^5 din 5. avgusta 1978 Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin DELAVSKA ENOTNOST št. 30 — leto XXXVII Sindikat, ki se »kali« Beograjska žetev Po konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih dežel v \č>%°mine ‘n P° žepih iščejo »založen« stotak. Ni pa malo takih, ki so že ali pa še bodo preživeli dopust 0Pr L^ara>Pu- h1)6 nio?’V' 'z rfesta tako ali Od koruze, ki bi v tem času morala biti že višja od človeka, so ostali le takile štrclji. Toča pa je povsem oklestila tudi drevesa in jim prinesla prerano jesen. Izvršni odbor predsedstva republiške konference SZDL Slovenije je na svoji nedavni seji sprejel »Stališča in izhodišča solidarnostne akcije za odpravo posledic nedavnih naravnih nesreč«, v katerih je med drugim rečeno, da je tudi zdaj, ko je neurje s točo zajelo tolikšen obseg, prišla do veljave naša samoupravna organiziranost in aktivnost, ki se je že doslej večkrat izkazala ob pomoči prizadetim delovnim kolektivom in občanom - za zavarovanje dobrin in sredstev za delo ter življenje. Posledice teh nedavnih elementarnih nesreč so tako velike, da zahtevajo solidarnost vse naše družbene skupnosti, pa tudi enoten pristop vseh družbenih dejavnikov. Nadaljevanje na 3. str. Kot jajce debela toča se je vsula iz črnih oblakov. Meglica je še nekaj časa skrivala žalostno podobo, ki jo je zapustila ujma. Izpod ledu so molele opustele njive. V murskosoboški občini že potekajo razprave o osnutkih dokumentov za 9. kongres ZSS Trdno začrtana pot Damjan Križnik Katastrofalno neurje, ki je pred slabega pol meseca zajelo Pomurje, je sicer pustilo svoje sledove tudi na živahni predkongresni dejavnosti sindikalnih organizacij, ni pa jih odvrnilo od trdno začrtanega akcijskega programa, ki ga je predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Murska Sobota sprejelo na seji 12. julija, nekaj dni kasneje pa so ga potrdili še predsedniki OOS in konferenc. Prav zategadelj so sindikati murskosoboške občine v teh dneh morda najaktivnejši.v Sloveniji sploh, njihov sklep, da bi delavci z enodnevnim zaslužkom priskočili na pomoč prizadetim kmetovalcem, pa se že spreminja v dejanje. Predvsem ocena o tem, ali so v osnutkih dokumentov za 9. kongres ZSS resnično opredeljene najaktualnejše naloge sindikatov v razreševanju bistvenih vprašanj pri utrjevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu-ali ne, bi naj bila moto poglobljenih predkongresnih razprav v sindikalnih organizacijah murskosoboške občine. Zato so to nalogo v akcijskem programu postavili na prvo mesto, vzporedno z njo pa bi naj šle ugotovitve, katere sklepe celjskega kongresa so uresničili in kateri naj ostanejo aktualni še vnaprej. OOS naj pri tem izhajajo predvsem iz ocen svojega lastnega dela, opredelijo pa naj tudi svoj odnos do bodočih nalog. Da pa bi bili kongresni dokumenti resničen odraz delavčevih hotenj, morajo razprave potekati v vseh organizacijah združenega dela, kakor tudi v krajevnih skupnostih, kjer delavci živijo in ustvarjajo podlago za svoj nadaljnji družbenoekonomski razvoj. Sejo občinskega sveta ZSS bodo po akcijskem planu sklicali 21. avgusta, na n je j pa bodo člani še posebej obravnavali osnutke sklepov 9. kongresa ZSS in do Andrej Gerenčer njih zavzeli svoje stališče, pripombe in predloge za spremembe, vse seveda z namenom, da bodo ti pomembni dokumenti tako oblikovani, da jih bo moč uresničevati v združenem delu sploh, še posebej pa v osnovnih organizacijah sindikata. V mesecu septembru nameravajo v skladu z dogovorom z RS ZSS in medobčinskim svetom ZSS za Pomurje organizirati specializirane javne razprave o samoupravnem organiziranju združenega dela. Namen teh razprav je, da bi se delavci poglobljeno pogovarjali o tem področju, hkrati pa ocenili, kje so pri teh pomembnih nalogah zakona o združenem delu in kako naprej. Želijo si, da bi bile te razprave tako kvalitetne, kot da bi bile na republiški ravni, zato nameravajo vanje vključiti tudi predstavnike drugih družbenopolitičnih organizacij, izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti itd. V mesecu septem-br,u bodo v večjih organizacijah združenega dela organizirali specializirane razprave še o tistih področjih zakona o združenem delu, na katerih so storili najmanj. Teme bodo določile OOS same, seveda v sodelovanju z ObS ZSS. Pa še nekaj so v Murski Soboti zapisali v akcijski program, česar se povsod niso spomnili: občinski svet ZSS in njegovi organi naj se kar najučinkoviteje vključijo v javno razpravo o dokumentih 10. kongresa zveze socialistične mladine. Le tako bodo lahko zagotovili še tesnejše vsebinsko in organizacijsko povezovanje ZSS z ZSMS. Akcijski program so v murskosoboški občini začeli najprej uresničevati izvršni odbori OOS. Namen teh njihovih »internih« pogovorov je bil ta, da bi se kar najbolj temeljito pripravili na tiste »prave« javne razprave, na katerih naj sodelujejo vsi člani sindiakta. »Na prvih javnih razpravah v naši občini so delavci tvorno sodelovali, tako da smo dve pripombi že posredovali RS ZSS«, je povedal predsednik ObS ZSS Murska Sobota Andrej Gerenčer, ki zaradi spleta okoliščin ne more niti na dopust. »Največ pripomb smo imeli k tistemu delu osnutkov kongresnih dokumentov, ki zadevajo izobraževanje ob delu. O tem pomembnem področju je namreč v njih premalo govora, pa čeprav vemo, kako dobri so bili dosedanji rezultati tovrstnega šolanja. Premalo obvezujoč pa je tudi tisti osnutek, ki govori o položaju delavcev, začasno zaposlenih v tujini. Precej pripomb leti tudi na 22. člen statuta, ki govori o mandatu, po katerem bi naj predsednike IO OOS volili vsaki dve leti. Delavci pravijo, naj ostane kar pri starem, torej da predsedniki še naprej opravljajo svoje dolžnosti po štiri leta.« Predsednik je še povedal, da so bile dosedanje javne razprave dobro pripravljene, za kar gre seveda zahvala tudi izvlečkom iz kongresnih materialov, ki so jih pripravili sami in jih razdelili predsednikom. Začetek predkongresne aktivnosti na obalnem območju Potrebujemo sposobnejši sindikat S posvetom širšega sindikalnega aktiva v koprski občini se je pričela predkongresna dejavnost, ki bo potekala vse do sredine septembra. Na posvetu so obravnavali predložene osnutke dokumentov za 9. kongres ZSS in se dogovorili, kako in na kakšen način je potrebno izvesti javno razpravo v osnovnih organizacijah sindikata in drugih sindikalnih organih. V predkongresni aktivnosti mora sleherna organizacija sindikata oceniti, kako je v preteklih štirih letih uresničevala sklepe osmega kongresa ZSS, saj bo to prispevalo k nadaljnjemu uveljavljanju aktivne in ustvarjalne vloge sindikata v pogojih samoupravljanja in krepitve družbenoekonomskega položaja delavcev v organizacijah združenega dela. Na posvetu so namenili posebno pozornost trem kongresnim dokumentom: poročilu o delu RS ZSS in njegovih organov v obdobju med obema kongresoma, osnutku sklepov in predlogu novega statuta ZSS. Poudarili so, da je potrebno še nadalje organizacijsko in kadrovsko usposobljati osnovne organizacije sindikata kot temeljne oblike sindikalnega delovanja, kjer je konkretno razreševanje družbenih in samoupravnih problemov vsakodnevna naloga in dolžnost sindikata. Osnovna organizacija sindikata mora zato biti idejno in politično usposobljena, njena vloga se potrjuje v neposredni družbenopolitični aktivnosti med delavci in razreševanju problemov ter v sprotnem in stalnem kritičnem ocenjevanju samoupravnih odnosov. Osnovna pozornost v javni razpravi do kongresa bo namenjena družbenoekonomskemu položaju delavca, problematiki gospodarjenja in samoupravnega planiranja, nagrajevanja po delu, samoupravnemu združevanju dela in sredstev, nadaljnjemu razvijanju samoupravljanja na vseh področjih, učinkovitejšemu reševanju socialne problematike, življenjskih in delovnih razmer zaposlenih, krepitvi večje prisotnosti sindikata v krajevni skupnosti, uresničevanju delegatskega in skupščinskega sistema ter drugim pomembnejšim vsebinskim vprašanjem. Udeleženci posveta so sprejeli rokovnik za izpeljavo javne razprave o osnutkih kongresnih dokumentov, ki bo v koprski občini zaključena 15. septembra z razširjeno sejo občinskega sveta ZSS. na kateri bodo analizirali potek razprave in zbrali vse pripombe in stališča iz osnovnih organizacij sindikata. Miloš Svanjak PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI (6. avgust 1948) D; Občni zbor KSS Ljubljani "'ef/e far ,0/'V V soboto in nedeljo se je vršil v Ljubljani v Domu sindikatov občni zbor KSS Ljubljana. Po političnem organizacijskem ^referatu, katerega sta podala predsednik KKS tov. Hegler Jože in tajnik KSS, se je razvila živahna diskusija. Napake, ki so se doslej dogajale v podružnicah, je povzročalo pogosto menjavanje funkcionarjev, nenačrtno delo ter slaba evidenca o izvrševanju sprejetih sklepov. Občni zbori sindikalnih podružnic Ljubljane so bili mogočna manifestacija za mobilizacijo članov sindikatov glede izvrševanja planskih nalog. Udeležba članov sindikatov pri najrazličnejših akcijah je pripomogla k organizacijski in politični ureditvi sindikalnih organizacij. Študijski krožki so bili jeseni in pozimi dobro obiskani, z reorganizacijo pa se je to število znatno znižalo. Kadrovska politika, ko so pošiljali čestokrat kadre tja, kjer niso odgovarjali, je bila še marsikje slaba. Nekateri starejši mojstri — delavci so ponekod kazali zelo čuden odnos do vzgoje novih kadrov. Tam pa, kjer so strokovno vzgajali kadre, pa so jih zopet vzgajali le strokovno in pozabljali, da so potrebni poleg strokovno izvežba-nih kadrov tudi politično zgrajeni ljudje. V pogledu preskebe se čuti pomanjkanje družbene kontrole. Le redke menze so dobre — mnogo pa je slabih. Vzroke za takšno stanje menz je treba iskati v nakupovalcih, ki imajo premalo čuta odgovornosti, da bi skrbeli za pravočasno dobavo blaga. Stanovanjska vprašanja sindikalne podružnice niso reševale skupno z ljudsko oblastjo, zato so se čestokrat dogajale napake, ki so bile v škodo delovnemu človeku. Predno je občni zbor prišel k volitvam, je spregovoril še predsednik GO ESS tov. Rudolf Janko, ki je poudaril, kako zelo je potrebna ideološka vzgoja v naši borbi za socializem, prav po- sebno še za to, ker je H spešiti tempo naše soctf izgradnje. Dolžnost sin^j. organizacij je, da s‘‘ 1 vzgoji množice delavcev i kalnih funkcionarjev, d* najbolj seznanijo z VP norm, tarif, brigadnega dela itd. Ta vprašanja j. nenehno proučevati. L1 s P ltai ifci fl' Ho je11 'vil gadnega sistema pa bo ^ do* M ifi! 