Ameriška Domovi ima NO. 119 ^r°0£/, °o N V «WCAH IN fPIWT v-} • /12 M IN UMGUAM ONUT /irmMEWe/»WUl aim IME National and Internationa) Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 17, 1970 iLOVSNIAN MOBNIND ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Italija se zopet boji nove birokracije RIM, It. — Tisti, ki se najbolj zanimajo uprave, so naravno kandidatje za službena mesta, teh je pa že sedaj na tisoče. Javno mnenje je pa dosti skeptično, ker ve, koliko ima državna uprava preveč ljudi na plačnih spiskih. Pa za primero bi le navedli: Anglijo vlada 21 ministrov, Francijo 18, Nemčijo samo 15. V Italiji jih pa imajo 27 in k temu še 57 pomožnih ministrov. Zato grozi Uovim pokrajinskim upravam nevarnost, da bodo preplavljene z uradniki, ki ne bodo imeli nobenega dela, ker bodo pokrajinske uprave morale porabiti vse dohodke za plačevanje uradnikov. V Italiji pa imajo še posebno birokratsko bolezen: avto- nomne javne organe, ki si kar sami od sebe podaljšujejo življenje. Med njimi se nahaja celo agencija za Garibaldijeve veterane (Garibaldi sam je umrl že k 1882), ki so gotovo vsi mrtvi, saj Italija praznuje letos, ali bi vsaj morala praznovati, stoletni-co zedinjenja. Pravi, da nihče ločno ne ve, koliko takih neod-v>snih agencij še obstoja, morda ]e 4,000, morda pa tudi 46,000. Najhujša birokracija obstoja na Siciliji in od tam dobivajo gradivo vsi nasprotniki ideje o pokrajinskih upravah. Zato zakon ° njih ne bo tako hitro postal izvedljiv, kot so prvotno mislili Novi grobovi Mary Hočevar Po kratki bolezni je v torek zjutraj umrla v St. Vincent za nove pokrajinske Charity Hospital Mrs. Mary Hočevar, rojena Škufca. Doča- Podpredsednik Agnew osfane pri svojem DETROIT, Mich. — Že dolgo ftismo imeli podpredsednika, ki ki tako pogumno zastopal svoje nazore, ki niso v skladu niti z njegovo stranko, kot to dela Ag-new. Njegovi nasprotniki pa ludi nevtralci so ga opozorili, da S Svojo doslednostjo več škoduje Sv°jim idejam kot svoji stranki Sanii. Zlasti je še poudarjal °trebo, da se vsak političen kr°blem v javnih debatah osvet-1 °d vseh strani, kajti samo to J’es nekaj koristi politični svo-bodi. Neizprosen je pa Agnew ostal ° liska. O tem pričajo tudi nje-£°vi zadnji nastopi v javnosti, j °kko so pa na Agnewa vpliva-e vedno večje težave predsed-a Nixona, se pa iz njegovih esedi še ne da jasno sklepati. so stra- Pomoč Romuniji katastrofalne poplave °b D '"““vi. inči tISOCI svojih biva- vito zadele predele Romunije J°navi. Na tisoče ljudi se je lišvraif umakniti iz svojih biva-vejj,Tudi č!oveških žrtev je bilo skih VeČ pa seveda žival- borv," Ves svet skuša Romuniji pn,jfgati v tej nesreči. Ena bio,-, ’. kl i1 je priskočila na po-dobr biIa avstrijska katoliška las t .na or£anizaeija Cari-' 13 ji je poslala deloma po 2l’ak ^ožip t del°ma po vodi velike e oblek, odej in zdravil. V remensh prerok pravi: Parnon° °blač.no’ toPl0 in s0' 0kr°g 80 Na',V1S'*a temPeralura kala je 69 let. Stanovala je na 15910 Raymond Avenue, Maple Heights, O. Rojena je bila v fari Hinje in je pred 50 leti prišla v Ameriko. Bila je članica Sv. Jožefa 146 K.S.K.J. in Društva Dom 25 AMLA. Njen mož Charles je umrl leta 1968. Zapušča sina Charlesa, dve hčerki Albina Mobner in Betty Ann Pearl, dva vnuka, sina Laddie in Anton sta že umrla. V Jugoslaviji so še brat Vinko in dve sestri Julka Champa in Jose-phina. Pogrebna opravila bodo v petek ob 8.15 iz Pogrebnega zavoda Ferfolia & Son, 5386 Lee Road in Broadway, Maple Hts., ob 9. uri pa v cerkvi Sv. Lovrenca. Pokopana bo na Kalvariji. Anne Spangler V torek je umrla na svojem domu 477 East 266 Str. Anne Spangler, roj. Cvar. Dočakala je 59 let. Rojena je bila v Clevelandu. Za pušča moža Richarda in dva otroka: Robert in Mrs. Al (Sheryl Elaine) DeMarco. Bila je stara mati Angele in Diane DeMarco. Ona je sestra Toni (Ted) Cvar, Helen Groves, Millie Morton in Vere Ritter. Pogrebna opravila bodo v četrtek ob enih popoldne v Grdino-vem pogrebnem zavodu na East 62 Str. Pokopana bo na Kalvariji. Prijatelji jo morejo pokropiti samo v sredo od ure in od 7. - 9. ure. 2. — 4. Senat nas ho zalaga! s politiko do konca leta WASHINGTON, D.C. — Dejanski voditelj našega senata senator Mansfield je izjavil, da senat ne bo mogel letos iti na nobene počitnice. Bo “prost” le 14 dni pred novembrskimi volitvami, drugače bodo pa njegov plenum in vsi odbori stalno zaposleni do novega leta. Mansfield hoče na vsak način razčistiti vprašanje, kakšne pravice ima senat odnosno Kongres v raznih slučajih, ki lahko nastopijo, kadar se med našo deželo in tujino vnamejo oboroženi spopadi, ne glede na to, ali je bila vojna formalno napovedana ali ne. Senat je pa ravno sedaj sredi debate o vseh teh vprašanjih, ki poteka le počasi. Diplomacija po ovinku je tudi po svoje zanimiva WASHINGTON, D.C. — U-radni diplomatski stiki med našo deželo in Egiptom so pretrgani, pa vendar stiki obstojajo, so še zelo živahni, morajo pa iti preko dveh mostov: španskega poslaništva v Kairu in preko indijskega poslaništva v Washing-tonu. Ako naša diplomacija hoče kaj zvedeti od egiptovske, se mora obrniti na špansko poslaništvo v Washingtonu, ki potem pošlje vlogo v Kairo. Ko od tam dobi odgovor, ga izroči ameriškim diplomatom. N a s p rotna pot je enaka: ako egiptovska diplomacija hoče kaj imeti od naše, se obrne na indijsko poslaništvo v Kairu, ki prosi Naserjeve diplomate za odgovor. Ko pride odgovor v roke indijskim diplomatom, ga pošljejo odnosno izročijo ameriškim. Da se uradni promet vrši čim hitreje, je naša federacija dala španskemu poslaništvu na razpolago naše diplomate, egiptovska pa svoje indijskemu poslaništvu v Kairu. Pravijo, da ta promet preko dveh dodatnih mostov poteka izredno hitro in da ga egiptovska diplomacija nič ne ovira. Baje so tudi obnovljene osebne zveze med našimi in egiptovskimi diplomati. --------------o---— Nova stranka na Danskem Na Danskem so ustanovili posebno “Krščansko ljudsko stranko”, ki je tam edina stranka s svetovno nazorno opredelitvijo. Povod za njeno ustanovitev so dali novi zakoni . o preprečitvi nosečnosti, ki so bili pred kratkim sprejeti v danskem parlamentu. Ti zakoni so nekrščanski odnosno nasprotujejo krščanskemu pojmovanju o človeku. Zoper te zakone se bo borila nova stranka. Župan in mestni odborniki so zakopali bojno sekiro CLEVELAND, O. — Odnosi med županom Stokesom in vodstvom mestnega sveta so se premaknili iz slepe ulice. Obe strani sta se sporazumeli, da se bodo sestali v petek, kar bo prvič v zadnjih dveh tednih. Zaradi skrajno hladnih odnosov med mestno administracijo in mestnim odborom je vse tekoče delo zastalo. Mestni odbor je zadržal okrog 130 zakonskih predlogov, ki jih je predložila mestna administracija. Predsednik mestnega sveta Stanton je poklical k sebi v pisarno finančnega direktorja Phi-lipa Dearborna, ki je pristal, da bodo vsi direktorji oddelkov v petek pri sestanku navzoči. Župan Stoke« je dolžil mestni svet, da s svojim zavlačevanjem “ogroža ljudsko varnost v našem mestu”. Samohvala za skrb za ljudsko varnost često služi odgovornim za rešilno vejico, kadar ljudje preveč godrnjajo nad poslovanjem mestne uprave. NARODNO GOSPODARSTVO; in oholice Ob napovedi Nixonovega govora so se cene delnic dvignile. Seia~ za 18 točk. Upajo, da bo Nixonov govor vzpodbudno' r^vo vplival na gospodarske dejavnosti. 