neglede na toinono, Je zlezel pogosto Cigoj na stolp, prirejal [»koncerte«, toda vstopnine ni pobirat .., Zakaj je pa potem godel, se jbo vprašal kak praktičen mož? Ta kaka) Je b*l dolgo časa nerazrešljiva uganka tudi Cigoju samemu. Ze kot ptmk Je bil šel namreč pogosto v samoto in godel. In godel je v deški dobi ta je godel v mladeniški dobi. Ta- ^rat v samoti je godel samemu sebi. iorebiti Je bila zato tista muzika le- Ea, toda nihče drug ni čul kot smre-e, bori, jelke ... Nekoč je pa nespamet n ik zapustil samoto. Odslej je zle-eel pogosto na stolp ter začel pihati in pihati. Trezni znanci so ga povpraševali: »Kaj vraga godeš tako čudno? Nihče te ne posluša. Če se pa kdo na- smehne, to ni pravi smeh, ampak zasmehovanje. Razumeš? Zasmehujejo te, ker mislijo, da si butelj!« Cigoj se Je pa odrezal: »Ali mar nisem butelj? Mene srce boli, če godem. Toda če ne bi godel, mi bi pa srce eksplodiralo. Zato godem in godem!« Znanci so pa skomizgnili z rameni: »Se boš že naveličal!« In so šli svojo pot. Cigoj se je pa napotil v svojo sobo. Sedel je k mizi. si podprl glavo ter premišljeval: »Zakaj godem? Čemu godem?« Nato je šel po sobi gorindol. Pri oknu je obstal in zavzdihnil: »Zopet sama megla... Solnce, kje si? Megla je ujela solnce in ga zavila v umazane plenice. V teh krajih Človek niti ne pozna pravega solnca. Tukaj se pase zmeraj gosta megla in bolj je umazana kakor poleti prah za avtomobilom, če drvi v najhujšem diru. človek ne razloči niti človeka. Jaz nobenega ne pozdravim na cesti, ker nobenega ne poznam. Kaj vraga sploh iščem v tej grdi megli?« Ko je tako opazoval meglo ter vroče koprnel po solncu, se je nehote spominjal svoje rojstne hiše v sol-čni dolini vipavski, kjer rastejo fige, marelice in žlahtno rodi vinska trta. Toda Cigoj Je bil že zdavnaj prodal rojstno hišo, vrt, vinograd, in šel v meglo, v pusto, žalostno meglo... Zleknil se je po divanu, zamižal ter zamrmral satn pri sebi: »Iako proda človek solnce ni kupi meglo. Bi?'K *«£*£ So°si voljnost. O pa met . človeška, Kako si kratka!« V krasnem salonu je sedela pri Pianinu gospodična Ijeno je sklanjala igrala neko fantazijo orijen alsko, da se je zdelo, kakor Je tipke od blaženosti, ker ne jih ljubko dotika tako lepa deva. ... . . , Hipoma je vstala m zaprla pianino. Sedla je k majhni mizici pri oknu. kjer so duhtele v grški vazi bele in rdeče rože vrtnice. Izza pasu le privlekla pismo, se naslonila na mizico, si popravila laske, ki so se Ji vsuli nad levo li^e ln začela v drugič brati pismo, ki ga le prejela od Cigoja: »Velecenjena gospodična, dovolite, da se predstavim: jaz sem Cigoj, flavtist brez posluha... Zakaj godem? Cernu godem? Do danes sam nisem vedel. Ce sem godel, se mi je zdelo, kakor bi se mi sanjalo. Oziroma, kakor mi bi narekovala melodije neka lepa deva, ki sem jo pa videl samo v sanjah. Meni se sanja vsak teden. Ah, kako sladke so moje sanje. Toda, ko se predramim, se ža-libog ne spominjam več natančno, kaj se mi je sanjalo. Se le včerajšnje sanje sem si zapomnil, Na desni je valovalo morje in iz morja so štrlele divje skale, porastle z eksotičnimi rastlinami. Na levi pa se je dvigalo gorovje. Po peščeni poti sem se šetal jaz, a pred mano lepa deva: na vsakem ovinku sem opazil njen obraz, bledorožnat, otožen. Na vso moč sem se trudil, da bi jo dohitel: toda dasi Je stopala počasi, a jaz hitro, je bila razdalja med nama vedno večja. Končno se je popolnoma obrnila proti meni, me pogledala in v tem hipu sem jo spoznal: bila je tista neznana sila, ki me je vžigala, da sem godel. Med tem sem se ji približal; samo roko bi stegnil in bi jo objel: tedaj je pa skopnela in Izginila, a pred mano je zaplahutal bel galeb in sfrčal na morje... Jaz sem pa pokleknil, poljubljal tla in jokal dolgo... Morebiti se Vam bodo zdele moje sanje bedaste, kot slika po 20 krajcarjev v hribovskih oštarijah. Meni se zde hedaste vsaj kulise k mojim sanjam. Zato Jih omenjam površno. Nikdar pa ne boni pozabil lepe deve, ki se mi je prikazala v san-jha. Jaz mislim zmeraj nanjo. Noč in dan korpnim po njej, in sem hrepe-nei, ko je sploh še videl nisem! Jaz sem iskal v življenju lepoto in Jo našel v sanjah. ... Največli čudež se je pa zgodil, ko so se učlovečile moje sartie v Vas... Jaz Vas tako mišično lju- bim. Sam ne vem, zakaj Vas ne morem in ne morem pozabiti. In zdi se mi, da mi bi počilo srce, če ne bi godel na flavti. Za hipec se potolažim, toda kmalu mi zopet leže v dušo žalost in trpim še bolj...