'oje. V1!* iia' *!» kadar bodo vsi člani medsebojno povezani, tovariško pomagali, si P , „ delili zaslužek in sploh proces dela. Vse to Pa z' ■ študija in strokovne vzg0! ^ . morala biti temeljita, p05 j( a J za vsakega sindikalneg3 cionarja, če bo hotel zast°P L terese in koristi delavcev, V skrbi za človeka b°.v rale sindikalne organizaC1!j a. riti vse, da bo vsak delav^ to, kar mu pripada, "r danes režemo kruh — J tov. predsednik — ta ko* ( pa bo toliko večji in boj)5^ kor si ga bomo sami) vec P li.« NOVICE IZ ORGANIZACIJ ^jeva. vsv0j '9'isll »ig£ gčri sitan Po: * m. p |°v tru !'ne8a !aPi' lU" .K !viu{ i 2ada fc mož J Pok ,da*o. > 1JO rast n, Hi, »0Vi »J; 'jih. velii '°ali * Pa I Cy °va O? SŽ Železarna Jesenice: Sindikat o kadrovskih težavah Na minuli seji je odbor sindikalne skupine obrata RTA (Regulacijska tehnika in avtomacija) v TOZD Remontne delavnice razpravljal med drugim tudi o kadrovski problematiki v obratu. Le-tega je namreč v tekočem letu zapustilo več delavcev, v glavnem strokovno usposobljeni kadre s poklicno ali tehniško šolo. Dvema trenutno teče odpovedni rok, dva pa sta odhod iz temeljne organizacije ustno najavila. Boleče je predvsem to, da odhaja kader, usposobljen za posebne delovne naloge in opravila, ki zahtevajo daljši čas za uvajanje in usposabljanje. Pri vsem tem oa kaže, da vrzeli ne bo mogoče zapolniti v kratkem času. V zvezi s tem so delegati menili, da vzrok za odhod delavcev ni v neurejenih delovnih razmerah ali slabih medsebojnih odnosih, pač pa v razmeroma nizkih osebnih dohodkih, ki so nižji, kot jih nudijo nekatere druge organizacije združenega dela (Iskra na Blejski Dobravi ali Elim). Sindikalni odbor se pri tem sprašuje, kakšen smisel ima objavljanje razpisov za delovne naloge dobravske Iskre v njihovem kolektivnem glasilu »Zelezar«. Delegati so pri tem poudarili, da bi moral »Zelezar« ščititi interese domače delovne organizacije, ne pa spodbujati »nelojalno konku- Tržič Izobraževanju posvetiti več pozornosti Tržaški občinski svet zveze sindikatov ocenjuje, da je treba izobraževanju sindikalnih aktivistov posvetiti več pozornosti, hkrati pa poskrbeti, da bo to izobraževanje primernejše in po- polnejše, kar pa terja v'e^fs ^ poincjsc, Kai pa icija • m tudi od organizatorjev iz j L^rk vanja. Poudarjajo, da ) j ij 'udi izobraževanje in usposffjjj'zacj sindikatu v tržiški občin1 i, ^'■'Se H, čem prelomno prav ko so se na izobraževalo j i«-ta, ' narjih najprej zbrali P(vfj n®b sekretarji in blagajniki0 ka organizacij sindikata, P0^ ^ ,Se j še drugi sindikalni 3 (j b Omenjene oblike izobraZ ^ ^J* je so dobro uspele, vendar^ O bili tudi seminarji, za ^ Jv’°tr ocena ne velja. To *eSj ,V| velja za seminar, na ^ phj W - ■ Ij W "M| tričetrt na novo izvolj611'^ ^ ^rc veija za seminar, na -- ^ ,, , se zbrali člani samoupra '^.Po /s k e kontrole. Ker je v tržiški sednikov osnovnih ofG / ^ h'b: sindikata, je občinski5 »IL .t>č letos že pripravil sen11^, letos ze pripravil ^ polnoma sicer ni uspel. \t v je pokazal, da kaže v P ^ 'ij^,1 h je potcazai, oa Kaze • ■. ^ * še pogosteje pripravlP lfllli »rj «0 ževalna srečanja sifl . S0'n tivistov, hkrati pa tudi sp J ij. Por njihovo individualno V ke vanje. PriPrtSl % K C Po mesokonibin.a.t perutnina P* Perutninske farme Mesna industrija Tovarna krmil PP Commerce Servis Obrat za kooperacijo Ptujska tiskarna Skupne službe Vsem delovnim Iju ded1 in občanom čestital^0 za praznik občine p°>niirju si z vsemi močmi prizadevajo omiliti posledice katastrofalnega neurja s točo ba bi obupali — to pa ne! 1. ^tje v Pomurju, ki so sejali, a ostali brez žetve, čutijo, da v teh dneh niso sami. Vedo, da za njimi Širša družbena skupnost, da se je — kot že tolikokrat doslej v podobnih katastrofah — izkazala Knost... $ k,i. ilis1 levanje s 1. strani Jjjj Brezovce. Morda je uš ti!*..5 a j jei J' gara za marke. Pred leti a na svojega sina, ki v jtjš ib; £6r’> so povedali sosedje, ji ir$|t1 tam prislužil novo gospo-e c ivj| P°slopje. Lani ga je poidi Cat0 Pa se ie sPet vrnil na i0si H, da bi ga s tamkajšnjimi je sel 18. juLja ves jrtrud k hudiču... ij jaj naprej proti Cankovi !t kvišku veje golih dreves, ie.^lil) šumenja listov ob po-j.?P'cah tod letos ne bo več. 3 P djev. ie neusmiljeno sklestila „jl in Ju prinesla prerano jesen. / 'fel Je ženska z grabljami ^ i jj.a v zemljo zabito travo, da ■ja L^ož z motorno kosilnico ec^da,P°kosil- Kobkor se je je cjl) U ,a' »Saj ni vredna niti toli-ie •' ltle| ko5 ie truda s košnjo«, je U *i(j ^oški. »A jo moram po-jj, i li t ’ SlCet bo začela gniti in ovi-rii) 0r)aSt n°ve...« Podobna slika " i!jjl/°valcu nudi tudi na žitnih ^a, z obračalnikom smo n; . skupaj toliko slame«, n'ca Horvat in z roko tdjc ta dva zlatorumena kupa u elikega polja. »Žito nam ii^j al'tako toča omlatila, tale \tPa k° vsaj za kratek časa hy avala za steljo naši živini.« 'Cr5k F bilo, 18. julija, jP z sest popoldne,« se spo-(£)t)|i Itij, tsodnega dne 58-letni \j) v, .Orko, ki je sicer v vasi Bre-,lj}i kjtudi predsednik krajevne '>‘j6’2acije SZDL. »Nenadoma f' djV?eh strani tako pooblači-il,P \Je Jtostalo prav temno. seJ ^ 2atem pa se je začelo vsi-S0d ^ijta. Samo deset minut je ' ' kar suha toča, šele ka- )t1{| ''i« se • jjt' :e Je z njo pomešal dež. ič ^*la velika kot kozarec, le zatekla zunaj in mu eKje jl(l %l$t tazbila nos. Meni je p^\otio uničila pšenico in Ifd tuj ’ večji del krme, krompir ji ^ v zemlji. K sreči si je \jP0m°gla. Poglejte, spet itif Pa je naenkrat prišel d .z°kovnjaki pravijo, da je stJ\ hal s hitrostjo več kot a( a aro. Doma mi je izru-f Vtai'0 s koreninami vred in jt^ ,'fečj Vse strešnike s poslopja. \ "tam hišo zavarovano. liMev "ti ocenih na 5.600 di-^ jih bom res dobil, si ^W°8el...« in' SeiJ takega ne pomnim. /L S le ]le vsulo, da nismo nič vi-r i %ai Oljenje in razbijanje se S > nadaljuje 62-letni !esek. oče dveh otrok. avživine. Strehe sem taoc’ a"isem si zgradil tale ‘aglav- k Po . JP salonitnimi plošča-iATo^1 Pa jih je 25 ostalo tn* i^r.0zno' ^se ie un*če-: tri ^ hektare krme sem že J. Ko je vihar od-i.1 vse ^Je celo noč padal dež i^tte^ijene. Ko je vihar od- •ni HO tič L\ a tri tedne.. Ptii^ieil. Pa trava zunaj je Pa: Ha. Silaže pa imam j ((0 ldeset svinj imava Siti SVa jih zjutraj hotela vPol.So. se preplašeno sti-in sploh niso ho-liS prg aj tnislite, kako je bila kSo hktšena, ko pa je celo I.Nj/sk"!0«, vznemirjeno d, ?■ 42-letni Roman ’ kp ^ij" "ti je vse uniči-Vr,tioi Sem v kooperaciji, SiSe d e d°bil od zadruge. A Si.Sltn^j®!seim tudi lastno V h '.« c °vek pač malo več ^rii Sfkp|C'h domuje tudi tri- SlieSnn!Cer so iim gospo' Z ^iSezd-0, l"ga z žicami pnč-' A a Pa s^a k dimnikom, so vsa °jih mestih. Vseeno Ivan Zorko Štefan Podlesek Roman Janža Takole kot ta ženica iz Brezovec v teh dneh marsikje v Pomurju brskajo po ruševinah, ki jih je za sabo pustil vihar, in iščejo orodja, ki jim je prizaneslo. Vse drugo pa nosijo na smetišča... pa je toča med njimi zahtevala svoj krvni davek. Eno je pobila do smrti. Vrabcev pa v vasi sploh ni več videti... Človek, ki ni videl razdejanja, kakršnega je v Prekmurju zapustila toča, si težko vsaj približno predstavlja, kaj se je tam tistega usodnega torka 18. julija 1978 sploh dogajalo. Zato naj govorijo številke, ker smo se nanje pač bolj navadili: Stoodstotno je uničen pridelek v tako imenovani »črni coni«, ki obsega površine vasi Brezovci, Cankova, Domajinci, Gorica, Gelinci, Korovci, Lemerje, Martjanci, Moravci, Predanovci, Puconci, Puževci, Sebeborci, Skakovci, Strukovci, Tešanovci in Topolovci. Delno je bil uničen pridelek še v 44 vaseh murskosoboške občine, torej je škodo utrpelo 61 vasi, ki pokrivajo 24.300 hektarov ali preko 35 odstotkov občinskega ozemlja! In če to škodo prevedemo v dinarje, dobimo 21,1 stare milijarde din! V lendavski občini je bilo prizadetih 28 odstotkov obdelovalnih površin (škoda 7 starih milijard dinarjev), v radgonski pa 27 (škoda prek 7,5 milijard starih dinarjev). • Skupno je bilo torej prizadetih kar 43 odstotkov obdelovalnih površin teh treh pomurskih