1K K proti direktnemu vladnemu Angelskega volivca se prijema apatija LONDON, Ang. — Zgodilo se je to, česar se je Wilsonova socialistična vlada ngjbolj bala: angleškega volivca se je za 10-15 dni prezgodaj lotila apatija do politike. Že sredi preteklega tedna je zanimanje za shode in sestanke očitno popustilo in obe stranki se zastonj trudita, da bi apatijo ubili. Zato sta sklenili, da bosta zadnje tri dni volivne borbe posvetili vse sile ravno propagandi. Za premišljevanje, kaj je temu vzrok, pa ni več časa, kajti v par dneh bodo že volitve. WASHINGTON, D.C. — Pred sednik Nixon bo danes opoldne govoril na radiju in televiziji o gospodarskem položaju dežele. Ta predsednikov govpr so napovedovali že 14 dni in so ga najbrž odlašali zaradi nejasnega stanja na borzah. Ko so ameri kanske čete vkorakale v Kambodžo in s tem razširile področje vojskovanja, so delnice vznemirljivo padle. V zadnjih desetih dnevih pa se je položaj kolikor toliko stabiliziral in je poslovanje na borzah zopet normalno. Pričakujejo, da bo Nixon objavil sestavo neformalnega odbora, ki bo skušal z nasveti doseči prostovoljno regulacijo cen. Ta odbor bi naj odločno vplival na vodstva podjetij, da naj zadržujejo porast cen in na unije, da naj ne pretiravajo pri zahtevah za povišanje plač. Predsednik Nixon je sicer čakal na bolj siguren borzni položaj, ker cene delnic so še daleč pod točko, ko so dosegle višek. Zelo redko se je doslej zgodilo, da bi predsednik Nixon govoril na radiju in televiziji ' na sredi dneva. Tokrat bo govo-'ril prav v času, ko je poslovanje ' na borzah zelo živahno in bo reakcija na Nixonov govor v 'trenutku očitna. V splošnem pa I časi tudi niso tako rožnati, da bi Nixonu olajšali govor. Inflacija še dviga cene, brezposelnost narašča in nič ni trdnega za obljube na boljše. Doslej je bil Nixon odločno poseganju za stabilizacijo cen in plač. Tudi sedaj še ni noben višji vladni uradnik namignil, da bo regulacija cen in plač z zakonom prisiljena. “Palestinski narodni svet” ustanovljen KAIRO, Egipt. — Tukaj je bil na sestanku palestinskih odporniških gibanj sestavljen “Palestinski narodni svet”, ki je v bistvu neke vrste začasna vlada v izgnanstvu sicer neobstoječe države palestinskega naroda, ki so ga Izraelci izgnali s svojega državnega ozemlja odnosno ki živi na okupiranem ozemlju v stiski in siromaščini. Na sestanku je voditelj gibanja “Al Fatah” predlagal tudi ustanovitev enotnega skupnega vojaškega poveljstva palestinske partizanske vojske. Naser je pred kratkim prvič uradno izjavil, da bodo Sovjeti podpirali z orožjem arabske gverilske skupine, ki se bore z arabskih področij proti Izraelu Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in citateIje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače n. črnomeljske okolice. Sorodnikna vidovsko župnijo naj-je bil lani na obisku v starem ieipge spomine, saj je ta tudi nje-kraju pa dolgih, dolgih letih. g0va domača župnija, v kateri Razlagal je nama razlike od je opravil prvo svojo daritev 'TXXXXiXIXZXXXrXXXXTXT KAJ ve POVEDAT! “stric” GBEGOPi? :xxxxxxxxxxxxzxxxxxxxxxxxxj * ČUDNO SE JE OBNAŠALA zadnja zima in čudno se obnaša z vremeni tudi letošnja pomlad. Zadnja zima se je zgodaj pojavila in dolgo se .je vlekla in bila je tudi precej mrzla. Nam po o-srednjem zapadu vse od tam od Apalacijskih hribov in rid, preko planjav osrednjega zapada, tja do hribov in snežnikov ‘divjega zapada” je večkrat nasula “svoje bele moke”, vse več kakor bi pa radi. To jo je delalo H časov, ko je bil on še doma v * svojih mladih letih. Ko smo go-Marsikje so nalivi to povzročili, vorili o nošnji, je dejal, da se Tako se poigrava narava in vre- mladina tam oblači zdaj kakor me. Po drugih krajih so imeli tu. Vse je po novem. Vse sili v še večje težave. Doli v državi mesta. Stari se še tu in tam u-Texas je velik tornado uničil kvarjajo s kmetijami, mladina skoro vse mesto in okolici priza- pa ne dosti. V bližini mest in dejal ogromno škodo. 26 ljudi je trgov, kjer so šole na razpolago, zgubilo življenje. Še več drugih se mladi učijo razne vrste po-krajev je bilo prizadetih. Žalost- klicev in obrti, da pridejo potem no za tiste, ki jih kaj takega za-'do boljših služb. Hudo, hudo se dene. j je vse spremenilo, je dejal. Ker ravno omenjam te kraje Ka nas Amerikance tamkaj in pokrajine ob nižavah reke večkrat mislijo, ko bi mogli Illinois, vse tam okrog Morisa, sem> bi Pohajali številno. Toda Senece, Ottawe, Peruja in še Amerika ima zdai druga vhod-tja do Širokega Mississippija, na vrata in PriselJenišk^ določ' naj omenim pokojnega rojaka be‘ Franka Peršeta, ki je pred par' smo ° ^em g°vorili v leti umrl v Western Springs-u, črnomlju v neki §ostilni’je Pra-111., pri svoji hčeri. Pokopali so vil’ da Sa je ° Ameriki več go-ga pa v Gr an vili u, 111., kjer je stov Povpraševalo o tem in o- dolgo let preje živel, delal v pre- nem, kako se živi tu v Ameri- mogokopu, potem bil oskrbnik kL Ko sem Jim Pravil< kakšne tamkajšnjega pokopališča, poz- Plače imaj° delavci s&daj v na' neje živel nekaj let v Chicagu^A, posebno poklicni de-in Ciceru. Dober, tipičen, žaba- lavci’ 50 se iim kar odi svetile, ven Dolenjec. Rodom iz Gore- ^am seveda takih plač ni. Neki vCJlloIY1 OUiJIV1 nje vasi, fara Šmarjeta na Do-1 uradnik’ ki Je vsefiel ^ podpro Slovensko šolo lenjskem. Vsakokrat se spom- mizi’ se vmešal v naš P0g°-| šolskem letu. Seveda pa so nanj hladno, da smo po vseh teh kra-jnim