« Gospodična Jelislava je gledala črke in Je premišljevala, kai bi odgovorila. Sprva mu Je nameravala odpisati: »Velecenjeni gospod! Bojaz-nost mi ne dopušča, da bi se zaljubila v koga, kajti potem bi ztneral mislila na njega in zanemarjala svoje delo. Ze nak ne delam rada, potem bi pa bilo še hujše. Ustrašila stm se, ko sem odprla pismo, da sem zabela jokati in celo noč nisem zatisnila očesa. Vedno so mi rojile misti po glavi, kaj si storila, kaj si naredila gospodu Cigoiu, da zaradi tene tako trpil« To sl Je samo mislila Jelislava. Med tem je zunaj pozvonilo: Jeh-slava je Cigojevo pismo naglo skrila, sobarica je pa odprla vrata gospodični Miri. Prijateljice sta se prijazno pozdravile in Mira je hitela pripovedovati: »Ah, tako grda rne-gial Ce bi vsaj malo posijalo solnce; kako lepe barve sanjajo potem v megli ...« Jelislava je vprašala: Ce bi tukaj razsajala burja. bi ne poznali megle in nrej bi zacvetela pomlad, kaj praviš?« bil vse šance. Ca s 1:25,2 za pi ogo 1200 m pome n ja za Bohinj rekoru in se je zboljšal od lani za 6 sekund. Glavne vožnje se je udeležilo 15 tekmovalcev in je dobil prvo daiiio g. Ivan Siavec iz Jesenic s časom l ;3 2.2, drugo g. Janko K e le c iz Ljubljane s časom 1:33,8 in B^tje Josip S a 1 b e r g e r iz 1 ržiča s ča- 80,11 Damska vožnja je obsegata 800 metrov tekmovalk je bilo 12. Prva jc bila Mici Bbche iz Trsta s časom 53.8 sekund, druga Staša B e -i e k iz Ljubljane s časom 54.9, tretja Andreja W o 1 f 1 i n g z Bleda s časom 50 in četrta Albina Bdeli e iz Trsta s časom 56,2 sekund. Primorci so imeli tudi svoje tekmovanje na 800 m in se Je te Jekme udeležilo 26 tekmovalcev. Prvi je bil g Ed- JJ„nd B e v e c iz Trsta S časom 50,8, diugi Mihael Placca iz Trsta s časom 52,5 in tretji 0:-o T o r n a r i iz Gorice s časom 52,v sekund. Najsmelejša točka tekmovanja je bila dvosedežna tekma, pri katerem Je postavil par Janko S kal e-Staša B e ž e k iz Ljubljane s časom 1:28,4 rekord za dvosedežne sanke in dosegel prvo darilo. Druga sta bila Karel Mencinger in Filip Bernard iz Jesenic v času 1:31,6, tretjo znani plavač Janko Ravnik-Pin tar v času 1:32,3. Zanimiva pri tem je okoinost, da so dosegli pn dvosedežni tekmi najboljše čase in darila samo Člani ljubljanskega športnega kluba »Ilirija«. Jttnijorske tekme se je udeležilo , tekmovalcev in je dobil prvo dari-'° “'"P B e r n a rd iz Jesenic s ča-umT1:JjA drugo Josip Vidmar • .miča s časom 1:35,1 in tretje Jurij R a v n i k Iz Boh. Bistrice s Časom 1:35,2. Kljub kolosalnitn brzinam iti številnim padcem je tekma končala brez vsake najmanjše nezgode. Ta tekma je pa obenem pokazala da imamo Slovenci na tem športnem polju že lepo Število izvežbanih sankačev, ki se lahko kosajo s sankači drugih narodnosti. Razdelitev daril se je vršila ob Številni udeležbi občinstva v hotelu »Triglav«. Dnevni pregled. t*,« S ev'ropskein vulkanu. Pod SSL vi OVOtrl1 Plše v izbornem če-nE!nJ‘ UC!’Vefierilik češkega slova« gospod »Sky<< naslednje: V Petrovimi1 ?idn2*£.ospod* Sazonov, Veni- v* Pftšič novo balkansko zve-,Bi)tovo> če se Jim to delo posreči, toda tem gotovejše Je, da Je nova balkanska zveza danes bolj kot kdaj prejo — evropska neobliodflOSt, ker brez močne balkanske zveze ni mogoče garantirati svetovnega miru niti za najkrajši čas. Sir Grey le v svojem zadnjem izbornem govoru izrekel misel, da naj bi si diplomacija izmed dvoje zla izbrala rajši manjše. Namesto, da bi se evropejski narodi klali po molilnih klavnicah svetovne vojne, naj raje izkrvavijo gospodarsko vsled blaznega oboroževanja. In potem baje nastane treznost in mednarodni — kompromis. Zlo, ki ga Anglež predlaga, je na vsak način manjše, kakor svetovna vojna. Toda na angleški predlog ne pojdejo tja, kjer se je vse vrglo na eno karto in kjer se gojijo nade, da je v blazni in Mira se je nasmehnila: »Ce... t*. če... Ah, tudi jaz se veselim pomladi. Da bi se potolažila sem brala »ursko pomlad« od impresijonistič-"ej?a nemškega dramatika Gerhart "miptmanna. Citala sem do morske *rC5:In’ 'k* Jo H. .»Da se tekS z?l’„kakDr bl ,ezl» keuiia‘5 (odeti .. ’« riria« morJu* Klavo v že-jaz bom'dobila naSsimP Si 113 deJa,a. Un če bom to brfem°r8ko bo' Nato sta sedli h klavlrlu Igrale Četveroročno bogve iz katere bedaste operete. Ko ste m pave ' se mal“ rokoborile na lepi Perzijski preprogi In kmalu bi ubile ogromen kitajski vrč, ki je stal v kotu kot ošaben mandarin v rumeno Jjajoči umetnikih'!