občin, škoda, ki je prizadela kmetijsko proizvodnjo pa znaša blizu 35 milijard starih dinarjev! Če k temu dodamo še škodo, nastalo v gozdarstvu (hud veter je izruval ali polomil drevesa na šestih hektarih), je toča prizadela občine Murska Sobota, Gornja Radgona in Lendava za 379.750.000 dinarjev, skratka za skoraj 38 starih milijard! Številka pa se utegne še povzpeti, ko bodo ugotovili škodo, ki je prizadela gospodinjstva... V Gornji Radgoni pa bodo posledice dveh neurij s točo (prvo je bilo pred mesecem) tudi dolgoročne. V njihovih vinogradih bodo letos pridelali kar 70 vagonov grozdja manj, prihodnje leto pa bo še vedno 50 odstotkov grozdja manj, četudi bi bila letina odlična... In kakšne so še sekundarne posledice neurja? Največji je izpad v krmni bilanci. Primanjkljaj — 30.000 ton koruze in 20.000 ton pšenice — je ogromen. Če bi to vplivalo na klanje živine, bi se kaj kmalu vrnili na začetek izvajanja srednjeročnega programa razvoja. Kajti samo ABC Pomurka ima v hlevih (družbenih in zasebnih) letno 87.000 prašičev in 30.000 GO-vedi, ki dajejo 65 milijonov litrov mleka! Toda pomurski kmetje v teh težkih dneh po neurju niso ostali sami. Posledice jim blaži solidarnost družbe, ki jim je takoj priskočila na pomoč. Družbenopolitične organizacije v teh občinah in republiški izvršni svet so nemudoma sprejeli ukrepe, da bi kar najhitreje sanirali nastalo stanje. Tako kmetom ne bo treba klati živine, kajti prvi kontingent uvoza koruze je namenjen njihovim potrebam, v višini dveh tretjin vrednosti jim bodo tam, kjer so utrpeli več kot 50-od-stotno škodo, regresirali seme, umetna gnojila in tudi dvakratno zaščitno škropljenje sadovnjakov in rastlinjakov. Rejcem živine v »črni coni« so za dvajset dni zagotovili po 3,5 kg krmne mešanice, trem najbolj prizadetim občinam pa je IS skupščine SRS iz rezerve odobril 5 milijonov dinarjev. Solidarnost pa so izkazali tudi delavci v teh občinah. Ob prostih sobotah bodo zavrteli stroje, enodnevni zaslužek (3,5 milijona din) pa namenili prizadetim kmetovalcem. Republiški organi, ki so se zavzeli za pomoč, so se tudi že dogovorili z ZSMS, da bo pripravila na Gorenjskem, Primorskem in Notranjskem, kjer je precej travnikov in senožeti, ki jih ne izkoriščajo več, mladinske akcije košnje trave. Tako bi precej omilili krmni primanjkljaj. Tistim, ki jim je toča poškodovala tudi poslopja, je zavarovalna skupnost Triglav že poravnala škodo. Žal pa tod kmetje plačujejo nizke zavarovalne premije... Tudi prioriteta dobav cementa je že zagotovljena. Kmetje v Pomurju, ki so sejali, a ostali brez žetve, čutijo, da v teh dneh niso sami. Vedo, da za njimi stoji širša družbena skupnost, zato vsemu navkljub z zaupljivimi očmi zrejo naprej. Vnovič izpričana solidarnost Nadaljevanje s 1. strani Solidarnostna akcija za odpravo posledic elementarnih nesreč, ko so nas prizadele s točo in neurji v juniju in juliju se je že začela. Izkazali so se zlasti občinski štabi, civilna zaščita, krajevne in komunalne skupnosti in kmetijske organizacije. Tudi republiški izvršni svet je že sprejel nekaj ukrepov za oblažitev posledic neurja. Sprejel je, denimo, odlok o prepovedi klanja nekaterih vrst živine, zahteval je možnost za uvoz koruze in zmanjšanje dajatev pri tem uvozu in zagotovil 29 milijonov dinarjev za regresiranje umetnih gnojil, semen in krme. Za zdaj je na prizadetih območjih dovolj krme, semen in umetnih gnojil, čez nekaj tednov pa jih bo zmanjkalo. Preorati bo namreč potrebno kakih 10 tisoč ha zemlje in pohiteti bo treba, kajti časa za setev strniščnih površin je ostalo bore malo. Nekatere organizacije združenega dela so že sklenile, da bodo pomagale kmetom, prizadetim v tej ujmi. Izvršni odbor predsedstva republiške konference socialistične zveze je podprl njihovo obliko pomoči, hkrati pa je predlagal, da bi za zda j počakali z republiško solidarnostno akcijo v kateri naj bi združili enodnevni zaslužek delavcev; o tem naj bi se odločili na jesen, ko bodo pristojne službe dokončno ugotovile, kolikšna je resnična škoda in kaj bodo prispevali dosedanji ukrepi izvršnega sveta. Pred dnevi je tudi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije oblikoval svoje stališče do prizadevanj za odpravo posledic nedavnih ujm. Vsem sindikalnim organizacijam in njihovim vodstvom je 31. julija letos poslal pismo, v katerem je rečeno, da bomo slovenski delavci sodelovali pri odpravljanju posledic te naraven katastrofe. V svojem pismu pravi, da je nekatera področja Slovenije junija in julija zadelo obsežno neurje s katastrofalno točo in viharji. V juniju so bila močno prizadeta območja Lendava in Ptuj. Dne 13. 7. 1978 je neurje zajelo del območja občin Tržič, Kranj, Kamnik, Domžale, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Polje ter Grosuplje in nekaj ur kasneje občino Maribor, Lenart in Ptuj. Pet dni kasneje je vihar s točo zelo prizadel najpomembnejše kmetijsko področje Slovenije, torej občine Murska Sobota, Lendava in Gornja Radgona. Dne 19. 7. je neurje s točo pustošilo v občinah Tolmin, Nova Gorica, Sežana, Ilirska Bistrica Koper, Izola, Piran. Po doslej zbranih podatkih je v vseh prizadetih občinah za kakih 920 milijonov dinarjev škode. Največ škode je bilo na področju Pomurja, kjer je bil v 18 vaseh pridelek povsem uničen, pa tudi na mariborskem področju, na goriškem in kranjskem. Največja škoda (kakih 770 milijonov dinarjev) je v kmetijstvu. Škoda je torej tako velika, da zahteva družbeno akcijo. Sekretariat predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. je na svoji seji 26. 7. 1978 razpravljal o tej škodi in ocenil, da le-ta zajema tolikšen obseg, da je za ublažitev njenih posledic nujna široka akcija na Slovenskem. Na skupni seji izvršnega odbora socialistične zveze in koordinacijskega odbora za odpravo naravnih nesreč pri republiški konferenci so sodelovali tudi predstavniki predsedstva repu-bliškeaa sveta ZSS; takrat so izoblikovali naslednja stališča sindikata: »— podpiramo aktivnosti, ki v mejah širše solidarnosti Slovenije že tečejo in jih je spodbudil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Učinke te aktivnosti bomo sproti spremljali; — podpiramo vse pobude, oblikovane v posameznih občinah in v OZD za zbiranje sredstev solidarnosti za pomoč prizadetim. Sodimo, da se morajo občinski sveti zveže sindikatov in osnovne organizacije vključiti v to akcijo; — podpiramo tudi pobude za-organiziranje skupne solidarnostne akcije v Sloveniji za zbiranje enodnevnega zaslužka delavcev, ki jo je po našem mnenju potrebno razširiti tudi v skupno solidarno akcijo kmetov, upokojencev in zasebnih obrtnikov, vendar sodimo, da glede na uspešen potek solidarnostne pomoči in odbobje letnih dopustov odložimo to akcijo do septembra. V tem času naj bi proučili možnost uporabe solidarnostnih sredstev, ki smo jih že zbrali, in pripravili vse potrebne kriterije za bodoče dajanje solidarnostne pomoči na tem področju. Torej, kolikor sedanja sredstva solidarnosti ne bi zadostovala za oblažitev posledic neurja, se bomo septembra dogovorili za široko solidarnostno akcijo v višini enodnevnega zaslužka. Predlagamo vsem občinskim svetom Zveze sindikatov Slovenije, zlasti še na prizadetih področjih, da sprotno spremljajo dejavnost za odpravo posledic elementarnih nesreč, ter da nas o vseh problemih obveščajo. Tako bomo tudi sindikati ponovno potrdili našo organiziranost in uspešnost v zagotavljanju široke solidarnosti in medsebojne pomoči.« J. V. V družboslovni zbirki založbe Delavska enotnost izide v septembru knjiga dr. Pavao Brajša: SPLOŠNA PSIHODINAMIKA SAMOUPRAVNEGA VEDENJA Samoupravljanje, meni avtor, psihiater-praktik, ima tudi svoj psihološki oziroma psihodinamični aspekt in to je psihodi-namika samoupravnega vedenja. Knjiga — napisana preprosto, razumljivo, bralno — pripoveduje o univerzalnosti samoupravnega vedenja kot specifičnega stališča do življenja in odnosov med ljudmi. Namenjena je vsem tistim, ki se žele podrobneje seznaniti s tistim, kar se dogaja v nas in okrog nas v času samoupravne preobrazbe naše družbe. Cena 250.— dinarjev. Po sleden dogovarjanja stran 4 Kaj je po Kazala prva analiza samoupravnih odnosov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah Obveščanje 5. avgusta 1978 IZ PRAKSE SODISC ZDRUŽENEGA DELA Ivan Žužek \ki s ti Franci Polak Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja v ustanavljanju je na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in republiškega sekretariata za delo izvršnega sveta Skupščine SRS prevzel izvedbo prve analize samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Iz obsežnega gradiva bodo posamezni avtorji analize v nekaj nadaljevanjih skušali prikazati temeljne značilnosti analiziranih sporazumov. Uvod V sporazumu o združevanju morajo biti določene tudi osnove za obveščanje delavcev. Izpeljava teh osnov seveda mora biti podrobno urejena v drugih samoupravnih splošnih aktih. Ta temeljni akt predstavlja osnovo za preobrazbo družbenoekonomskih odnosov s področja dohodkovnih odnosov in delitve, delovnih razmerij ter obveščanje delavcev. Zatorej je nujna povezanost med spremenjenimi podlagami delavčevega položaja in obveščanjem. »Tega premika v osnovah, ki opredeljujejo objektivni družbenoekonomski položaj delavca, ne moremo zamenjati z nobenim nadomestilom. Gre namreč za premik v osnovah, na katerih se oblikuje delavčeva družbenoekonomska osebnost, njegov družbenoekonomski interes, njegovo družbenoekonomsko obzorje in obseg v realnosti družbene reprodukcije. S tem se oblikuje delavčeva osebnost, ki je subjekt informacij, njihovega oblikovanja, pretoka, uporabe, itd.