nanj, ko mi stopi v spomin vor' ^g^edal° Je> da §a je vmček povabjjgni tudi vsi njeni prija-jih dežele požgali več vse vrste srečanje z njimi na Granvillu sPravd v dobro volj°- Začel je telji. Bogu. Zelo je hvaležen tudi prav vsem župljanom sv. Vida, ki so ga vse od njegove prve sv. maše do danes z vso ljubeznivostjo pri vsem podpirali. Vesel je in srečen, če jim je mogel s svojim delom kako vse to povrniti. Vedno pa bo tudi vnaprej molil zanje. — Predsednik DNU br. Edvard Arhar se je nato ponovno zahvalil g. duhovnemu voditelju, ki odhaja v sredo, 17. t. m., na novo Gospodovo postajo, za vse njegovo plemenito delo med vidovskimi udi DNU. - ; Društvo naj svetej šega Imena Jezusovega pri Sv. Vidu šteje danes 401 uda. SLOVENSKI ŠOLSKI PIKNIK. Zadnjo nedeljo v tem mesecu, t. j. 28. rožnika, bo imela vidovska sobotna Slovenska šola na Slovenski pristavi svoj letni piknik. Odbor staršev vabi v prvi vrsti vse starše učencev, da pridejo to nedeljo popoldne na Slovensko pristavo na slovenski šolski piknik in tako v novem kuriva kot drva in premoga, po mestih več plina in elektrike pri gretjih naših zapečkov in kotov. Vse to je nam pobralo več “knofov in metuljev” iz naših žepov. Pomlad pa se je nam približala tu in tam malo prijazno. Ampak vse od sv. Florijana in Si zadovoljen? Gregorja sem se pa pojavlja med nami vsak dan z drugim o-brazom. Joka in solzi se in ropoče pogosto, da je njenih mokrih “solz“ marsikje vse preveč. Nižave je marsikje z močnimi nalivi zalila. Posebno vse tja od Kankakee reke naprej, tja po nižavah ob reki Illinois proti Mississippiju so obrežja večinoma ob reki pod vodo, ko to pišem. Po teh nižavah rada voda potem stoji po bližnjih poljih pred kakimi 35 leti. Poznal sem! vpraševati’ kako so belokranj-ga že dolgo Igt preje. Ko sem ski izselienci naseljeni po Ame-ga tisto pot srečal, je bil oskrb- rikL Prav zabavno je vpraševal, nik granvillskega pokopališča.'če Poznam Nemaniče, Pavlako-Francelj, kako ti kaj gre?” viče’ B°gatiče, Blute itd. Pove- Vprašal sem ga: “Kako pa je, dal sem mu’ da jih nekaj P°' “Hm, kar dobro.” ’znam. Ona pa: Srečni Belo- Kako so kaj ljudje tod okrog? kranici 80 to' Iz “nemaničev” so ’ ’ ■ » postali “bogatiči”. Nekaj “boga- Tako, tako,” je odvrnil. “Taltičev” Pa Je tu in tam postalo mrtvi so kar dobri, ti mi dajo tudi. “nemaničev”. Čas vse spre-mir. Ta živi so pa včasih sitni!” ™nia-Tako mi je pojasnil. | Prikimal sem, da je res tako. Prav ta Francelj Perše, ki ga Tisti uradnik pa je nam pravil omenjam, mi je nekoč pripove- 86 vea zabavnih slučajev. Tako doval o rodovitnosti zemlje ob i6, Pri mizicah v gostilnah so nižavskih obrežjih reke Illinois Lndje še vedno radi veseli in okrog La Salle, Utica in tam o- zabavni. Vince ima svojo last-krog. Omenjal je, ko je bil na nost in razgiblje “nemaniče” in stanovanju v La Salle pri “Bla- "bogatiče”. žu”, da je pomagal v tednu po O Dolenjcih na drugi strani kjer se je Vračal, nekje.skoro do blizu 3 čevlje/Moral je nato'da-leč P® okolici nazaj’, prevozil :^q janski narod ji še ne zaupa popolnoma. Še zmeraj misli, da bll7u 5n milj po drugih potih. 4. juliju, nekako o sv. Cirilu in Gorjancev pa je dejal tisti urad-ob reki tja do 4. julija in še dalj.lMetodu saditi koruzo pri pokoj- nik: “Dobri, veseli ljudje so. Toda farmarji sadijo koruzo po nem Johnu Šetina, ki je tiste ča- Njihove gorice jim rodijo dobro teh njivah še sredi julija, preje'se prevažal premog s konji in vince, to pa Dolenjci zelo ljubile premokro in premehko. Po-;nudh tako postrežbo. To pred l0- Radi ga pokušajo in pijo in plave zadržujejo. Ker je pa zem-|kakimi 60 leti. Dejal je: ker so dobri “popivači”, so zra- Ija močno rodovitna in dobro! “Šetincu sem ugovarjal, da je ven *eSa tudi dobri “popivači”. namočena, potem v par tednih saJen.ie koruze prepozno. On pa Ta opis nas Dolenjcev in Be-zraste koruza, da zgledajo o- ie dejal, da ne. Rekel je: Boš lokranjcev, ki ga je slišal v sta-brežna polja po nižavah kakor videl, kakšna bo zrastla! Mu kar rem kraju ob obisku sosedov zelena gozdišča. Menda zato, da "isem verjel. Posadila sva jo ka- znanec in prijatelj, ter ga nama kar narava zamudi pomladi, po-jka dva akra.” ob tem obisku povedal, se mi je tem hitreje deluje in podžiga No> in kako se je saditev tiste tako dopadel, da sem ga sklenil rast in rodovitnost. J koruze obnesla? sem ga vpra- tu na tem mestu še drugim po- Ko omenjam letošnje dežev- aak vedati. Naj mi za to nihče ne ne nalive in poplave, naj orne-1 “Dobro- Presenečen sem bil. zameri! nim, da je moj sosed v jutru na Ne vem’ kaJ i0 ie tako pognalo Vse čitatelje A.D. pa lepo podan sv. Bonifacija 14. maja se!iz zemlie- Komaj pet tednov od zdravljam in vsem želim lepo odpeljal v avtom doli proti Mor-1 tistesa’ ko Sva, .1° sadila, nekako poletje, prijaznega počitka v risu in Seneca po neka semena. i °kro? sv- Roka> sva šla s pok. hladnih sencah, pa tudi vse ti-Nčkako 20 milj ali kgj pd Joli-' LiČa^evim Janezom (John Pra- sto, kar omoči in ohlaja suha eta? Tja'je 'še nekako privozil, a Žen) pogledat ^ na “bottom”, grla. n>ed tem, ko :se je'tdm mudil, je J kakcr ' Prav90. obrežnim rečnim Stric Gregor sledilo par težkih Nalivov, ki solnizavam Pb reki, kako; je s; tisto poplavili križišpa cest na’kraju, k°*UZo-' kL sem'jmpbmagaTšeti- Vclika jezera važna pot ni sadit pred par tedni. Verjemi Sest sedmin vse'železne rude ali. ne, zrastla je do skoro devet in apnenca, ki ju rabijo pri iz-in deset Čevljev visoko. Jaz sem delavi jekla v ZDA pride do je-šel po eni vrsti vmes. Ličarjev klarn preko Velikih jezer. RAZGLAŠENJE O. TAVELI-ČA ZA SVETNIKA. Prihodnjo nedeljo, 21. t. m., bo v Rimu slovesno razglašen za svetnika o. Nikolaj Tavelič, po rodu Hrvat. Poleg Hrvatov iz njihove domovine se bo tega za hrvatski narod tako pomembnega slavja u-deležilo tudi mnogo Hrvatov iz zdomstva. Iz Združenih držav ameriških in iz Kanade jih poj de okrog 170. Clevelandska sku pina, katero vodi Janko Škrbin, voditelj tukajšnje hrvaške ra-dioddaje, odleti v Rim ta četrtek popoldne. Vse potrebno za udeležbo Hrvatov iz ZDA in Kanade sta imeli v rokah Zdru žen j e hrvaških katoliških duhovnikov iz ZDA in Kanade in Hrvatska katolička izajednica, katera ima svoj sedež v Gary, Indiana. K razglašen ju o. Nikolaja Ta-veliča za svetnika odide tudi iz Slovenije velika skupina slovenskih rojakov. Vodil jo bo metropolit nadškof ljubljanski dr. Jože