“ V'deI up(Hlab-,,, umetnik, bi ustvaril lahko n»i .Večji umotvor iz teh žlahtnih linij.." V tem hipu se je Jelislava nerodno udarila, nerodno stresla z lepo glavico ter izjavila: »Zdaj je pa *e dosti! Ne več, res ne! Bodi pame-t#*. no! Res ne več!« o .. Da bi se oddahnila, je pokazala Pls»h,ava sv0^ Prijateljici Cigojevo M Mira je prebrala naglo, ne da Začek1*13 z očesom. Nato se je pa goj »jo^mejati od srca: »Ali se Ci-Odgovorilie,.al1 pa n°ri- Ne sme^ mu brez nosi i. rak flavtist in vrhutega a« kakor priznava sam! jr« na stom Cu,a* da gode pegosto-■ ® "isem n i’ ampak hvala Bogu ga Poslušala in ga ne bom!« N m‘ le »ftiijalff pred puR!°m se ‘o neki listnici uredništva o hazardni igri gotov up, dobiti vse. Nemčija se pripravlja na svetovno volno s tako strahovito hitrostjo in energijo, kakoršne svet še ni videl. Ta energija je jasen odgovor na Orejevo misel, in ta odgovor — odklanjajoč, Nemčija ne mara dolgo nadaljevati v politiki gospodarskega izkrvavljenja. Ona hoče provocirati odločitev v krvavih klavnicah svetovne vojne. (Bethmann Hollweg je jasno govoril.) Vse zadnje afere in vsa zadnja fakta z rajha dokazujejo resničnost te grozne predpostavke V savernski aferi je bil podan dokaz, da se je nemški ofenzivni militarizem zajedel v ves državni organizem in da ze vodilna ideja. In kakor hitro se je ta dokaz posrečil, je naenkrat zginil strah in neodločnost. Savern-ska afera je ostala javna in nepreklicna provokacija Francije. Misija gen. Sandersa v Carigradu je javna In nepreklicna provokacija Rusije in vse to je danes povečano z mrzličnim oboroževanjem Nemčije na ruskih mejah in predvsem s stavbo cele vrste trdnjav na bregovih Visle. Kar se sedaj godi v Petrogradu je najbrže odgovor Rusije na nemške vojne provokacije. Združevanje ruskih vojsk na avstrijski In nemški mej! Je daljši odgovor. Nepopisna blamaža ogrske ju-stlce pred celim kulturnim svetom. O nobeni justici na svetu Evropa ne sliši tako neverjetnih pri tem resničnih reči, kakor v ogrsko-hrvatski justici. »Veleizdajniški proces« je vtisnil sramotni pečat na to justico za večne čase. Sedaj se vrši v Marma-fošu Sigetu proces, ki bo do dobra osramotil avstro-ogrsko justico. Pomislite: sodni dvor ima soditi o stvari, ki se tiče ruskih cerkvenih razmer in odnošajev. Pri najmanjšem bi lahko zahtevali, da tisti gospodje, ki se zmerjajo s sodniki, saj vedo kaj Je sveti sinod, kaj je pravoslavna cerkev in podobne malenkosti. In mislite, da ve? Kaj še! Poslušajte: Pri procesu Je pričal grof Bobrinski, ruski politik, laik. In to pričo le predsodek Aurel Toth (ne trot) vprašal: »Ah ste član svetega sinoda?« To je ravno tako, kakor bi vprašal: Ali ste član kardinalskega zbora. Vsak kmet bl se smejal temu vprašanju in tako se radi tega vprašanja posmehuje mažarskl justiti celi kulturni svet. IRjrem te te! Šuftenblat triumfira. Vsled tega, ker se ni vršil protestni shod proti krivicam, ki se gode Slovencem na Koroškem triumfira »Grazer Tag-blatt«. Posebno se opira na to, da v Ebnerjevi knjigi ni ničesar, kar bi žalilo Slovence (tako je pisal »Narod«). Mi smo o tem povedali svoje mnenje, da bl se namreč bil moral shod vršiti ne ozirale-^ na oni ata* vek. Aico ur Krnca naša šolska knjiga pisala »o švabsklh pokrajinah«, bi ne prišla v šole — ravno tako bi nemška šolska knjiga ne smela pisati »o windlsche Gegenden«. Pa tudi brez tega stavka je dovolj krivičnih slučajev. Zato je bilo napačno, da smo Nemcem napravili to veselje. Kost je obtičala v grlu Šletnemu sinu Frana Sveteta, posestnika iz Kamnika pri Preserju. Otroku so kost dravmki v bolnici pravočasno vzeli z grla, sicer bi se lahko Zadušil, ker je mogel samo za silo dihati. Kjri sl je zastrupil 20letni hlapec Ivan Span v Poljanah pri Jurkloštru ker se mu je zadrlo železo v palec desne roke. Ker je bila zdravniška po- moč hitra, se je posrečilo Špana, ki se je nahajal v veliki nevarnosti, rešiti. Hlod je padel na nogo Antonu Miklavčiču iz Male Češnjice pri Litiji. staremu 19 let in ga na desni nogi težko poškodoval. Nezanesljiva pestunja Kocijana Hafnerja. 