«1 V praksi sta najbolj pogosto opredeljeni osnovi, da je obveščanje podlaga za samoupravno odločanje in obveščanje ter pravica in dolžnost delavca v združenem delu. Nihče ne oporeka takim trditvam, a za opredelitev osnov obveščanja in izpeljavo sistema je potrebno izhajati iz vsebine odnosov v združenem delu na družbenoekonomskih sestavinah dohodkovnih odnosov. »To je na sestavinah, ki ekonomsko objektivno opredeljujejo družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu kot družbenega nosilca živega dela in upravljanja v tekočem delu ter gospodarjenja in upravljanja z minulim delom v družbeni re- produkciji. V teh odnosih so izvori informacij v rokah združenih delavcev. V teh odnosih so gospodarske informacije le eno od sredstev za uveljavljanje neposrednih avtentičnih, skupnih in družbenih interesov delavcev v proizvodnji in družbeni reprodukciji. Gospodarske informacije delavci torej uporabljajo kot eno od sestavin pri uveljavljanju svojih interesov. V teh pogojih preneha biti gospodarska informacija eno od sredstev, s katerimi se manipulira pri urejanju družbenoekonomskih odnosov s pozicij dominacije enega interesa, ampak postane sredstvo za spoznavanje objektivnih gospodarskih dejstev. Iz povedanega povsem jasno izhaja, da družbena preobrazba terja tudi preobrazbo osnov obveščanja. Terja odpravo monopola nad gospodarskimi informacijami, ker le-ta omogoča manipulacijo z njimi v korist dominacije nekega interesa. To pa je možno doseči samo s preobrazbo osnov, ki opredeljujejo družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu. Objektivni družbenoekonomski položaj delavca, ki ga opredeljujejo družbenoekonomske osnove odnosov v združenem delu, zlasti osnove, ki opredeljujejo pridobivanje dohodka in prisvajanje osebnega dohodka na podlagi delovnega prispevka k ustvarjanju dohodka, so podlaga, ki opredeljuje delavčev odnos do gospodarske informacije in do njegovih delovnih in upravljavskih opredelitev ter ravnanja na podlagi gospodarskih informacij.«2 Tudi pri določanju osnov obveščanja moramo upoštevati celovitost in povezanost določb ustave in zakona o združenem delu. Določbe o obveščanju delavcev moramo povezovati z določbami zakona o združenem delu, ki obravnavajo npr. odločanje o sredstvih, razporejanju dohodka in čistega dohodka, pri delitvi sredstev za osebne dohodke, pri delovnih razmerjih, razlage za združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo itd. V določbah zakona o izkazovanju dohodka je, denimo, predpisano, da je treba določene kazalce s področja združevanja dela in sredstev, delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov delavcem vnaprej posredovati kot osnovo za njihovo kasnejše samoupravno odločanje. Pri uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na področju obveščanja smo v analizi sprejetih sporazumov ugotavljali izpeljavo določil zakona o združenem delu. Prav tako pa smo bili pozorni na vsa tista določila, ki bi jih lahko opredelili kot kreativnost oziroma konkretizacijo posebnosti pri obveščanju delavcev v posamezni temeljni organizaciji. Povsod na splošno o obveščanju V veliki večini (več kot 90 %) sporazumov o združevanju smo našli najmanj eno splošno določbo o obveščanju. Od 160 analiziranih sporazumov nima nobene določbe šest sporazumov. Za te sporazume lahko rečemo, da niso skladni s 336. členom zakona o združenem delu. Na osnovi splošnih določb o obveščanju, ki so zapisane praktično v vseh sporazumih o združevanju, lahko zaključujemo: formalno je obveščanje dobilo svoje mesto v temeljnem samoupravnem normativnem aktu. Ena ali več splošnih določb o obveščanju pa delavcem še ne omogoča uresničevati svojih pravic, obveznosti in odgovornosti v socialističnem samoupravnem sistemu. Obveščanje delavcev je pogoj za delo in samoupravno odločanje, od osebnega izjavljanja in podpisovanja do zavzemanja stališč, smernic ter mnenj v okviru delegatskega sistema in uresničevanja delavske kontrole. Obveščanje zagotavlja tudi kontrolo izvrševanja določil samoupravnih aktov, planov ter sprejetih odločitev. Prav tako obveščanje omogoča uveljavljanje odgovornosti delegatov, nosilcev pooblastil in javnih funkcij. V sporazumu o združevanju je treba razrešiti, kako poteka obveščanje o zadevah, ki so skupnega pomena v delovni (sestavljeni) organizaciji, zlasti s področja skupnega prihodka, skupnega dohodka in izvrševanja skupno dogovorjene poslovne politike idr. Zato je ob določanju osnov za urejanje družbenoekonomskih odnosov obveščanje sestavni del. Te osnove ni mogoče prepisovati iz zakona, niti od druge temeljne organizacije. Prepisana določba TA TEDEN V ŽARIŠČU BRIONI — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca, ki ga je seznanil z delom in rezultati konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki je bila v Beogradu. Predsednik Tito je sprejel tudi predsednika skupščine SFRJ Dragoslava Markoviča. Ta ga je obvestil o rezultatih obiska delegacije jugoslovanske skupščine v ZDA ter o srečanjih in pogovorih, ki so bili ob tej priložnosti. BEOGRAD — Na krajšem uradnem in prijateljskem obisku je v Jugoslaviji ostal kenijski zunanji minister Vajaki, ki je vodil delegacijo svoje države na beograjski konferenci neuvrščenih. Z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem in drugimi jugoslovanskimi sogovorniki se je pogovarjal prav o minuli konferenci ter o dvostran- skem sodelovanju, ki je že zdaj zelo razvejano. Minister Vajaki se je ob tej priložnosti zahvalil za pomoč jugoslovanskega gospodarstva razvojnim težnjam v Keniji. TRST — V zamotanem povolilnem položaju na Tržaškem je KP jasno povedala, da se ne bo pogovarjala s predstavniki tako imenovane »liste za Trst«, ki bi rada vstopila v koalcijski občinski tržaški odbor. Tudi radikalci so se z ostrimi besedami odpovedali koaliciji s »protiosimsko listo za Trst«, tako da se je krog možnih delegacij zelo skrčil. Krščanska demokracija se za zdaj še ni jasno izrekla, na izbiro pa ima samo koalicijo s KP ali »listo za Trst«. LIZBON A — Vladna kriza na Portugalskem se nadaljuje. Predsednik republike Eanes je sredi tedna zahteval od političnih strank, da jo rešijo v enem tednu, sicer bo sam sestavil prehodno vlado in razpisal predčasne splošne volitve. Portugalski predsednik sodi, da bi bila lahko sedanja politična kriza zelo nevarna za demokracijo v državi in se zavzema za dogovor med socialisti in demokratičnim centrom, katerih vladna koalicija je pred časom razpadla in povzročila vladno krizo. PARIZ — Francoski predsednik Valery Giscard se je pogovarjal z alžirskim zunanjim ministrom Butefliko, ki je po pogovorih izjavil, da bodo ti pogovori prispevali k izboljšanju odnosov med državama. Povedal je tudi, da bi Francija s spremembami nekaterih svojih stališč lahko prispevala k reševanju problema Zahodne Sahare. Medtem je odposlanec mavretanske vlade v Bruslju povedal, da potekajo priprave za pogajanja o mirni rešitvi problema Zahodne Sahare. se praviloma kaj hitro pokaže kot neuporabljiva, saj tisti, ki jim je namenjena, kmalu spoznajo, da je pri njih obveščanje »le na papirju«, odnosi, ki jih želijo spremeniti ali uveljaviti, pa ostajajo nespremenjeni. Odgovornost za obveščanje S sporazumom o združevanju delavci urejajo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti. Vsi se zavedamo potrebe in nujnosti, da moramo določiti delavce v strokovnih službah za zbiranje, urejanje in posredovanje podatkov, informacij in gradiv ter pri tem tudi opredeliti njihovo odgovornost. Delavci, katerim je obveščanje njihova delovna dolžnost, storijo hujšo kršitev delovne dolžnosti, če prekršijo določbe o rokih, zavestno dajejo pomanjkljive ali napačne podatke ali zamolčijo take, ki vplivajo na odločitve. Zakon določa, da je odgovorni delavec tudi materialno odgovoren, če je imela neresnična informacija za posledico sprejetje odločitve s škodljivo posledico, ali če škodljiva posledica zaradi zamolčanja nastalih sprememb ni bila preprečena. Samo v dvaintridesetih (20%!) sporazumih o združevanju smo našli določilo, da je med hujšimi kršitvami delovnih dolžnosti navedeno tudi neizpolnjevanje rednega obveščanja. Od vseh pa je samo v dveh sporazumih določena oseba, ki skrbi (mora) za redno obveščanje. Ugotavljamo torej, da osnov za določanje odgovornosti pri obveščanju v sporazumih še ni. Zato se bomo morali za redno, pravočasno, resnično, popolno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje v preobrazbi družbenoekonomskih odnosov nenehno zavzemati in spreminjati obstoječo prakso. Zelo redka so tudi določila, ki zavezujejo delavce, da se morajo s posredovano informacijo seznaniti in jo upoštevati pri zavzemanju svojih stališč in odločitev. 1 Roman Albreht, Obveščenost delavcev, Delo Ljubljana, 4. 11. 