Pogačnik, podpredsednik jugoslovanske škofovske konference. — Razglašenja v Rimu se bo udeležilo tudi nekaj slovenskih rojakov iz ZDA in Kanade vsi ti se bodo v Rimu pridružili skupnemu slovenskemu pred stavništvu pri tej slovesnosti. Med drugimi, ki je že odletel na to slavje v Rim, je tudi župnik France Gaber iz Minnesote. VELIK BANKET HRVATOV PRI SV. VIDU. Ker naši bratje Hrvatje v Clevelandu nimajo tako velike dvorane, katera bi mogla sprejeti rfes, velike; mpoži-ce. gostov, ki se "bodo'obrale, prihodnjo • nedeljo, ob razglašenju o. Nikolaja Taveliča za’ svetnika v našem mestu, zato so se. obr- Do v njej blagoslovljena soha o. Taveliča, ki bo postavljena v stranski oltar. Soho je izdelal eden izmed največjih današnjih h r v a t skih umetnikov-kiparjev Turkalj. Ta je tisti, ki je napravil tudi kip sv. Pavla, ki stoji na pročelju imenovane hrvaške župnijske cerkve sv. Pavla. Rajnki hrvaški velemojster-umetnik-kipar Ivan Meštrovic je močno cenil talente svojega učenca Turklja. — Takoj po sv. piaši v hrvaški cerkvi bo v dvorani sv. Vida slavnostni banket, na katerega so med drugim povabljeni tudi naši slovenski duhovniki. — Bratom Hrvatom Slovenci ob tej priložnosti iz vsega srca čestitamo. O. Nikolaj Tavelič je prvi hrvaški svetnik, ti bo uradno priznan in razglašen za takega, Slovenci pa še prosimo Boga, da bi tudi kateri izmed sinov našega naroda čim prej dosegel čast oltarja. VERINJSKA TRAGEDIJA je na kratko popisana v katoli' škem časopisu Catholic Univ#' se Bulletin v Clevelandu, z dne 12. junija 1970, na str. 5. Kopij6 se še dobijo v škofijskih uradih' SIT SEM TIRANIJE RAZ' VAJENCEV (I’m Tired of the Tyranny of Spoiled Brats) jc naslov članka, ki je najpreje iz' šel v več časopisih po Ameriki) nato pa tudi v Congression^ Record in v junijski številki re' vije Reader’s Digest, st. 129-1^-Članek je napisal liberalni pr°' fesor K. Ross Toole, ki poučuj6 zgodovino na University Montana, članek priporočam6 vsem bralcem in prijateljem, ker tako lepo in na kratko pove> kaj je narobe s temi nagaja6* in razbijači na naših univerzah, in ker tudi jasner pove, da j6 precej krivde pri tem tudi Pr* profesorjih in vodstvu univerz. ki take razvajence protežira, na' nesto da bi bolj močno vajei* napelo. Znamke za misijone CLEVELAND', O. — V Am6' riški Domovini večkrat berem6’ kako se misijonarji priporočaj6 za rabljene znamke. Ne rnečim6 iih torej proč; spravimo jih & ob priložnosti pošljimo tistih*’ ki jih zbirajo za misijone. bo znamka ameriška ali kateri koli že, shranimo jo! Ker je marsikateremu izm6*^ nas pošiljanje znamk na misij0' narske naslove nerodno, poseh' no še, če gre za male količih6’ potem, prosim, izročite te P°d' pisanemu, ki bo potem že posk6 bel, da pridejo na misijonarsk* naslov. V tej zvezi opozarjam t*s^ zbiravce znamk med nami ^ začetnike ali pa vpeljane ^ ugodnosti, ki se jim s tem v’ zvezi nudijo. Vsak izmed hj**1 namreč lahko svoje odvišh*' znamke (duplikate) zamenja razmerju 1:5. Za pojasnila de tega pokličite tel. št. 88I-I588' Stane Mrva, » 1020 E. 64 St., Clev., O. IZ NAŠIH v Cleveland, O. — Spoštova uredništvo! Prejeli smo ^ y obvestilo, da bo potekla Naročnina. Priloženo Vam p°8'^ va ček- za eno nadaljnje' l^°'zr '' Ameriško Domovino lo‘ zadovoljna, jo vedno t6Ž pričakujeva in jb rada berC,cj. Vse je zanirpivo. Le tako bflP* „ . ^ a! 1X 7 D \T ga uspeha in Vas najlepš6 nili na Sv. Vida, da’* v, njegovi zdravljava! ^ dvorani prirede po slovesni sv.' Mr. in Mrs. Lawrence K°z ZADNJA PRAVDA J. S. BAAR Za petami je bil Adamu in premišljeval, kako bi modro spregovoril s sinom, kako bi mu lepo razložil, kakšna sreča ga čaka: posestnik in gospodar bo, ker neumni Martin samega sebe ne razume več in si je vbil nekaj v glavo in se hoče na vsak način oženiti s tisto gostačevo Manco. “Oče imajo svoje muhe,” je ugibal Adam na tihem in tudi on ni začel nobenih pogovorov in se je ukvarjal le s svojimi mislimi. “Tako-le domov bomo zapeljali in zmetali deteljo po skednju, da se ne bi sparila. Potem pa še živino opraviva z Martinom, pa se za večerjo najeva dosita. Hej, pa klobuček na glavo, pa pražnji suknjič čez rame, pa malo povasovat. Ni vrag, da bi ne bilo Dodličke na spregled in pa kaj veselega pomenka ž njo na samem. Seve, to ji bo že treba povedati, kako se mi je sanjalo o njej pod vozom v senci!” “Nakladaj, nakladaj!” ga je nenadoma spodbudil oče. Adam je zardel do ušes in se je hipoma prebudil iz svojih sladkih sanj. Zasadil je vile v deteljo, da je pobral skoraj ves kup. “Šema!” ga je pokaral oče. “Poprej nič, sedaj vse — prej nakladaš, kakor bi spal, in sedaj, da bi se pretegnil; po pameti mora človek delati, da, ne prežene sebe in živali; le tako zdrži človek in živina vleče kakor vijak.” Adam je molče prenesel očetovo karanje, zaslužil ga je,— in že je zopet stari Adam. Voličem je snel nagobčnike, vajeti je ovil okrog ročiče, speljal z njive čez izkopani jarek na cesto, skočil na voz k očetu in sedel k njemu spredaj na deteljo. “Moj fant,” je začel govoriti oče, “čutim, kako se staram in da me moči zapuščajo; zvečer se že noge tresejo pod menoj in postelje ne morem dočakati.” Stari oče ne toži tako kar tja-vendan. Jasen smoter ima pred seboj. Adama je treba1 sprva geniti, da bo potem lažje delo ž njim in si bo dal mirno dopovedati. “Tak sprevidite sami, pa si Vendar ne privoščite miru. Vedno ste prvi, več se ubijate kakor mi, dasi bi Vas z Martinom prav rada v vsem nadomestovala.” “2e ne bo drugače, kakor da grem v kot. Gospodarstvo bom predal in se umaknil vama v svojo sobico, preden se preselim za materjo na Žale.” “Tako ne govorite, oče, umreti Vam še ni sile, niti posestva oddajati; tudi za kot se še ne mudi, pa na grob nikar ne mislite; le ostanite gospodar pa nas nadzorujte tako kakor gospod tranovski oskrbnik svoje ljudi. In samo če bo kaj narobe, popri-mite za delo.” “Ne bo treba tega,” je odvrnil oče, — “ne baham se, a kar je res, je res in ves Klenči ve, da sta ti in Martin zanesljiva gospodarja. Zato bom lahko umrl. Z materjo sva vaju dobro vzgojila. Samo ena velika skrb me mori.” “Katera pa?” “Da bi se vidva z Martinom dobro oženila.” Adam ni odgovoril. Tudi stari Je umolknil in motril sinovo obličje, ki je bilo zardelo čez senca do las. Voz se je zibal po vegasti cesti, že je prešel mimo Gline, skozi Gosjo Lužo, prevozil tudi ; ‘že ,‘Gosji plač’, in volička sta tedaj sama zavila