8 mesecev starega fantka je pestovala njegova 4!etna^ sestra. Mlada pestunja bi se naibrže rajše igrala kot pestovala bratca in ga je vrgla na tla, tako da si je zlomil desno roko. Izgubila vseh pet prstov na eni roki. Marija Knavs, dekla v Gorenji Vasi pri Ribnici, je še zelo mlada, dovršila je komaj 17 let! — še bolj pa nesrečna: slamoreznica ji je odrezala na desni roki vseh pet prstov! Obe nogi je izgubil Josip Erlab, 25letni poljski delavec iz Javornika. Zaspal je na cesti in ker je bila zima huda, sta mu obe nogi v členku odmrznili. Resen opomin vsem neprevid-nežem! Bik ga je poškodoval. Janez Jeraj, posestnik iz Smlednika je puščal bika k kravi in pri tem ga je bik prijel z rogovi in vrgel tri metre visoko. Jeraj je padel na glavo in se je nevarno poškodoval. Državni bankerot v Meksiki. Iz Meksike že leto za letom prihajajo nerazveseljiva poročila in minulo ter to leto kar ne prestanejo. Večni upori in večne vojne so šiba, s katero se tepe dež.ela. Ni čudno, da je vse to vplivalo na finančni položaj tako, da je predsednik republike moral javiti tujim državam, da bo ustavljeno plačevanje državnih posojil. To je tako-rekoč Oficiehio naznanilo državnega bankerota, o katerem se še ne more reči, kakšne posledice bo imel na ostale svetovne denarne trge. Tragedija otroka. Pred nekaj dnevi, je izginil na skrivnosten način šestletni sin železniškega čuvaja Horkega iz Dečina. Vse poizvedbe po njem so ostale brez uspeha. Šele predvčerajšnjim je priznala mata sestrica izgubljenega fanta, da je šel njen bratec na povabilo 131etnega šolskega učenca F. Gutschke na led na reko Labo. Oba otroka sta se šla drsat in Gutsclika je rekel Horkemu, naj se ta uikar ne boji in naj sg korajžno drsa. Fantiček je šel in ko se je nenadoma zlomil pod njim led, se je oprijel kraja in je vpil na pomoč. Outschka pa mu ni pomagal, češ da bi pri tem sam utonil. Ubogi fantiček je nato izginil vod vodno gladino. Gutschka je šel domov in je naročil sestrici ponesrečenega Horkega. naj nikomur ne pove o nesreči, ki se je pripetila. Napad na profesorja. V noči na 3. t. m. se je Izvršil v Kraljevem Gradcu roparski napad. Ko se je vračal ravnatelj študentovskega penzio-nata »Komenium«, profesor Zabran-sky, ob pol dvanajstih ponoči v svoje stanovanje, in ko je hotel odpreti vrata svoje sobe, je zapazil, da je stanovanje znotraj zaklenjeno. Profesor je nato napel vse svoje moči in je šiloma odprl vrata. Ko je stopil v sobo, je zagledal v nji tujega človeka. Ta je takoj skočil k profesorju in ga je z vso močjo sunil z nožem v prsa Nato je napadalec pobegnil. Profesor Za-branski je zadobil težko telesno poškodbo. Napadalca še niso dobili. Samomor vojaka. Pred nekaj dnevi je izvršil v vojašnici domobranskega pešpolka v Olomucu sa- gospodu C. in o plagijatu iz »Frank-furtarske flavte.« Sanje so tudi obelodanili in kakor bi mignil, so prihiteli prijatelji nad Cigoja in ga nahrulili: »Da godeš neumno, smo vedeli. Ampak da ne godeš niti svojih kolo-bociL smo izvedeli iz tega časopisa!« Cigoj je prebral notico In fCkčE »Prvič sem Jaz Cigoj, razumete: č., detični gospod se pa piše C. — Drugič jaz »frankfurtar. flavte« niti 2Lpo*nam. Tretjič prikipi vse iz mo- pS ,kar Kodem!« vani m ti s? Pa zmeraj dregali razlesti da "?rčeva,i- Mahoma se Je razjezil, da ni zgrešil plagijata. Ljudje so grozno srednjeveški. Za presojanje, spoznavanje, pogruntanje svojega bližnjega jim služijo staro-verska »pravila«. Na primer: »Kdor ima slabo vest, najbolj vpije in raz-kr min. tako da,te- 10 so modrosti, l£,iMedMe,zibelke niti v kurjih Dah: Nekate/' so torej skle- pkmiiamlr,re .n»ib0,l branj besede Sotical.' '0re’ 8e n|88“ 'i{e «■** prifrkllleni krivičnosti se le pridružila še druga. Jelislava se namreč sploh zmenila ni za gospoda Cigoja. To ga je peklo in žgalo bolj kot vse. Vsak dan *se je postara! za leto dni. Čutil je, da postaja zmeraj bolj čuden. Nekoč je norčavo zamenjal internacijonalen z individualen. Ampak saj ljudje ne razumejo takih šal. Vsi so mislili, da se je zaletelo »papagaju...