1977 2 Roman Albreht, isti vir Prihodnjič: Kriteriji in vsebina obveščanja WASHINGTON — Tako kot ameriški senat je tudi predstavniški dom kongresa pooblastil predsednika Carterja, da ukine prepoved na izvoz orožja Turčiji. Ta sklep pa pogojuje z zahtevo, da Carter dokaže kongresu, da je preklic prepovedi v prid ZDA in pakta NATO kot tudi, da se bo turška vlada bolj konstruktivno lotila reševanja ciprskega problema. BEIRUT — Medtem ko redna libanonska armada postopoma prodira na jug dežele, da bi upo-stavila nadzorstvo nad tem »vročim« obomočjem dežele in zagotovila mir, so očitni poskusi Izraela, da bi to preprečil. Libanonski premier Hos je o tem izjavil, da Izrael znova kaže napadalne namene do Libanona. B.K. Status kolpolterjev je uredil zakon Ma Velika delovna organizacija, ki se ukvarja z izdajo časopisov, ima sklenjenih več deset pogodb o prodaji časopisov. Ti prodajalci-kolporterji prodajajo časopise v imenu in na račun delovne organizacije. Po pogodbi, ki je sklenjena med Gospodarsko zbornico Slovenije in Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije,so invalidsko zavarovani, prav tako pa imajo tudi pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Delovna organizacija jim celo zagotavlja letni dopust, regres za letni dopust, materam pa nadomestilo v času porodniškega dopusta. Status kolporterjev je torej zelo podoben statusu delavca v združenem delu. Razlikuje se seveda zaradi bistvenega odnosa do družbenih sredstev, saj kolporterji nimajo samoupravnih pravic. 22 kolporterjev te delovne organizacije je sprožilo pred sodiščem združenega dela postopek in zahtevalo, da sodišče ugotovi, da imajo status delavca v delovnem razmerju. Sodišče združenega dela zahtevku ni ugodilo, saj velja upoštevati, da je status kolporterjev urejen v zakonu o blagovnem prometu (Uradni list SRS, 21-77). Res je, da njihov status dalj časa ni bil urejen, saj ga je prvotno opredelil zakon o tisku in drugih oblikah informacij iz leta 1960. Ta zakon je bil v bistvu razveljavljen z zakonom o javnem obveščanju (Uradni list SRS, št. 7-73). Zakon o združenem delu predvideva in pooblašča, da lahko republiški zakoni določijo pogoje in način, kako delavec lahko prevzame s pogodbo obveznost, da bo sam ali skupaj s člani svoje družine ProC*3!£!ertl u proizvode samezne vrste. V naši republiki je ^ avst, lagi tega pooblastila zakolk govnem prometu v členu io^, ločil, da delovni lju^e:, Seri; sami ali skupaj s člani sv°j lani ------------r -J , ,( .■ j S® žine opravljajo prodajo11 'tlijo c no, med drugim tudi časC . tre(jr Odnosi med temi & , ljudmi in delovno organi^ ^ 'katj urejajo na podlagi P'srf stieL-godbe o delu. V sklao^ib 'ni godbo o delu pa deloV,n''J Zj ne opravljajo prodajo na^‘.( ^ imenu organizacije dela in na njen račun. ^ ^eni Kolporter torej n' lainl eni "la v ) 4 V kolnik vec v združenem delu, afl1(T*0,li opravljati dela osebno lahko opravlja skupaj »n* v. r svojedružine,karpotnj ,jjebJ ten finančni vir k druz ; proračunu. To pa seve \ * [J^ku pomeni, da organizacij6 ^ nega dela ne bi zaposlo''^ ^ iltij v delovnem razmerju- prodajalce časopisov ko1 ^ glas Ja Kolporterji, ki so spf0 pred sodiščem združeni, ' oFoFno 'i klnl _i* imajo svoj status urejen ^ ja] ^ bo. ki io vsako leto spr0tl,, '6frn0 zdrlTia2d bo, ki jo vsako leto spro '•rrno Ijajo. Organizacija zdf s(Kja dela posveča temu sta ^0«pc sebno pozornost, ki Sa Če delaa>* opravljajo delo po P°S0^!(i pravilnikom opravljajo dci^ p,, j- - - jjiv'1 nijo, da jim tako delo n6 y ^ primerne dohodke ozir0 prizadeti zaradi statusa | terja, imajo seveda j godbo odpovedati in sk^ , vjršn lovno razmerje. Delav^ ^ ja lovnem razmerju pa )e j nti samo na delovni čas, 0t r; na delovno disciplino,11 ^ delo itd., kar smo ze JS/!'Vja Prav zato kolporterji P1^ elitVj čem združenega dela m svojim zahtevkom. Pogoj: moralnopolitične kval*1 vilo odločitve v tem sin'5 ,t Neštetokrat zasledimo v razpisih ali objavah prostih del oziroma nalog med drugim tudi pogoj, da mora delavec izpolnjevati moralno-politične kvalitete oziroma da mora imeti moralno politične vrline itd. Posebej je to določeno v razpisih za dela in naloge, ki jih opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Po čl. 167. Zakona o združenem delu, ki vsebuje ustavno načelo glede sklepanja delovnega razmerja, lahko vsak svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno razmerje z delavci v temeljni organizaciji na način, ki ga določata zakon in samoupravni splošni akt. Poudarek je torej na svobodni odločitvi, enakopravnosti in izpolnjevanju enakih pogojev. Glede izpolnjevanja pogoja moralno-po-litičnih kvalitet prihaja dokaj pogosto do sporov, v katerih so doslej sodišča združenega dela izoblikovala naslednja stališča: 1. Sodišče združenega dela ni pristojno ocenjevati, ali ima kandidat ustrezne moralno politične kvalitete za opravljanje določenih del in nalog, pač pa lahko ugotavlja resničnost ali neresničnost dejstev na katerih temelji ocena o delavčevih moralnopolitičnih kvalitetah. Takšno stališče je bilo zavzeto pred vsemi sodišči združenega dela v Jugoslaviji, saj je večje število najvišjih sodišč združenega dela v republikah že obja- je bilo objavljeno stali* y združenega dela Srbi) ,, pišu »Savremena pra 3. 7. 1978. 2. Sodišče združenj, j ai: ima kau° .arf ocenjuje, ali ima moralno politične drugega kandidata, polnjevanju pogoja, didat moralnopoliticu ^3 je lahko izbran oZII?rje. sklene delovno razm , .vl Jako je kandidat i izbiro boljše tete ter zagotavljaj moralno-p0'1 jjiv |j«a(i^ priti v poštev, kajj ^ Sil razmerje, ne izpoinJ0^#, V gojev, oziroma da ” jp« kS, pogoja glede m° ,rj'# kvalitet. Stališče, da •* f“ prednost tisti kan-^ #n^a P fldidfVfcte; fer;ž™rpfSr»»'«c konitim določilo!0 ^ {j Aj. združenem delu oZ' ^ ?vs načelom o svobodfleII’^l<’V\(j pravnem ^—r w # <, -razmerja, seveda °0 jjU, L V nju enakih pogoj6^ V torej govoriti o boU1’1 kvalitetah, kajti J poln ju je vse Pogj/, melj na organlzaC?^ ga izbere po lastni0 v si*'] j s načelu proste iz*:,,'re^ene|,,, 172 Zakona o zdn>z / ^ ^ali smo zdravstveni dom Ljubljana- Vič Sindikat, ki se »kali« Referendum o pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke v temeljni organizaciji zdravstvenega doma Vič-Rudnik je sicer uspel, toda kar polovico delavcev seje kasneje pritožilo. Zakaj? Darjan Horvat jjn ta . Uredništvu pogovarjali o d 'lenosti v ljubljanskem ( enem domu, o dilemah, lf|. erirni se srečujejo njegovi [iu ' pri oblikovanju novih Ije1 ^kovnih in samoupravnih ;Voji Ij,,:61’! 'n kajpak tudi o tem, kaj , "Cndikata v tei ciejavnost' 0 svoji organizaciji, kako i^indika ^>Csvo - del»’ ^vnant-tlJ0 in kf°.bi mo!f 411 smen političnega dela ^ v osnovnih organizaci-rI’e k.j (lravstvenih domov, da bo Slnciikat takšno veljavo, kot vO1! ^Pada. ta .tolikanj globlji vpogled jrui‘ %; Rajanja nam je kar prav na (dajfiše^e nekajkrat smo se v Ojl formacija, da številni za-n Zdravstvenega kol' 'i%i. 'Jnoljanski občim Vic-^OnT n'so zadovoljni s pravil-ans tejjJJ1 ° delitvi sredstev za 'J (fei?e dohodke, ki so ga sicer t 'Sjj ^ferendumom sprejeli. To ilf* Ho da za nas iztočnica, o tem eda’ ^ali dobiti odgovore od je $ >n kajpak tudi njihova 0v^ ijj,s|Janja, kako bi moralo biti q[$ 0„| J.temu ni tako. iltj^di smo se pri predsed-•:[ Sn°vne organizacije sindi-f°Z \ \ viškem zdravstvenem tfv ijj rr. Andreju Gučku. ns(* ;jj|ajPrej moram povedati,« je oti?1 ierjr- Guček, »da smo sora-jfid1 tj; n° ntlada temeljna organi-?druženega dela. Prav zato P°Svečamo v izvršnem od-’. A ikata največ skrbi sa-: jm ^ i0:Vni zakonodaji, »pravi-rf Ssl'e<<’ knjd to je osnova za °e s Vn n° dnlo, za kolikor toliko '03 j S|in.obro počutje ljudi v naši \ n' 0rganizaciji združenega .w,. 'titj j odbor sindikata orga-iv. Jayno razpravo o vseh do- kl^! , v^L^eiu*! ‘d-t-picivu u vacii uu- 'J Si daje pripombe in po 0» ^dio^Zpravi tudi »sešteje« na osnutke samou- M t A - isO ^ sredstev za osebne do- 1 iv.' aktov. Tako smo storili rte° ,vni razpravi o pravilniku Dr. Andrej Guček hodke, ki so ga vsi delavci z veliko večino na referendumu tudi sprejeli. Toda zatem? Vrstile so se pritožbe posameznikov in nato kar skupinske pritožbe na sprejeti pravilnik, ki — resnici na ljubo — teži k nagrajevanju po vloženem delovnem prispevku. Ne rečem, da je v njem vse dobro zapisano, vendar pa menim, da smo imeli dovolj časa v javni razpravi, da bi pripombe nanj oblikovali po normalni, samoupravni poti. Zal pa se nam očitno v javni razpravi to ni zdelo potrebno ali pa morebiti tudi številni delavci niso bili zadosti ■ "-onicljivi s svojimi vprašanji, u_jjm tisti, ki so bili zadolženi za novo metodologijo obračunavanja osebnih dohodkov, natančno pojasnili bistvo novega pravilnika. Takrat, ko smo dobili odločbe, se je začel »halo« in pritožbe so kar deževale.« »In kaj je storil izvršni odbor po tej ,pritožbeni’ akciji?« smo vrtali z našim vprašanjem. »Postopek teče normalno. Pri komisiji delavskega sveta se zbirajo pritožbe in ko bomo imeli Sonja Gregurek povsem jasno sliko o vsebini teh pritožb, o namenih, o upravičenosti ali neupravičenosti, se bomo odločili, kaj storiti. Vsi nosimo odgovornost za pravilnik.