pod Delci pri Lomnikarjevem znamenju na staro cesto in počasi vlekla v klanec proti trgu. “Oče, Vi kar sedite, a jaz bom skočil dol, ker gre v klanec.” “Ali je treba? Ali je to kakš- na teža, ta mrva detelje?” je rekel oče. “To bi srake speljale, če jih vprežeš za rep.” ' Adam je očeta ubogal, a sedel je kakor na trnju. Kakor mak mu je gorelo lice in srce mu je divje bilo pod srajco. “Ne boš ušel, ne, ne izpustim te iz krempljev,” se je smejal sam v sebi stari Porazil. Naglas je rekel: “Da ne bom pozabil, povem in rečem: ženiti se morata, ali ti, ali Martin.” “Martin, oče, Martin naj se, ki je starejši in je posestvo njegovo,” je vneto in skoro presenetljivo goreče razkladal Adam. “Da, njegovo je posestvo in jaz mu ga privoščim!” “In ti bi hotel hlapčevati pri njem do smrti?” Kakor bi ga bil pritisnil oB zid, tako tesno je bilo Adamu pri srcu. Oče ga je vjel. Tako sitnari in ne odneha, da se mu ne izviješ; že mora biti tako. Priznati bo treba resnico, in ker že mora biti — Bog ti meni pomagaj, — boš pa priznal. “Veste, oče, nekaj časa bi, če treba, tudi hlapčeval, dokler ne najdem kaj primernega. Mislim pa, da v pismu ne boste pozabili name in mi moj delež izgovorili.” Umolknil je in čakal, kaj bo rekel oče. “To je! Z golimi rokami ne poj deš od hiše, s pravičnim deležem te odpravim; lahko se priženiš na posestvo drugam, mogel boš pa tudi ženo, z doto pripeljati k hiši. Martina boš izplačal in gospodaril doma.” “Oče, ne, tega ne bi mogel,” je stresel Adam z glavo, da so mu potni kodri padli na čelo. “Ne bi mogel? Kako da ne bi mogel? Kako da ne bi mogel?” jedaj oče ni pritisnil sina samo c zidu, ampak mu je nastavil naravnost nož na grlo. In tega dn ni mogel več vzdržati. “Zato ker Krejčeva Dodlička nima toliko denarja,” je bruhnil lipoma Adam in takoj mu je odleglo. Z bičem je švignil, obri--jal si pot s čela, se tegnil in čakal, kaj porečejo oče. “Katera Dodlička? O kakšni Dodlici pa govoriš? Menda ne j tisti siničici Krejčevi?” “Da, ravno o njej, o nobeni drugi kakor o njej.” “Kje si imel oči, nesrečni fant! — To mi je pa Gašperjeva Manca že stokrat ljubša kakor to Krejčevo ženšče.” “Pa meni ne!” “Kaj pa boš počel ž njo? Kaj bo počela s koso in cepcem, če je vajena le šivanke in niti?” “Se bo pa privadila kmetskemu delu.” “Pa se ne bo, pravim, ni tistih ljudi.” “Potrudil se bom tembolj ;am, ubijal se bom za dva, samo naj bo moja.” Volička sta pripeljala k prvi hiši v Klenči. “Pojdem za vasjo,” se je odločil hipoma stari Porazil in skočil še med vožnjo, preden je Adam ustavil, po mladeniško z voza in se napotil po stezi navzgor. Težko je hodil.. . “Lepo veselje sem dočakal s sinovi! Tako-le mi prideta in prekrižala načrte! Taki nevesti si izbereta!” Ni se mu ljubilo iti domov. Solnce je gledalo nanj že nizko, skoraj izza Hal-trava, in tako žalostno in medlo je gledalo, tako čudno bledo in trudno, kakor bolno. Sopara in megla sta ga bili zastrli v pajčolan, podoben tančici iz sive prozorne svile, in ta tančica je lovila ves solnčni ogenj, vso bleščečo luč, in samo medli, ru-menobledi žarki so prodirali doli na hodski kraj. (Dalje prihodnjič) ------o------ Bfzina na ledu Jadralne sani d o s e.ž e j o na gladki zamrznjeni jezerski gladini do 150 milj brzine na uro. Velik poletni narodnostni festival The May Go. v Downtown trgovini od 15. do 2D. junija 1970 V dneh od 15. do 20. t. m. bo nastopalo v downtown The May Co. trgovini 24 clevelandskih narodnostnih skupin. Ob tej priložnosti bomo imeli priložnost videti indijanske plese in afrikanske bobnarje, uživati ob narodnih pesmih in plesih številnih narodnostnih skupin'našega mesta. Nastopile bodo naslednje skupine: The Kilty Band; Ruski moški pevski zbor; Združena poljska mladinska' plesna skupina; Grška pevska in plesna skupina St. Constantin in Helena Phi-lioptohas; Latvijski Pastalnieki ljudski plesavci; clevelandski Nemški mladinski pevski zbor; Združenje argentinskih plesav-tev; clevelandski Bavarski Schuplattler plesavci kakor tudi njihova otroška skupina; St. Steven’s zbor; Meena Datt, vzh. indijanski plesavec; pianistinja Thomas Cynthia Zgonc; afrikanski bobnar Bill Wingfield; madžarska Buckeye plesna skupina; clevelandska Gaelic plesna skupina in polka godba Happy Wanderers. Ves festival se vrši pod geslom “POD ENO ZASTAVO”. Oskrba mesta z mlekom nekdaj in danes mleka, deloma že v steklenicah z zamaškom. Ko pa je francoski kemik Louis Pasteur odkril način za uničevanje bakterij, takozvano pasteriziranje, je stopilo na plan moderno mlekarstvo. Mnogi mlekarji so ob koncu stoletja pričeli ustanavljati mestne mlekarne, iz katerih je prihajalo mleko šele potem, ko je bilo podvrženo vrsti postopkov. Poleg teh zasebnih mlekarn so nastali tudi že kmetijski zadružni' mlekarski obrati, ki so se kaj hitro razvili v važne tržne čini-telje na področju mlekarstva. Spričo vedno bolj nujne racionalizacije oskrbe z mlekom so postali mnogoštevilni med seboj tekmujoči mlekarski obrati in mlekarne, ki so razvažali mleko križem po mestu, pri čemer so se njih pota pogosto križala, ker so držala v več mestnih predelov, nedonosni. Dandanes ima n. pr. Dunaj 10 najmoderneje opremljenih mlekarn, od katerih oskrbuje vsaka svoje področje. Proizvajalci in potrošniki imajo korist od take pametne ureditve, ki je omogočila znižanje svoječasnih razlik med proizvajalčevo in potrošnikovo ceno za okroglih 50 odstotkov in tako dovoljuje ugodnejše cene. Zavoljo teh lahko prištevamo danes mleko med naj cenejša hranila. da so jim Amerikanci tako dol- Letala Mirage prinašajo go verjeli. Hanoi pristal na vračanje invalidov Franciji milijarde PARIZ, Fr. — Brazilija je te dni tu podpisala pogodbo za na-jkup 16 bojnih letal tipa “Mira- PARIZ, Fr. — Na zadnji se- HI”; francoska tovarna Das-ji komisije za premirje v Viet- asult ima toliko naročil, da bo namu je zastopnik vlade v Ha- letala lahko dobavila Brazilji še-noiu izjavil, da njegova vlada ne !e leta 1972. Tovarna je doslej bo ugovarjala, ako hoče saigon- izdelala okrog 1000 letal te vrste ska vlada vrniti v Hanoi 62 tež-;letal- Med drugim jih bo doba-kih invalidov in 24 zajetih ribi-'vila Libiji 108; Španiji 30; prav čev iz Severnega Vietnama. j tako ima zanje naročila še iz Hanoi je s tem na tihem me- Pristana, Perua in Južne Afri-njal sedanje stališče, ki mu je ^e> lzraela in Libanona, preprečevalo prevzemanje inva-1 V tej zvezi bodi omenjeno, da lidov, češ da tako indirektno tudi Amerikanci nočejo prav nič prizna obstoj saigonske vlade. 