« Medtem, ko je bil prej tih, molčeč, ter je skrival svoje srčne bolečine v duši. se je izpretnenil nenadoma. Postal je čenčav, klepetav, trapast kot stara tercijalka. Naročil si je za 200 mark različnih knjig. Kupil si obleko za 81 kron, da se bo hodil predstavljat... Vrhutega je imel konflikt z nekim zobozdravnikom. Cigoj je namreč požrl pri doktorju neke klešče, in ni maral plača tt 4 krone 36 vin. Flavtista je sodnija energično zapretila z detjem pod skrbstvo vsled slaboumne zapravljivosti ... To je zlomilo njegovo silo popolnoma. Nekoč ponoči je vstal ter romal k spomeniku slavnega vojskovodje in ga začel kepati, da bi rnu zbil visoko kučmo, s kojo je bel sneg pokril generalovo glavo. Nato je zlezel Cigoj generalu na hrbet »štu-poramo«, ali kakor pravijo Vipavci »cucibaci«. Flavtist je začel objemati generala In ga poljubljati. Nato je Cigoj zamižai in zagodel vojskovodju v uho... Naenkrat se mu Je zdelo, da se je izpremenil general v silnega zmaja ter frčita preko zasneženega gozda na široko, ravno polje. Jn 0d vseh strani so prifrčali veliki in manjši zmaji, se zagrizli pošastno drug v druzega in iz oči so se jim vsipale ognjen, krogle. In je bobnelo grmelo, sikalo, žvižgalo, cvrčalo strašno.., š|ien°Pspod Ci2°i !e. z"orelTzamT sijen sedi v norišnici, ne razločuie pomladi od zime, megle od solnca gleda zmeraj topo nekam daleč in jeclja: »Jaz sem gospod Ah jelka. Zmaja sem jahal. Jaz sem sveti liiri Cuite: jaz sem Juri Flavta. Jaz šeni gospod Ahjelka...« mor vojak I. Dadak iz Kelčic pri Pro-stjejovu. Ustrelil se je s svojo službeno puško tako, da mu je kroglja prebila dolnjo čeljust, jezik, oko in mozeg. Vkljub temu je samomorilec živel še dva dni. Zanimivo je. da se je ustrelil lani tudi njegov brat, ki je služil v Bosni. Hčer je umoril. V vasi Ivica v Bosni je imela dvajsetletna hči kmeta Kalajdžiča razmerje z nekim fantom. ki ni ostalo brez posledic. Njen oče se je zaradi teca tako razjezil, da se ie zmenil s svojim sinom in oba sta dekle napadla, ko ie spala ter jo zadavila. Bestialna morilca so prijeli. Samomor zaljubljencev. Na polju pri Bilskem so ljudje našli dne 3. februarja zjutvaj dvoje trupel. Mladega moža in ženske. V njiju so spoznali delavca R. Gauriela in šiviljo Schieb-lovo. Izvršila sta samomor za*o, ker so starši Schieblove nasprotovali njunemu zakonu. Pri samomorilcih so našli pismo, v katerem prosita, naj bi bila pokopana v enem grobu. Neljub dogodek vasovalca. V Gorenji ulici v Opavi živi zakonski parček. Lepa gospa se Je prikupila bogatemu, starejšemu opavskemu meščanu, ki jo je večkrat v soporogi odsotnosti obiskal. Oni dan sta bila zopet skupaj. Toda slučaj Je hotel, da se je soprog vrnil pred navadnim časom iz službe. Dekla je odprla, mož je obesil v predsobi zimsko suknjo in je hitel v sobo, kakor po navadi. Kaj je to? 2ena leži v postelji bolna in tarna ter prosi, naj gre mož za božjo voljo takoj po zdravnika. Prestrašeni soprog beži torej, obleče zimsko suknjo in leti po stopnicah na ulico. Med potjo k doktorju seže v žep po robec. Ni ga tam! Seže bolj globoko ni izvleče tujo denarnico. Odpre jo in vidi v nji same bankovce. Tudi vizitko! Razumel je... Zamenjani suknji. Gospod soprog ni Šel več po doktorja. Da poplača vasovalca svoje žene, ki je bil skrit v omari, je najel avtomobil in Še pred-no je minil dan, se Je vrnil ie oddaljenega mesta v tuji suknji seveda, toda brez bankovcev in v krasnem razpoloženju. Žena mu ni mogla očitati in ljubimec je že moral utrpeti tisočak, da ne bi bil kompromitiran med znanci in svojo rodbino. Izredni občni zbor N. S. Z. v Ljubljani. V nedeljo dne 1.1. m. se je vršil v društvenih prostorih »Nar. doma« izredni občni zbor N. S. Z. Udeležilo se ga Je 38 delegatov, med njimi tudi gg. VPeiKel iz Mariboru in g. Ster-mecki iz Kočevja. Zborovanje je otvoril predsednik g. Juvan, ter podal kratek pregled o stanju N. S, Z. ki j;>’co lepo napreduje. V Ljubljani in okolici ima že nad 400 članov, v Kočevju skupino z 28 člani in v Mariboru se snuje podružnica za Štajersko. Zvezni tajnik g. Čemi je poroča! podrobneje. Vkljub še le enoletnemu obstanku znaša društveno premoženje že nad 1400 K. Na podporah v bolezni in brezposelnosti se je izplačalo lani članom nad 100 K, letos samo januarja pa že 86 K. Zveza je posredovala brezplačno delo in zaslužek in v mnogih slučajih podala brezplačno pravno pomoč. Ugodnosti., ki jih nudi N. S. Z. članom so znatne, da tako velike, da še celo močnejše starejše nasprotne (soc. demokraške in klerikalne) organizacije