« Dr. Andrej Guček je zelo mirno reagiral. Četudi je le nekaj mesecev predsednik osnovne organizacije, se mu vidi, da temeljito pozna naloge sindikata v tej in drugih akcijah za poglabljanje samoupravljanja in oblikovanje novih dohodkovnih odnosov. Prav gotovo nam je tudi zato med drugim dejal, da čez noč dela sindikata ne bomo spremenili, da bomo tudi v prihodnje srečevali pri sindikalni aktivnosti odpore, nerazumevanja in stranpoti. Jedra — izvršni odbori osnovnih organizacij pa morajo biti seveda dovolj krepki, da bodo znali usmerjati vse delavce k boljšemu, k takšnim odnosom, kot smo si jih zadali v ustavi in v zakonu o združenem delu. V šolskem dispanzerju smo srečali Sonjo Gregurek, medicinsko sestro. »S čim ste se ukvarjali v zadnjem času v sindikatu,« smo jo Ul Erna Kočevar povprašali. »Ne vem natančno, kaj dela sindikat. Aja... zdi se mi, da so res precej skrbi posvetili ,novim plačam’. Sicer pa nisem seznanjena, kako in kaj so storili, kaj se dogaja. Nekaj sem slišala, da se ljudje pritožujejo.« »Pa imate svojega delegata v izvršnem odboru sindikata. Vas kaj obvešča o tem, kaj se dogovarjajo na sestankih?« »Menda je naša kolegica Marta član izvršnega odbora. V naši enoti imamo precej sestankov, vendar se pogovarjamo predvsem o delu, o načrtih za strokovno delo. Bolj malo, skoraj nič pa o samoupravi. Slabo smo obveščeni o vsem. Več bi morali v živi besedi govoriti, saj se zapisniki prečesto izgubijo ali pa le valjajo po mizah.« »Kaj pravite vi, tovarišica, o pritožbah na pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke,« smo naravnost vprašali fizioterapevtko Erno Kočevar, ko smo jo srečali v njeni delovni sobi. »Dvomim, da bi lahko kolektivne pritožbe povsem resno je- Štefka Komator mali. Ne zdi se mi prav, da o vseh vprašanjih, ki zadevajo nek samoupravni akt, tako tudi pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke, ne spregovorimo v času javne razprave. Narobe je to, vendar pa bi verjetno tudi sindikat moral več storiti v času javne razprave, razlagalci bi morali v vse službe in obrazložiti: za kaj gre, koliko bo kdo dobil po novem in če katera določba pravilnika ni prava, če metodologija obračunavanja ni pravilna, bi jo lahko že prej spremenili. Tako pa spet od začetka, ko je toliko pripomb. Pa ni kriv samo sindikat. Zal so pri nas tisti, ki so najbolj usposobljeni, ki imajo visoko izobrazbo, premalo prisotni v samoupravnem življenju. Kot da jim to ni mar...!« Tako nam je povedala Erna Kočevar, ki je tudi sekretar osnovne organizacije ZK. V službi za medicino dela pa je stekla beseda z višjo medicinsko sestro Štefko Komator in medicinsko sestro Marijo Jamnikar, »Tudi midve sva podpisali pritožbo na odločbo o osebnih do- hodkih,« sta dejali v en glas. »Predlog pravilnika je bil v javni razpravi, vendar pa nismo vedeli, kakšne bodo posledice njegove uveljavitve v praksi. Če bi nam že takrat povedali, zakaj bo kdo dobil toliko in ne več ali manj, kako se to izračuna in vse, kar k temu sodi, bi verjetno že tedaj vzrojile. Tako pa se je zgodilo, kar se je.« Dovolj smo slišali. Oceno o delu osnovne organizacije sindikata v viškem zdravstvenem domu si lahko ustvari vsak bralec sam. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da kljub tem pomanjkljivostim, ki smo jih zapisali, vodstvo sindikata orje ledino na področju tistih nalog, ki jih sindikat mora opravljati. Ne ubada se le z organizacijo rekreacije, nakupom blaga po znižanih cenah za svoje članstvo in podobnim. To je bilo prej, kot so nam povedali naši sogovorniki. In prav je zako, da so zdaj na vrsti važnejše zadeve. l/0SLANO NA PP 313/6 Srečanje invalidov Gorenjske Prezgodnja ura 3 • kV! lil'3 ,*Z 8 hčerka je letos zaklju- Le azred osemletke v Za-itie UsP°sabljanje invalidne bol Jamniku. Diagonoza ezni se glasi: Miatho-idi^E^iba^ Pr°gresiva. Sposob-1 .\ai.Ja so zaradi te bolezni Beseda marsikdaj dosti zaleže d3 ^%l*,Ja so zaradi te bolezni " dekle ie že od r°j- r.nJeno -- :---UJ-I-: 3 ^.^eno na invalidski v vsem ie p°po1- X Sna od pomoči drugih, končani osemletki 3 P1 r- isb.At, polff- UsPosabljajo za ne- 70I rta niti rt ljs f.^e> žal pa niti eden ne dč + C sposobnostim v šk0u inK'i.ub. od;ifnen|u vebkizelj1 lir A ,')VsZ JCIh Studim se zdi. da fjl. J1 C^tva6 S°ter kie — mozn°-fllJ ^0 IH Študija 173 našo ,5. »3 JO s«fj ^art.a,v.rata študiju se zdi, da ostala zanjo zapr- “--ši0 našo J. JEGLIČ Ljubljana Zadnjič sem v Romanovi gostilni v Gabrju po končanem popoldanskem šihtu prisluhnil razgretemu pogovoru za sosednjo mizo, kjer so sedeli delavci iz Gabrja, Jugorja, Suhadola in Hrušice. Pomenek je tekel o prezgodnjem jutranjem odhodu njihovega »gorjanskega« avtobusa, ki odpelje iz Gabrja že petnajst minut pred peto uro zjutraj. »Prej kot ob štirih moram vstati,« je dejal Anton Rukše iz Hrušice. »Zamudim, če nisem pokonči že ob tričetrt na štiri, potlej v Novem mestu pa skoraj celo uro gledam v zrak,« ga je dopolnil njegov kolega Franc Tramte iz Suhadola. »Nekaj moramo ukreniti,« je s pogledom k moji mizi moledoval Franc Voman iz Gabrja. Potlej so se še nekaj časa pogovarjali in jezili. Preden so vstali in odšli, so ugotovili, češ da je taka komanda in da se najbrž ne bo dalo nič storiti. Ne bi bil njihov prijatelj in člo- vek, ki ima posluh za težave delavcev, ko jim ne bi poskušal pomagati. Res je, da ti ljudje vstajajo zjutraj zelo zgodaj, in da morajo nekateri iz bolj oddaljenih krajev prehoditi še precejšnjo pot, preden lahko sedejo na avtobus v Gabrju. Zategadelj bi bilo prav, ko bi podjetje »Gorjanci« le šlo malce »na roko« tem ljudem. Pa ne, da bi kdo narobe razumel te besede, saj so drugače delavci pa tudi drugi krajani zadovoljni s storitvami, ki jih zanje opravljajo »Gorjanci«, le ta prezgodnja jutranja urica jim ni povšeči. Zavoljo tega bi ne bilo prav, ko bi v odgovoru na to pisanje brali, kako je vozni red nemogoče premakniti, kako bi imelo podjetje »Gorjanci« zategadelj dodatne stroške in podobno. Konec koncov smo le družba, kjer ne moremo vseh »drobtinic«, ki pa ljudem precej pomenijo, gledati le skozi denar. IVO KULJAJ Ljubljana Konrad Pavli Vsakoletno, že tradicionalno srečanje težjih invalidov, ki ga za svoje člane — invalide organizirajo gorenjska društva invalidov, je bilo v Retečah pri Škofji Loki. Organizator letošnjega srečanja je bilo škofjeloško društvo invalidov, pokrovitelj pa LB — Temeljne banke Gorenjske. Pokrovitelju so za humano akcijo ob tej priložnosti podelili priznanje republiške Zveze društev invalidov Slovenije. V reteškem kulturnem domu se je ob lepo izbranem programu, ki so ga izvedli kulturna društva in otroci iz Reteč, zbralo okrog 330 težjih invalidov s svojimi spremljevalci iz vse gorenjske regije. Zbranim je spregovoril pod-redsednik Občinske skupščine kofja Loka Janez Kos. Pohvalno se je izrazil o edini tovrstni prireditvi za invalide na Gorenjskem, ob tem pa poudaril predvsem uresničevanje ustave, ki do- loča invalidnim osebam posebno družbeno varstvo. »Prav tu pa je •esto in vloga vaših društev, socialno humanitarnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, ki so s svojimi predlogi tudi do sedaj pripomogle k oblikovanju predpisov iz invalidske zakonodaje in realizaciji ustavnih določil, da še vedno opozarjajo na različne težave, ki jih vedno ni mogoče urejati le s predpisi.« Društva invalidov na Gorenjskem zajemajo danes okrog 2500 članov, poleg organizacijskega dela, v katerega vključujejo več vrst pomoči — od rehabilitacije, zaposlovanja, klimatskega zdravljenja in pravnih nasvetov do materialnih pomoči, proslav, akademij in do rekreacije. »Vpliv društev po občinah je vzgleden,« je še poudaril Janez Kos. »Interesne skupnosti so spoznale, da imajo v društvih invalidov eno od tistih organizira- nih skupin občanov, ki s prostovoljnim, amaterskim, neplačanim delom ustvarjajo kontakt s slehernim občanom — svojim članom in ob dobrem pristopu k človeku dosežejo tudi marsikaj, kar tudi profesionalcem ne uspe. Vpliv pa se ne kaže le v tem, da bi si društva pridobila nekaj sredstev za svoje delovanje, ampak so v pomoč interesnim skupnostim kot njihovim delavcem.« Da je prireditev uspela v splošno zadovoljstvo vseh prisotnih, se je treba zahvaliti vsem nastopajočim, organizatorju, vsakoletnemu pokrovitelju in družbenopolitičnim organizacijam na Gorenjskem za (vsaj simbolično) finančno pomoč. Omenjeno pomoč odklanja le OK SZDL Jesenice, pa čeprav gre le za pedeset starih tisočakov. Peto tradicionalno srečanje naj bi prihodnje leto bilo v Tržiču, pripravilo pa naj bi ga tamkajšnje društvo invalidov. Za kmeta je tudi »kmečki turizem« delovno opravilo Bržčas bi se smejali tistemu, ki bi pred petindvajsetini in več leti omenil besede »turizem na kmetiji« ali »kmečki turizem«. Priskočili bi prijatelji in ga potipali po žili in čelu, da bi se prepričali, če ni z njim morda kaj narobe. In če se danes vprašamo, kaj je to kmečki turizem, kako je nastal, zakaj doživlja vse večji razmah, zakaj... No, pojdimo lepo po vrsti. Če bi hoteli odgovoriti na omenjena vprašanja, bi morali malce pogledati, kako se je do nedavna godilo našemu kmetu. Kajpak bi ugotovili, da ne dobro, kako bi sicer razložili dejstvo, da je z vrtoglavo naglico bežal s svoje zemlje. Ali ni bil ta beg nič drugega kot prebeg iz preziranega socialnega sloja v drugi socialni sloj, ki je bil v družbi drugače obravnavan? Marsikaj se je od takrat do danes spremenilo. Toda, ali kmetje še dandanes ne zapuščajo svoje sto in več let obdelovane zemlje? Zakaj je težko najti dekle, ki bi se hotela možiti na kmetijo? Kako, da se sociologija ubada s problemom »osamelih starcev«, katerih otroci so odšli za večjim kosom kruha v mesto? Bržčas so to vprašanja, ki zahtevajo poglobljena razmišljanja. Nas pa tokrat zanima, ali je kmečki turizem pridobitev, ki utegne zadržati kmeta na njegovi gorski kmetiji. Ali je kmet, ki se ukvarja s turizmom, še kmet v tradicionalnem pomenu besede? Vse to so dileme, ki smo jih poskušali razjasniti med našim obiskom pri Milanu Času, kmetu na osamljeni kmetiji v bližini vasi Šentanel na Koroškem. Pravzaprav sem si turizem na kmetiji popolnoma drugače predstavljal, kot pa sem ga doživel pri Času. Mislil sem si: »To bo prijazna, morda preurejena kmečka domačija, kjer mi bo gostitelj na klopci pod drevesom pred hišo ponudil Šilce žganja, domačo klobaso...