'zaostajati v prodaji letal Južni Zastopnik saigonske vlade je iz-'Ameriki: 16 letal tipa Skyhawk javo delegata iz Hanoia samo so že prodali Argentini, 50 tega vzel na znanje, ni pa reagiral tipa in večje število drugih ti-nanjo. pov letal pa bodo dobavili Bra- Kakor hitro se bo Saigon pre-jziliji, Čilu in Kolumbiji. pričal, da bo Hanoi držal bese-' ------o--- do, bo invalide in ribiče poslal Tudi vremenski preroki na določeno mesto za menjavo. znaj0 štrajkati io je prvi slučaj menjave invalidov v sedanji vietnamski! SANTIAGO, Chile. — V čilen- vojni. Pojem “velemesto” je treba jemati relativno, če ga hočemo osvetliti z gledišča raznih dob. Kar se je pred sto ali dvesto leti moglo imenovati velemesto z vso upravičenostjo, bi mogli po današnjem presojanju komaj označiti s tem vzdevkom. Podobno je z oskrbovanjem mest z živili, pri čemer igra mleko, ker mora priti vsak dan sveže na trg, še prav posebno vlogo. Ta posebnost mleka, ki ga je treba vsak dan znova proizvajati, zahteva sama po sebi pametno urejeno organizacijo v okviru mlekarskega gospodarstva, kajti brez te bi to nikakor ne moglo biti v zadostni meri kos nalogam preskrbe. V prejšnjih stoletjih je zadostovalo za preskrbo z mlekom število v mestih gojenih krav in pa okoli mesta ležečih kmetij in vasi. V začetku so kmetje vozili mleko sami v mesto. Že proti koncu 18. stoletja so bili pri Ijo oblastnih odlokov vrsti izpraševanj in kontrol. Na ta način so hotele mestne oblasti preprečiti, da bi prišlo mleko z okuženih področij v mesto. Organi mestnih oblasti so že takrat preizkušali kakovost mleka, kolikor je to bilo s tedaj znanimi načini možno. Istočasno so rastla mesta in 'n razdvojil stiskano delovno so z novimi prometnimi zvezami, ^.iuc^s^vo- Her čutimo velikansko posebno z železnico, bližali p0-1 anti-fašistično razpoloženje v deželje mestom. Ker se je mno- Združenih državah, Ameriško žilo mestno prebivalstvo, je se- komunistično delavsko gibanje veda naraščala tudi potreba po poziva k masovnim anti-fašistič-mleku, ki ga je bilo treba dova-, nim demonstracijam in proti Levičarjem pa spregledajo CLEVELAND, O. — V soboto, 20. junija, bo podpredsed. Spiro Agnew govoril na republikanskem banketu v hotelu Shera ton-Cleveland. Prvič se je sedaj zgodilo, da so komunisti javno in pod svojim imenom nastopili kot organizatorji protestnih demonstracij. Predrzno so nalepili na CTS Rapid Transit postajah tako velike plakate, da jih morejo potniki čitati iz tranzitnih vozil. Podpredsednika so naslika, kot nacistično trobilo. Pod sliko so z velikimi črkami napisali: Spiro Agnew je vodilno trobilo vseh tistih, ki hočejo Združene države Amerike spremeniti v totalno fašistično državo. Po umorih na Kent univerzi, v Augusti in Jacksonu je sedaj njegova naloga širiti rasizem, anti-komunizem, laži proti judstvu samo, da bi nahujskal V kongresu ne bo manjkalo kriz ski republiki je zaposlenih okoli 450 vremenskih prerokov, ki so vsi v službah na letališčih in na vremenskih postajah. Pretekli teden so pa šli v štrajk, ki se je v začetku zdel vsem smešen. Pa WASHINGTON, D.C. — Jih imamo dosti v obeh strankah,!se je pokazalo že po 24 urah, da smo založeni z njimi do konca je zadeva fako resna, da jo je leta, pa nam jih še napoveduje- vlada morala vzeti v pretres po jo. Iz Kapitola prihaja namreč vest, da mnogo republikanskih senatorjev ni zadovoljno z vodstvom senatorja Scotta in mislijo, da bi mu bilo treba jeseni najti naslednika. Scott pa na to Na j več ja hitrost vetra MANCHESTER; N.H. — Vremenska postaja na vrhu 6,288 čevljev visokega Mt. Washing-se misliti noče. Novice seveda ton je zabeležila največjo brzi-“odkrivajo”, kot je v takih slučajih navada, celo vrsto Scot-tovih spodrsljajev, resničnih in namišljenih. Ob enem se pa že javljajo republikanski senatorji, ki bi radi prišli na sedanje Scot-tovo mesto v senatu. I!! žati v mesta iz vedno bolj oddaljenih vasi. Tedaj se je rodila trgovina z mlekom. Trgovec je kupoval mleko pri kmetih ter ga z vozom ali železnico vozil v mesto. Tekmo glede kakovosti mleka, do katere je sčasom prišlo med posameznimi trgovci, so v veliki meri pospeševale velike kmetije, ki so imele že svoje pristave. Nekatere so že tedaj do- vstopu v mesto podvrženi zavo- bavljale neko vrsto posebnega spolzki svinji Agnewu. Ni lepo, da se take besede po-natiskujejo. Napisali smo jih zato, ker se čudimo, da časopisje, televizija in tankočutni senatorji nič ne reagirajo na tako blatenje visokega vladnega funkcionarja. V nekem oziru bo pa le koristilo. Mi dobro poznamo komunistični način z blatenjem o-nemogočiti vplivne javne osebe, tragično pri tem je bilo dejstvo, V STAREM OKRASJU — Obložen s koraldami in raznimi drugimi obeski in o-vratnicami prepeva domačin v mali vasici na Tajvanu (Formozi). Teh pevcev, ki so privlačnost za tuje o-biskovalce, je le še nekaj sto. _____1— .. AALt'.. J"i.will G ^LV. NENAVADNA TOVARIŠA — Siamska mačica se je sprijaznila s tri tedne starim piščančkom in ga čuva v domu W. Andersa v Westminster ju, Calif. hitrem postopku. no vetra aprila 1934 — 231 milj. Moški dobijo dek Male Help Wan led DRIVER Able bodied man to make deliveries with our 12 foot van truck. Steady reliable job for a family man. No layoffs. 5 days. LESKOVITZ BROS. 2134 E. 107 St. between Carnegie and Cedar (122) 2enske dobijo dele Čistilka Iščemo čistilko za ob petkih. Mora razumeti angleško in imeti priporočila. $15 in Social Security. Blizu Shaker Square. ' Kličite 932-5973 -G20) MALI OGLASI V najem Oddamo 4 sobe zgoraj dvojici. Peč in hladilnik v stanovanju. $60 mesečno. Kličite po 6. uri ali v soboto in nedeljo 361-2342 ___________ (120) Naprodaj Zidana hiša za 2 družini, 5-5, na E. 200 St., blizu Lake Shore Blvd., 2 garaži, cena $39,800. Kličite 944-8371 (121) Išče stanovanje Upokojenka bi rada dobila stanovanje, 2 ali 3 sobe, v bližini cerkve sv. Kristine ali E. 185 St. Kličite 391-8891. —(119) Sobo oddam Lepo, čisto, opremljeno sobo oddam zaposlenemu moškemu. Na 1189 E. 176 St. Oglasite se osebno na istem naslovu. (119) Hiša naprodaj Lastnik prodaja Colonial hišo na lepem prostoru v Euclidu; nizki davki, 8 let stara, kakor nova, v nizkih tridesetih. Nič agentov. 