ne nudijo takih. Velikanski pomen Narodno Socialne Zveze se bo pokazal pa še le tedaj, ko se okrepi in bo štela na tisoče članov. To se kmalu zgodi, kajti kmalu se osnujejo podružnice v Šiški, na Viču, v Vod-matu. na Jesenicah, v Mariboru, Celju in Trbovljah. Gdč. Romanova je poročala o lepem napredovanju ženske skupine N. S. Z. Glavna točka izrednega obč. zbora je pa bila sprememba pravil. Referent g. Pošek je prečital nova pravila in pojasnil spremembe. Pravila so bila po kratki debati soglasno sprejeta. G. Weixl je pozdravil občni zbor v imenu snujoče se podružnice v Mariboru, kjer se je priglasilo že 32 članov. Povdarjal Je posebno veliki pomen dobrih narodnih organizacij za slovenskega delavca, da ga ne izpodrine tuji delavec in mu ne odjeda boljšega kruha in potem sploh za ves narod. Le narodna organizacija more delavstvo povzdigniti, da bo važen naroden faktor, ki bo lahko sebi priboril pravice in narodni obstanek. Pozravila sta zborovanje tudi g. Stermecki v imenu skupine N. S. Z. v Kočevju in g. Mlakar v imenu Zveze lugosl. železničarjev. In mi želimo Narodno-socialnl Zvezi mnogo članov, ki bi dobre točke njenih dobrih pravil izvrševali. Slovenski delavci in delavke vstopite v N. S. Z. Društveni prostori so v Nar. domu, uradne ure pa po nedeljah od 10—-12. dopoldne, ob sredah in sobotah pa od 6.-8. ure zvečer. Ljubljana. —- »Deseti brat«. Kakor je bil dostikrat predstavljan, vendar je občinstvo vselej zadovoljno in dobre volje. Tudi sinoči. Igrano je bilo v nekaterih vlogah zelo izborno. Marti« nek — Skrbinšek s prav dobro pri« stoječo masko je s svojo igro v vseh okolščinah popolnoma uspel. Dolfe — Danilo, kdo ga ne pozna? Mimič-na igra v drugem dejanju je zelo ugajala, kakor tudi obnašanje v zadnjem aktu. V Krjavlju je Povhe častno obstal in napravil tnnogo neprisiljenega smehu. Marjan — Šest se je s svojo mehkobo, brutalnostjo in togoto obnesel. Manica — Gjorgjevičeva je bila Ijhbko in energično dekle. Kvas — Drenovec je pokazal vso dobro voljo. Peček — Piškav je bil dober. Ostalim ni bilo kaj očitati. — Gledališče je bilo polno. — Tajništvo N. S. Z. opozarja Članstvo, da so uradne ure vsako sredo in soboto od 5.-8. ure zvečer in vsako nedeljo in praznik od 9.—12. ure dopoldne. Posebno opozarjamo člane, da so v slučaju bolezni ali brezposelnosti pravočasno javijo vodstvu N. S. Z. to je v teku treh dni, ker se jim v nasprotnem slučaju izplača podporo le za tri dni nazaj. Na razna vprašanja naznanjamo, da se člane na novo vpisuje tudi zgoraj označene uradne dni. Podpore se pa izplačuje le ob nedeljah od 10.—12. ure dopoldne. Tajništvo N. S. Z. — Svarilo. V »Slovenskem Narodu« inesrira neki Jud iz Ogerskega, pod naslovom »H. Mandl Herlncse 113«, vsakovrstno meso in slanino po nizki ceni. Isto razpošilja vsaki dan po kg. v poštnih zavojih, franko iti po povzetju, na dom. Neki gospod je naročil od njega, za poskušnjo 5 kg slanine. Dobil pa je potem v 10. dneh en košček brutto S kg (s koškom vred) govejega mesa, namesto 5 kg netto (čiste) slanine. Toda to bl ne bilo še najhujše, ako bi bil košek lahek. Ali isti je bil spleten iz debelih, enoletnih leskovih mladik ln Je tehtal 1 kg 50 dkg. Toraj čistega mesa je bilo, namesto 5 kg ravno 3 kg 50 dkg. pri tako mali pošiljqatvl 1% kg manj. Ker pa ne stoji v inseratu, da pošilja ta Jud 5 kg netto (čistega) blaga, ampak samo v 5 kg zavojčkih, se bode marsikdo zmotil, ter naročil od njega in bode Jedo ako oškodovan. Zatoraj tukaj ponovno svarimo občinstvo pred gori imenovanim Mandlom. Ker potem mora vsakdo, tudi naročeno blago sprejeti, ali se pa z Judom v pravdo spustiti. Na zadnje pa mora še advokata in stroške plačevati. . — Nesreča vsled malomarnosti Tolikokrat in tolikokrat smo že opozarjali, da bi se tlaki v teh mrzlih dneh, ko vse zmrzuje, posipali. Opozarjali smo c. kr. policijo, toda ta se ne zmeni, opozarjali druge z ravno istim vspehom. ln nesreče po ljubljanskih hodnikih se dan za dnem godijo. Predslnočnjlm Je padla pred »Tonhalle« neka gospodična in si Je pri padcu zlomila roko. Če greš okoli »kazine« se ti lahko isto zgodi. Ja, ali gre malomarnost poklicanih organov res tako daleč, da ji ni prav nič mar občna varnost?!! Naj že enkrat to preneha! — Desno nogo sl Je zlomila pri sankanju Ana Mebl, 171etna natakarica pri »Roži« v