« Kako sem se zmotil! Ko me je po dokaj dobri makadamski cesti »PZ« pripeljal na domačijo Časovih, sem bil prav v dvomih, če me niso morda prijazni Korošci napak pripeljali. Nikjer nobene stare niti preurejene kmečke domačije. Pred nami se je bohotil pravcat majhen grad. Pomislil sem, da je »grad« morda gostišče kakega prevaljskega ali ravenskega Pred nami se je »šopiril« pravcat majhen grad Milan Čas »Je zelena luč prižgana?« Ivan Čapeljnik v svojem »hotelu-mu« gostinskega podjetja in še na kraj pameti mi ni prišlo, da bi bilo last šentanelskega kmeta. Le ogromno gospodarsko poslopje pod »gradom« mi je dalo slutiti, da tod vendarle »vlada« kmečka roka. In res. O tem sem se docela prepričal že naslednji trenutek v prostorni in po domače opremljeni kmečki sobi, ko nas je namesto pravega natakarja v »uniformi« prišel vprašat, kaj bomo, starejši Časov sin v majici in kavbojkah. Naročili smo domač zrezek in mošt. Nisem si mogel kaj, da bi ne pazil, če bo res vse domače, kar smo naročili. In je bilo. Prav vse, kar je bilo na mizi, je pridelal kmet Čas s svojo družino. Bila je nedelja in čas za obed. Soba je bila skoraj polna gostov. Malce sem priškrnil. V kotu so govorili nemško in kasneje mi je Cas povedal, da so Nemci že teden dni njihovi gostje ter da kanijo še nekaj časa ostati. Pri sosednji mizi je očitno sedela mestna koroška družina, ki si ji je po dopoldanskem gobarjenju v bližnjih gozdovih zahotelo kmečke južine. Za nami pa so govorili hrvaško. Bili so dopustniki iz Zagreba, ki večkrat zaidejo v te čudovite koroške kraje, kot so dejali. Potlej smo stopili ven. Zunaj sem srečal priletnega možakarja, ki mi je povedal, da pomaga pri Časovih skozi vse leto. Ko sva se seznanila, mi je dejal, da je sicer upokojenec ter da je delal štirideset let v mežiškem rudniku kot gozdarski mojster. Čapeljnik, tako se možak piše, ime pa mu je Mlajši Časov sin med vsakdanjim opravilom Ivan, me je potlej popeljal naokrog. Mimogrede je dejal, da je pri Časovih šef »hotela-mu« ter da je zadovoljen s plačilom, ki mu ga daje Čas. No, pa sva prišla pogledat ta njegov »hotel« in toliko, da me ni vrglo ven, ko sva prišla vanj. Ni se kaj dosti zmotil Čapeljnik, ko je Časov hlev poimenoval za hotel. Res je bil to pravcat hlevski hotel, kjer je leno prežvekovalo devetnajst repov. Devetnajst lepih in debelih glav živine je bilo v njem in prepričan sem, da bi bil vsak kmet ponosen nanje. Čapeljnik mi ie ^ ^ razkazal še svinjak, kjer 5®" ?°U(lc čudo val družino tridesetih f j Van čev. Zvedel sem, da jih ^ minulo leto za kmečki , csnj »H vanja' poklal celo sedemdeset- , lahko redi toliko živali v h1 Anj j svinjaku — pa tudi kokoš'P; ^ teh — tako rekoč le petčlans* ^ac Čapeljnik razkazal ČasOvj^ ^ajec " l '^a redko opravilo postori'1 |,^ep roke«. Potlej sem sedel zunaj ^ ^jih randi in ob hudi ^pripeki je ^ Časov sin, ki bo, kot je def, ^terr peljnik, gospodar, prio65 - '• bokal mošta. Za njim je t v°r; S eli’ l{ minuti. Popolnoma sem tudi oče, gospodar Čas>. dejal, da ima zavoljo S| števila gostov zame časa ^ ^ I« sP«še\ s zumel, saj sem vedel, da. te ;ji direktor gostinskega P°^e, Js iiJ.e' aireKior gosiinsicega ^ bi imel za novinarja dovo*) , 'o' e * ten' ampak le kmet, ki mu ) ^ trenutek dragocen. N°’P vseeno le malce nategu' ^ dve minuti in Čas je de^^ zgradil »hišo« brez „ „ kajti 1974. leta jih bank^jj y novanjska poslopja se mA le. S pomočjo kreditov si K v| dil hlevske prostore iu 1 p V* 11 lll\*VOJVW pvPc L a N ega ^jil % N A N. H' Ovinki mimo papirjev Imena so izmišljena ali prikrojena, toda zgodba ni humoreska! Vendar' naposled brez papirjev le ne gre > 5 s, Ciril Brajer »Mejduš, Polde, tako rad bi kupil avto — pa kaj, prej je tovarna čakala na podražitev, zdaj so vsi na kolektivnem dopustu, potem bo naval... Jaz pa bi ga rad prav zdaj. Pepca si je vtepla v glavo, da hoče z avtom na morje, če se vse podre!« »Ja, poznam Pepco, zadeva je resna,« se je zamislil Polde. »Veš kaj, telefoniral bom znancu, ta ima prijatelja, ki se menda nekaj ukvarja s takimi zadevami.« Mislil sem si svoje, saj kdor se s takimi zadevami ukvarja, se ne zastonj, s praznimi obljubami pa imamo vsi izkušenj čez glavo. A že naslednji dan mi je Polde telefoniral: »Fant, srečo imaš, Gašper iz Mokre sobote je sporočil Ožbaltu iz Marjega dola, naj mi pove, da lahko greš že jutri po avto. Le kakšnih tisoč kilome- trov daleč boš moral ponj, saj veš, tam gre to hitreje... Samo oglasi se v predstavništvu Meha-nikajug — Priševac v Skuplju. Sefu je direktor iz Priševca naročil, naj ti avto takoj da. Ne potrebuješ gotovine, nobenih papirjev, potrdil, ničesar. Vse boš uredil naknadno. Le reci, da te pošilja Jovo in se odpelji. Vidiš, nekje jim je vendarle že uspelo znebiti se papirne vojne. Temu lahko rečeš boj proti birokraciji...« Pepca je bila neverjetno sladka, ko sem ji povedal, da greva lahko po avto. Dolga pot je ni motila in vse moje dvome, da je na tako majavih nogah, je zatrla v kali: »Ne sanjaj mi o ne vem kakšnih jamstvih. Če je Polde rekel, da mu je Ožbalt povedal, da je Gašper vse uredil z Jovom... To so gotovo tovariši, ki nekaj pomenijo, torej tudi na njihovo besedo lahko nekaj dava. Kaj boš, revež, neprestano nekaj tuhtal?! Iz tega tvojega tuhtanja še nikoli ni bilo nič. Kar lepo greva v Skupalj po avto!« In sva šla in prišla. Šef predstavništva je za naju prvič slišal in niti ni kazal, da bi rad zdaj. Šele po dolgem mencanju je povedal, da avto res čaka, a rezerviran je za Seljoservis iz Kragine. Kaj sva hotela, pot pod noge in na pošto. Telefonske žice so se že pošteno ogrele, ko je šef prišel za nama: »Kje sta,« se mu je vse smejalo, »že dolgo vaju čakam. Klicali so, seveda je to vajin avto. Kar z menoj, le nekaj formalnosti še uredimo.« Drugi obisk je bil čisto nekaj drugega — kavica, vinjak, na- smehi ... Jaz pa sem razglabljal in se spraševal, kje in koga so najini klici spodbodli. Še preden sem ugotovil zvezo (saj je tako ali tako ne bi), so me zdramile ostre besede. Šef je hrulil mojo Pepco, kje je našla takega naivneža, da pride po avto brez vseh dokumentov in še denarja nima — sram ga bodi! »Da je avto rezerviran, že drži, tudi za naju lahko, če tako hoče tovariš... khm, no, saj ni važno. A brez vsega, to je gospodarski kriminal, za tako poslovanje se gre v arest, kje da sploh živim...?!« Nič ni pomagalo zardevajoče opravičevanje o nekaj denarja pod blazino, o kreditni sposobnosti, nič ni pomagalo navajanje pomembnih imen in sklicevanje na obljube, kako bomo vse ure- dili naknadno. Šef me je imel za vse večjega bedaka (v kar sem vse bolj verjel tudi sam). Čeprav je ta rekel onemu in oni tistemu, komaj sem se še pomiril z vinjakom — če ne bi pohitel, bi mi ga jezni šef gotovo odnesel. V opravičilo sem hotel reči, da sem vse to vedel tudi sam, že prej, a... no, raje sem se ugriznil v jezik. Pomagalo tako ne bi, kar pa se Pepce tiče...! Zdaj sva bila že oba odločna — brez avta nikamor. Čaka naju in še po stari ceni ga lahko dobiva (čeprav nova velja že od včeraj). Le denar! Telefoniral sem prijateljem, naj mi ga vsak nekaj telegrafsko nakaže, za tri dni, napo-sodo — in počasi ugotavljal, da pravzaprav nimam prijateljev. Za razočaranje nad svetom in ljudmi ni bilo časa — glej ga spet £ ^0 šefa! Usta do ušes 'n medenih besed iz njih-nirali so, avto je vaš, potrebujete, evo var^.. srečno vožnjo... »To*1 , . ] ni kap. .. S Kako sva se pricija21* b ^ a v< ne bom pravil — le to, °stj, --------in 5,£V mnogo mehanikov in ljubeznivo pomagajo P j# i. c. „1 mnreva- Kpf % K1— — a ka kažem denar pa Najbolje bo, da začne%0 vati od začetka. Od j / t>on’ t# Jove, vmes ali naprejv le odkril skrivnostne^ ^3 nika in mogočneža, ka ^13 seda zaleže več kot vs .lfj3 niče nepotrebnega ^ kup umazanega % ?vi S V gospodarimo u°speševanje razvoja manj razvitih Spodbudni koraki Velenjčanov S. avgusta 1978 stran 7 Delovne organizacije počasi pokrivajo izgube Višji dohodek (relativno) zmanjšuje obremenitve Marijan Lipovšek Vinko Blatnik ; f. sei"' ih P1 1 ** tun1 »P hl«'( p0 ^ zadnjem času vse bolj i uarjamo potrebnost uresni-^ ^nja politike skladnejšega ra-Ja-.ytej zvezi pa še posebej za vdevanje politike pospeše-^ la razvoja manj razvitih in v fn[razvitih obmejnih območij. sv.i , en prizadevanjih smo dosegli ^adnjem obdobju več po- isk8' /ot kol kaj'o-Uin dosežkov’ ne manj' vfl olik“ :ba ri« de nismo rekli zadnje bese-ten'Vrstna prizadevanja in ho-»krS .moramo v prihodnje še |ja eP'ti, saj je mogoče ugotav-• n) si i k a ie možnosti za to več, kot ieifi Čilil VČasih zamišljamo. Odlo-' Po)3 iasna usmeritev in uspehi st^ resnično ne morejo izo-: nf Vf)r ' Primera, o katerih bo go-l6 ii uSd Vv tem sestavku, kažeta na Sesn°st načrtnih prizadevanj. spj.Pttntembnimi dosežki pri po-, obmeVwPiu razv°ja manj razvitih Se]J?c'j denimo, lahko še po- n> teši iti >bnih __________, ________, tudi načrti. Seveda pa še reJl Pohvali tudi velenjsko Go-^Ij fi 2e nekajkrat doslej je bilo f renit0v*ieno, da so tovarne Go-i3 (nj občinah Radlje ob Dravi ■outi), Gornji Radgoni in e na začetku P° zadnji analizi republi-“u Zavoda za družbeno plani-,raL rJa°lzvajanju srednjeročnega ri n?'