486-2978. —(121) V najem hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155. (120) Soba se odda opremljena, mirnemu človeku, na 16405 Trafalgar Ave. ! LUIS GOLOMA: MALENKOSTI I rit To ni bila več samo zaušnica, to je bila brca, katero jim je zadal ekscelenca Martinez. Pravili so, da je izza okna hotela v Castellani opazoval prizor in rjul od smeha in veselja ... Nastala je huda zmešnjava. Pešci, jezdeci in kočijaži so se vrgli z dvignjenimi biči in palicami nad novodošle, hoteč jih iztirati iz vrste kočij. Policija je segla vmes, a je bila na strani rdečih žensk. Vnel se je prepir in pretep. Aristokratske kočije so odhajale trumoma in v naglem diru. Senore so si grizle ustnice in sram jih je bilo. Currita je ostala sama. Vzravnala se je na mehkem sedežu, gledala je s široko odprtimi, belosivimi očmi zmešnjavo in je klela na tihem ubegle senore ter mirila svojo sorodnico z nedolžnimi besedami. “Pravzaprarv — kaj se je posebnega zgocfilo? Zakaj bežijo? Ce sta dve več, kaj zato? .. Večerni vladni listi so vsi molčali o obisku policije v palači Villamelonovi, kakor da jim je bilo naročeno; listi nasprotne stranke pa so na ves glas trobili to novico, ginevali v vzklikih sožalja in drhteli od groze, nevolje in jeze. Vse je prekosil duhoviti Pedro Lopez v članku El primer pašo, ki je fošel v večernem listu Flor de lis,' Med mnogimi oh in ah, med neštevilnimi klicaji, pikami, vpprašaji in pomišljaji je pripovedoval o surovih hlapcih strahovlade, o velejasni kondesi de Albornoz, utopljeni v brezup in tugo, in jo je primerjal s Šek spirovo iOfelijo, s Schillerjevo Marijo Sttujirt... Pisal je o bolnem le,vu, junaku in vitezu Villamelonu, ki ga je težka bolezen zadrževala, da ni mogel brain iti svojega domačega ognjišča z junaškim mečem svojih glavnih pradedov. Našteval je etegantne toalete aristokratK, ki so prihajale, da izrazijo sožalje kondesi, in ni pozabil omeniti izbornega luncha, s katerim je bila gostoljubna hiša h koncu postregla nenadnim gostom ... Currita je vse to brala in se je čutila neizmerno vzvišeno nad vse Metterniche, Pitte, Cavourje in Bismarcke. Zdelo se ji je čisto naravno, da jo primerja pisatelj z Ofelijo, z Marijo Stuart. Smejala se je prisrčno, ko je brala o svojem Fernanditu, da je bolan lev, junak in vitez, in ni ugovarjala ... Predobro je vedela, da nihče ne dospe dandanes do slavnega imena, ako mu časnikarski članki ne nadenejo peruti. Višek zadovoljnosti pa je doseglo njeno samoljubje, ko se ji je prišel klanjat urednik nekega iiustrpvanega lista. Pokazal je priporočilno pismo od Butrona ter nad vse spoštljivo izrazil svojo skromno željo, da bi rad objavil iv svojem listu sliko junaške kondese in prostorov, kjer so se vršili dogodki, o katerih govori ves Madrid. Sprejela ga je zelo milostno, kakor sploh visoke dame sprejmejo vsakega, ki se jim zadosti klanja. Seveda mu je takoj do- CHlCAGoTlLL. volila, da sme list prinesti njeno sliko, in sicer v toaleti, ki jo je nosila pri demonstraciji, tudi dvoje drugih slik mu je dovolila: veliki vhod v palačo v trenutku, ko vlomi policija, pa veliko vežo (vestibul), ko stopa Currita z možato odločnostjo pred vlomilce. “Dobro bi služile fotografije teh prostorov, da risar laže zadene posameznosti,” je omenil člankar. Currita je bila zelo postre-žljiva. “Senor markiz je vnet za fotografsko umetnost in Vam bo v tem oziru gotovo rad na razpolago.” In brez odloga je poslala po Villamelona. Kmalu je prinesel strežaj odgovor: senor markiz je ob štirih zahteval voz in se še ni vrnil. Res je ob tistem času dirjal Fernandito za skrivnostnim dvomom in si ga je skušal razjasniti. Vzemirjen je bil vzel v roke gubernadorjevo pismo, pa potolažil se je bil, ko ga je prebral. Nato je začel radovedno urejevati vrnjene papirje. Prebral je prvo izmed tistih 25 pisem, pa ni ničesar razumel, prebral je drugo — in je začel brati dalje. In spoteknil se je nad stavkom, ki ga je bil napisal svojčas top-ničarski častnik: O tvojem soprogu pa mislim, da je najbolje, ako črtamo villa in pustimo melon; zakaj dokazano je, da spada ubožec v rod kumaric in buč. Naprej Villamelon ni bral. Z odprtimi usti in širokimi očmi je obsedel nepremično; naenkrat pa se je dvignil, je stopil v svojo garderobo, zagrabil palico s srebrnim ročajem, zamahnil z njo jezno po zraku, da je zažvižgalo, ter se je naglih korakov in od jeze ves iz sebe napotil proti Curritinemu stanovanju, k divni Ofeliji in sentimentalni Mariji Stuart. Ni bilo dvoma — grozila ji je nenavadna nesreča... Pa Bog ni pripustil, da bi se na tak prozaičen način nehalo tako vzorno življenje ... Sredi velike galerije, polne eksotičnih rastlin, ptičjih kletk in različnih drobnarij, je prišel Villamelonu naproti pes kamča-dalec in mu prijazno z repom mahal v pozdrav. Gledal ga je markiz za trenutek oko v oko ... pa je zamahnil s palico, in priletel je kamčadalcu na glavo težak udarec, namenjen, pravzaprav Curriti. Pa kakor pijanec ne neha, dokler ni izpil steklenice do dna, tako je sledil udarcu udarec in padalo je ubogi živali na glavo in hrbet udarcev, kakor jih ne pomni pasja kronika mrzle Kamčatke. Težke sape in ves potan se je vrnil markiz v svojo sobo, se slekel in se spravil v postelj. Cez deset minut pa je zopet vstal, zahteval voz in se peljal naravnost v Fornos, od tam v kazino in v Velozklub. Povsod so mu izražali sožalje radi dogodkov preteklega dne ter poizvedovali po podrobnostih. Villamelon je ostal malobeseden, le tupatam je šepnil na uho temu in onemu izkušenemu prijatelju skrivnostno vprašanje o nečem nepoznanem. Eni so skomigali z rameni, drugi so se smejali, vsi so mu pa trdili, da ne ... In Villamelon je šel dalje s svojim skrivnostnim vprašanjem. Nazadnje je prišel v zasebno sobo Veloz-kluba ter je stopil k postarnemu senorju čudne zunanjosti. Nosil je starec veliko sivo bra- do, obraz je imel poln mozoljev in ves zardel od alkohola. Vse strasti so bile napisale nanj svoje sledove. Gosti beli lasje bi bolj delali čast kralju Learju ko pa temu naravnost odurnemu licu. Možu je bilo videti, da je gran senor, ali njegova obleka je bila zanemarjena, obnošena in umazana. Videti je bil kakor sivolas vladar, ki ga je oblekel cunjar. Pred njim je stala velika steklenica brinjevca in od časa do časa si je iz nje nalil v čašo ter topil v žganju kose sladkorja. Ime mu je bilo pravzaprav Pedro de Vivar in je bil drugoro-jenec plemenitaške rodbine. Kadar ni bil pijan, je igral v karte, da je živel ob dobičku; v celem Madridu je bil znan po svojem cinizmu in po svojih debelih dovtipih. Imel je priimek Diogen. Bil je eden tistih, ki jim je dovoljena krepka, včasih celo robata šala. Dobro je I to vedel in je rad porabljal svo-1 jo predpravico. Marsikomu je povedal robato in pikro resnico in njegov zdravi razum in bogata življenjska izkušnja sta navadno zadela pravo. (Dalje prihodnjič) Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Platner, Frances Žagar. Josephine Porok. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. Ovsenik, podpredsednik Janez J. Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 11075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija | Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi: Jožiča Dolenc, Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman. odborniki: Ana Meglič, Bemada Mejač, Jože Leben in Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu. družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvc* krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom. MALI OGLAS, ki ga objavite v Ameriški Domovini, je zanesljiv uspeh! Poizkusite! Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave. članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd„ Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Prince Ave. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Kren. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, T. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont, Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. Gist St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929 E. 78th St., Cleveland, O. 44103; Janez Arko, blagaj nik, 1835 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois 60608; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St.. Ridgewood, N.Y. 11227; in Serges Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230 SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher. 1143 Norwood Rd.. Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland. Jakob Kranjc. Toronto; razsodišče: Frank Medved. Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo dovinski referent prof, Janez Sever. Cleveland. SLOVENSKI ŠPORTNI klub Predsednik Jože Košir, podpred. Louie Lobe, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik John Ambrožič, odborniki: Josie Kamin, John Vidmar, John Štempihar, Peter Jančar, Ciril Selan, pregledniki: Miro Odar, George Švajger. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožet Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, pod porni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za MI ADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 544-4250. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary F-anian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv, Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavnik; gosoodnr Jože Zelenik: odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsed. Frank Beck, tel. IV 6-5170. podpredsed. John Truden, taj. Frank Zorman, zapis. Ed Pečnik, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Avenue. BELOKRANJSKI KLLB Predsed. Matija Hočevar, podpredsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Stanley Zagorc, Matija Golobič in John Dejak. Mm HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznaniarno, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina. Se priporočami,: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Avw. častni predsednik Anton Škapin, predsednik J o s e p h Ferra, I. podpredsednik -Tosko Yerkič; II. podpredsed. Wm. J. Kennick, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. BALINCARSKI KLUB Predsed. Tony Novak, 1. podpredsed. Mark Vesel, 2. podpredsed. Frank Grk, taj. Joseph Korošec, 15807 Grovewood Ave., Cleveland, 10, Ohio 481-3794, blag. Joseph Ferra, zapis. Mary Božič, nadzor. L. Petrač, j’ Habat in A. Božič, ref. L. Barbish, kuharice Johana Perko, j Albina Mršnik in Rose Žavbe. poro-čevalca Mary Božič in, Joseph berra, vratar Duš, natakarice Rose Čebul in Rose Ribar. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer/ KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: EN 1-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subcl. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Arna Zalar, Barbara Babnik, Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joško Jerkič, Louis Dular, in L. Sajovec.—Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds ŠTAJERSKI KLUB Predsed. Ivan Novak, podpredsed. Stanko Kodrin, taj. Anica Gjerek, 1264 E. 59 St., 432-2981 blag. Mirko Antloga, odbor. Karl Fais, Martin I Valenčak, Slavica Turjanski, Slavko Zagmajster, Lojze Burjes, Janez| Goričan; nadzor. Ivan Vinkler, Karl Gumzej in Jože Zelenik; razsod. Pavel Sirnik, Lojzka Feguš; gospodar Avgust Gselman, gosp. pom. Avgust Šepetave, dopis. dr. Jože Felicijan, kuh. Lojzka Feguš in Avgust Gzelman. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM mEMm D010VM KOT DARILO ZA Ošgfotfsfri dan dne 21. junija 1970 Naročite telefonično: 431-0028 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: Za to darilo pošiljam znesek $..... Moje ime in naslov: .......................... real estate for sale * 'northwest CHICAGO 3 bdrm. mod. brk. ranch. Tile bath L kit Liv. rm. has WW crptg. Fin. bsmt, cent, air cond^ |as ^rced air gar' “«-8® By Owner (119) NISO SE DALI MOTITI — Delničarji podjetja, ki so imeli svojo letno sejo v Clevelandu, Ohio, se niso dali prehudo motiti od mladih demonstr antov, ki so se zbrali nad cesto, ki vodi v zborovalne prostore v Public Hall. V V VIŠINO RASTE — V Južni Afriki je še dovolj prazne zemlje, vendar tudi tam rinejo stavbe v višino kot v naši deželi. Slika kaže gradnjo stolpnice v Johannesburgu, ki bo stala, ko bo končana, 112 milijonov dolarjev. * .Si.' .. . V ULAG OB OSMI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, SIN, BRAT IN STRIC VINKO FERKUL Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 17. junija 1962 Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči: soproga LEOPOLDA, mati MARIJA, otroci: VINKO, MARTIN, VILI in ERIKA, bratje: JOHN, CIRIL in STANKO sestra: JUSTINE GORIČAN in OSTALI SORODNIKI. Cleveland, O., Biwabik, Minn. 17. junija 1970. KRISTUSOVA GLAVA — Lorenzo Ferri v Rimu je izdelal glavo Kristusa po vtisih, ki naj bi bili odkriti v platnu, v katerega je bilo po smrti na križu zavito Kristusovo truplo.