Zidovski ulici. — Spodrsnil in sl nogo zlomil, Mihael Kralič, 28letni hlapec na Dunajski cesti št. 64. je na dvorišču na ledu spodrsnil in tako nerodno padel, da si je zlomil kost v kolenu in ni mogel vstati. Posledic ne bo, ker je dobil kmalu zdravniško pomoč. — Težka poškodba. Francu To-matu, 241etnemu zidarskemu delavcu v Ljubljani, stanujočemu v Hradecke-ga vasi 18 je padel kamer, ga l£YJ? roko in mu zlomil podleht. — Suknja le bila minulo soboto zamenjana v Predovičevi hiši: kdor jo je zamenjal naj jo prinese na Poljansko cesto 39, pritličje levo, kjer dobi svojo. — Društvo »Pravnik« obhaja tekoče leto petindvajsetletnico svojega obstoja in delovanja. V proslavo tega važnega kulturnega dogodka priredi začetkom maja t. 1, izredno glavno skupščino, katere vzpored bode tvorilo slavnostno zborovanje in prijateljski sestanek. Cela proslava bode bolj intimnega značaja, vsled česar bodo vabljeni samo člani društva in pa ona prijatelska pravniška društva, ki je »Pravnik« ž njimi v zvezi. Tudi se izda po možnosti slavnostna številka glasila »Slovenski Pravnik«, ki bode vsebovala strokovne razprave in črtice iz društvene zgodovine. Za izvedbo vseh priprav se je na letošnjem občnem zboru določil in volil posebni slavnostni odsek, na katerega je nasloviti vse tozadevne dopise in vprašanja. — Družbi sv. Cirila in Metoda Je poslal g. dr. Ant. Švigelj, odvetnik v Ljubljani 5 K iz kazenske poravnave Tehovnik in Bernik proti Zrle-žar. — C. M. podi užuica v Nabrežini 4 dni! ' a vei* a senzacija scdMrosif '• 4 dni! To»ok 10. Sr rt o 11. S fotografičnim aparatom na bojišču. Krvavi, strašni In unifujočl hoji med Bolgari In Grki. — Posneto v vrstah --- bojnjofih se armad. IVtek 13. En > uro trajajoče predstave vsak dan ob 3., 4., 5., 6., 7„ 8. In 9. Kino Ideal je poslala iz nabiralnikov in sicer pri Rusbahu 20 K 21 v, pri Nemcu 15 K 22 v, pri Caltariji 3 K 24 v, skupaj 38 K 67 v. Oa. Amalija Ogrizek na Trojanah je poslala 15 K 80 v, katere jc nabrala pošiljateljica in gdč. Cika Konšekova v veseli družbi v narodni gostilni Konšekovi. Krepkim poslanim narodnim pozdravom potencirane odzdrave in zahvale! — Gdč. Minka Zupančič v Višnji gori je poslala 6 K 14 v, katere je nabrala na predpustni veslici dne 1. t. m. pri Kamenčanu. Povodom smrti ustanovitelja trgovske tvrdke g. Josipa Brussa izročila je tvrdka Anton Krisper v Ljubljani po svojem poslovodji g. Josipu Platner mesto venca 20 K car družbi sv. Cirila in Metoda. G P. Keržič v Postojni je nakazal 7 K, katere so darovali Postojnčani povodom Pegoudovega poleta v Trstu. Ob zaključku »Pipčarskega kluba« dne 1.1. m. nabralo se je 7 K 32 v v Škofljici, vsoto je poslala gdč. Vida Ogorelec. Trst. Glede delovanja C. M. podružnic v Trstu moramo konstatirati, da jc dalo povod naši notici poročilo o njih v zadnji številki »Slovenskega Branika«, ki je glasilo C. M. družbe in za nas avtentičen vir. Sakrosan-kinosti pa ne poznamo, posebno tam ne, kjer molk več škoduje nego koristi. Če smo torej posneli ono poročilo po »Slovenskem Braniku« je bil ttr.š namen vsekakor dober in smo si v svesti, da smo hoteli koristiti dobri stvari in narodu. Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu. Imel sem priložnost zadnje dni meseca januarja 1914 obiskati prekrasno Bazovico. Nehote opazim v globočini pod cesto' eno sobo in bil sem mnenja, da se nahaja v navedeni sobi tobakarna. Vstopim v omenjeno globočino opazim da pod pragom izvira voda, tla in stene popolnoma mokre od vlažnosti, in se hitro iznebim te sobe, zahtevam v naglici stnodke, na kar mi jako prijazno odgovori navzoča oseba, da tukaj ni prodaja tobaka temveč poštni urad. Bil sem presenečen na ta odgovor poštne upraviteljice, in jo vprašam ali ji mogoče ni mraz v tej vlažnosti, mi odgovori, da je popolnoma prehlajena že nekaj let, kar se ji je tudi iz obraza čitalo. Omeniti motam, da v zadnji vasi v Istriji se nahaja v resnici vsaka tobakarna v boljšem stanu nego v Bazovici poštni urad. Če že c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu zanemarja poštne nameščance in jih sili pri mučnem delu uradovati takorekoč v hlevu za urad popolnoma nesposobni sobi. bi bila prva dolžnost državnih in deželnih poslancev, da ukrenejo vse potrebno in rešijo trpinu življenje in se privede c. kr. poštni urad iz hleva na moderni prostor. '»M Dunaj. Gre namreč pumpat. Ko bo svoje pumparije opravil se vrne v Berlin. VOLILNI BOJI NA BOLGARSKEM. Sofija, 8. februarja. Danev je Imel volilno zborovanje. Vladni privrženci so hoteli zborovanje razbiti; nastali so kravali, v katere je morala poseči policija, nakar šele se je posrečilo Danevu govoriti. FRANCIJA STAVLJA POGOJE. Carigrad, 8. februarja. Po informacijah iz mladoturških krogov, kar se potrjuje tudi v diplomatičnih krogih je Francija za veliko turško posojilo stavilo pogoje političnega značaja; med drugim tudi to, da mora Turčija brezpogojno priznati noto velesil glede Egejskih otokov. Carigrad, 8. februarja. Turški finančni minister se pogaja z neko pariško banko glede prodaje državnih nakaznic za 100 milijonov. SAZONOV V TAJNI 9EJL Petrograd, 8. februarja. Ruski zu nanji minister Sazanov je podal v tajni seji proračunskega odseka izjavo o situaciji na bližnjem vzhodu. OROŽNE VAJE NA RUSKEM. Petrograd, 8. februarja. Car je izdal povelje v katerem odreja, da se imajo v celi državi razven v okrožju Visle poklicati vsi, ki so bili 1.11 in 13 vpisani k domobranstvu na 4tedensko orožno vajo. ARMENSKI POGOJI Carigrad. 8. februarja. Armenski patriarhat če porti naznanit pogoje pod katerimi se udeleže volitev in ti so: 1. število armenskih zastopnikov se za vedno določi na 20; 2. kandidate določi armenski patriarh; 3. proporcionalno zastopstvo. Pošljite naročnino, ako je še nistel Nekaj glavnih prizorov: infante ijskih krogel! streli — Strašne rane, k, jih povzročajo dum-dum kroglJe LVir^i' v stegna. — Streli v lekti. — Bajonetni uno.li i» • ki ga je ranilo 8 delov granate.Del lobnnie o 20 fi rt 80 _ y> 60 v n — n a — n 20 y> poročna. W1ED JE SEL V RIM. Berlin, 8 tebruaMa Danes ob ;ni popoldan se |e princ Wied odpeljal v Rim, odkoder pojde 11. t. m. na -NOTRANJE- „. PORODf-IlSNICA. j LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA-A \| DR FR. DERGANC J £EP-ZnWNK;PRimR!d -, FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg; št. 9 priporoča kot prvi slovenski Izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj MPoptlčnf zavod. TN Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipal-nlki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Spominjajte se dijaškega društva » Domovina “ / Nova slovanska brivnica Trst, ul. Belvedere št. 4. • J-ujIJ ZM/olJe-trič.. Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. L MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršu solidno. ! Radi prešle sezije \ V se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni- . ‘ . Žanih cenah. . ‘ . Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telepbon 132. Siadin! na j večji dobrotnik! irn|f dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne IYI\I » kave, somatose, sanalogen, redilne soli — zajutrkujejo, ju-f \ t žnajo ,.Slatiin“, to je dr. pl. Trnk<5czyja slo dni Ivi v/ v/ • čaj. Prihrani se *j< mleka in polovica sladkorja. Prihrani rpr Tk¥> AITII?! s€ 50°/» pri denarju v gospodinjstvu. Priporoča i-i LrIV A V el Cii se posebno vsakemu bolniku, reconvalescentom, KAOI DDIUD A XTir A t nervoznim, roalokrvnim itd. Pripo-OU |o JrJL\l0ni\I>IIY2\ I r0fa se dojenčkom in otrokom XTA TRAT TČI 7 A ITRITf namesto dragih otroških IN Ad rSULiJ OI L Ati 1iv ! mok. sploh namesto redilnih sredstev za otroke. Hranitba s sladnlm čajem znamke Siadin zmanjša umiranje otrok in je polovico cenejša kakor z vsakim drugim redilnim sredstvom za otroke. To resnično vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. Zavitki po V« kg stanejo 60 v, zahteva naj se v vseh lekarnah tudi pri trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trnk6czy, zraven rotovža. Zena posestnika te lekarne je izgojila s Sladinom svojih 8 zdravih otrok. Na stotine mater so ji hvaležne, ker slede tem zgledom; na Dunaju v lekarnah TrnLdczy: VIII., Josefstadterstrafie 25; III., Ra-detzkyplatz 4; V., SchOnbrunnerstraBe 109; v Gradcu: SackstraBe 4 v-',': ‘I l\ i Em. - - iTi^VimrtaPiB. Hay^a^ia§g^BBaifei4>iš*ftaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa>< Učiteljska tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 se priporoča slavnem« občinstvu zsl izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. Litografija. Cene najnižje! »» Notni stavek. mmm ——Ml | ~