*? Slovenije do leta 1980, ^/Povi Pr>čakovati, da se bo i tovami celuloze v Krškem, deVaje normalne C C. Srednjeročnega obdobja ^ proizvodnja na kakih n0 ton celuloze letno. Še °m n*so urejeni nekateri :fS, tjetj,6111' v zvezi z onesnaževali v °kolia tovarne, čeprav so tlenj Cei°tnem projektu predvi->iltr^.Za to področje posebni ■sp-0; ai^ M da ere ■ - .......... tržne ra- s ln °opravo nekaterih se-ttgj Pomanjkljivosti, do konca v«, dei1 ■J >i. Gre za pomanjkanje j Sil Za odpravo onesnaže- Pov^j^alta (skoraj 200 milijo->,!*) in onesnaževanje Save, ionov Potrebovali še 210 mili-,9io r>ain' ^ato prav sedaj potenje ^^Sovori o financiranju ak-V ijiič Varstvo okolja, v katero se 'P par.Ujeio tudi tovarna celuloze e|eCrja >>Djuro Salaj«, jedrska S. >rna i.n krška vodna skup-S^oljo še neurejenih teh- “ problemov, neizpol-obveznosti iz pogodbe z Sgjh^o papirno industrijo in PkoVat.ezav> pa ni mogoče pri-'>.da bi lahko krški papir-f°sPod so *etos sPet v težkem Položaju, prispetje. 1 delež v financiranju ak- S °va tovarna? 9 k ■4 j} d/ ^ki 1980. leta naj bi v medeni v Velil-Varn' oululozu zgradili še ■oPi 4r,?^rat z letno zmoglji-'ffiV .'Pije n '^00 ton celuloze. Inve-. Pasu ,ne bo mogoče uresničiti ^Pho^^ojih dveh letih zaradi f« . 0Pek na nov tehnološki po- 0 A S A d5{ Pravih . /Ution,', Ustrezno tehnično in k?vi ;n, 0 _ dokumentacijo o rati n. e]sf>ciji v Medvodah, ^ dej3 začeli s pripravljal- t>0 CeluloŽ 'Pie ppi Za Postavitev nove to H ib ze. )>;'zan,HUde ie Prišl° bržčas A tega, ker Aero -0vama celuloze Med- Lendavi pomembno vplivale na to, da so občine krepko napredovale na poti do razvitosti. Sicer je tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje postavila v Na-zarjih v občini Mozirje tovarno malih gospodinjskih aparatov, katere zmogljivosti je nedavno tega povečala, v Rogatcu v občini Šmarje pri Jelšah deluje tovarna kondenzatorjev, v Črnomlju pa so začeli graditi novo tovarno kompresorjev za hladilne agregate itd. Tovrstna prizadevanja Gorenja pa segajo tudi čez republiške meje, v jugoslovanski gospodarski prostor, kažejo pa se posebej še v hotenju, da bi imelo Gorenje v vsaki republiki oziroma pokrajini tovarno, ki bi se vključevala v njihov proizvodni program. Tako, med drugim/ načrtujejo tudi postavitev tovarne elektromotorjev za kompresorje v Dja-kovici. Pobud pa je, razumljivo, še več. V akcijo pospeševanja razvoja manj razvitih oziroma manj razvitih obmejnih območij se je pred meseci vključil tudi nekaj nad 200-članski delovni kolektiv tovarne konfekcije Modni salon Velenje. Konec maja so pri Gradu na Goričkem, v eni nerazvitih krajevnih skupnosti v občini Murska Sobota, odprli manjši industrijski obrat, v katerem bo na začetku našlo delo okrog 50 mladih, ki so vse doslej iskali zaposlitev v drugih krajih, veliko pa jih je na delu tudi v tujini. Zdaj so s prvim industrijskim obratom na njihovem območju dobili možnost zaposlitve doma. Novi obrat bo sprva dopolnjeval manjkajoče zmogljivosti tovarne v Velenju, ki se je uveljavila na domačem in tujih tržiščih kot proizvajalec oblačil za mlade in za prosti čas. Sicer pa pripravljajo za obrat pri Gradu nov program za proizvodnjo otroške konfekcije, po kateri je na našem tržišču veliko povpraševanje, novi program pa bo zagotovil tudi nova delovna mesta za mlade z Goričkega. Analize kažejo, da organizacije združenega dela zelo počasi poravnavajo izgube, na katere so opozorili zaključni računi iz lanskega leta. Predpisi omogor čajo, da organizacije združenega dela podaljšajo rok za poravnave izgub in to so tudi takoj storile za večje temeljne organizacije združenega dela. Izgube marsikje pokrivajo z raznimi finančnimi konstrukcijami, ki pa v bistvu ne odpravljajo njihovih vzrokov, zato se že dalj časa pojavljajo v glavnem v istih organizacijah združenega dela. »Zdrave« OZD so vse manj pripravljene, da bi iz svojih sredstev pokrivale izgube tistih, ki so zašli v težave predvsem zato, ker v delitvi dohodkov niso spoštovale dogovorjenih pravil obnašanja. Ni tako malo OZD, ki sicer poslujejo z izgubo, kljub temu pa povečujejo osebne dohodke. Zato bo nujno treba zaostriti odgovornost za dosledno spoštovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Težave se pojavljajo tudi pri izvrševanju posameznih dogovorov republik in pokrajin o izplačevanju premij za kmetijstvo, raznih regresov in podobno. Slišati je zahteve, naj SDK s prisilnimi ukrepi zagotovi uresničevanje sporazumov. Vendar SDK za to nima zakonske osnove, razen tega pa bi takšen ukrep pomenil zanikanje instituta sporazumevanj^če bi bila SDK tista, ki naj nekoga prisili spoštovati lastni dogovor. Za to so potrebna predvsem politična sredstva, naloga SKD pa je, da spremlja uresničevanje sporazumov in dogovorov ter o tem obvešča zainteresirane. Pot do razbremenitve gospodarstva in njegove večje reproduktivne sposobnosti ne pelje preko restriktivnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali splošno in skupno potrošnjo, marveč le boj za večjo produktivnost, za večji dohodek in dosledno delitev po delu. Večji dohodek in razvijanje svobodne manjave dela pa bosta ustvarila možnosti za relativno manjšo obremenitev gospodarstva z dajatvami za splošne in skupne potrebe. Fronta investicij je namreč dokaj široka, naložbe v marsikatero graditev pa predolgo trajajo. Medtem te nove zmogljivosti tudi ekonomsko zastarajo in tako nekatere tovarne že na začetku dela prinašajo zgolj izgubo. Če bi vse inaesticije v Jugoslaviji, ki bi že morale biti dokončane, sklenili, bi za to porabili lanskoletno vsoto vseh izplačil za investicije. Vendar je težko doseči, da bi počakali z novimi naložbami in hitreje končali že začeto graditev. Vsestranska analiza investicijske politike in razmer v razširjeni reprodukciji bi verjetno potrdila, da je prav na tem področju treba iskati glavne možnosti za hitrejšo rast dohodka in večjo produktivnost dela. vode ni članica SOZD Slovenija papir, ki je kot podpisnica posebnega dogovora prevzela obveznosti za izgradnjo novih zmogljivosti za proizvodnjo celuloze v Sloveniji za letno količini skoraj 200.000 ton. Med-vodčani so kljub pomoči združene slovenske papirne industrije in Aera zato ostali .v svojih prizadevanjih bolj ali manj osamljeni. I. V. Maribor Letališče položilo izpit Vsak dan 30 poletov, odkar od 1. julija zamenjujejo Brnik je v Mariboru pristalo in odletelo 400 letal, v prvih dveh tednih zamenjave 21 tisoč potnikov, za julij jih bo menda precej več kot 40 tisoč, močno narašča tovorni promet... To so podatki, ki dokazujejo, da je mariborsko letališče uspešno nadomestilo svojega »starejšega brata«. Nekaj težav so imeli le v začetku, pa še te so bile postranske narave. Potem je delo steklo in letališče deluje kot vsako veliko in utečeno. Delavci so na ta uspeh ponosni, saj so ga dosegli predvsem s svojimi močmi, le v eni izmeni jim pomaga 22 delavcev brniškega letališča. Upajo, da se bo tako delo obrestovalo v bodočnosti, saj se Inex-Adria že zav- zema za to, da bi nekaj njihovih letal pristajalo v Mariboru tudi po 1. septembru, ko bo odprto letališče na Brniku. C. B. Maribor Združeni na tuja tržišča Za prodor na tuje tržišče je nujna kakovost, konkurenčnost cen in spoštovanje rokov — prav tako pa je pogoj dobra organizacija zunanjetrgovinske dejavnosti. V SOZD Elkom zdaj pripravljajo številne ukrepe, da bi vse te zahteve izpolnili. Elko-move delovne organizacije so že lani prodale v tujini za približno 10 milijonov dinarjev svojih izdelkov, vendar je vsaka delovna organizacija samostojno skrbela za prodor na tuja tržišča. Zdaj mislijo zunanjetrgovinske dejavnosti združiti in jih kadrovsko okrepiti. To in pa novo samoupravno načrtovanje na ravni TOZD, DO in SOZD, izboljšanje informacijskega sistema in dvig produktivnosti dela je osnova odgovorne naloge, ki si jo je Elkom zadal v srednjeročnem načrtu. Namerava doseči izvoz v vrednosti 30 odstotkov celotne proizvodnje. C. B. ŽIVILSKI KOMBINAT MARIBOR ŽIVILSKI KOMBINAT MARIBOR VAM NUDI KAKOVOSTNE IN OKUSNE IZDELKE: TESTENINE, JUŠNE DODATKE (ZLATE KROGLICE IN DOMAČE FRITATE), MLEVSKE IZDELKE, KRUH, PECIVO IN SLASClCE Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo praznik občine Ptuj! Kranjski IBI tudi letos uspešen Manj jih je, naredijo pa več Ivo Kuljaj Slovenski in kajpak tudi jugoslovanski tekstilni industriji ta čas ne cvetijo ravno rožice. Ob koncu minulega leta so morali v prenekateri naši tekstilni organizaciji združenega dela izdelati sanacijski načrt. Mnogotera naša tekstilna tovarna se ta čas bori za goli obstoj. In še bi lahko naštevali. Docela drugačni vetrovi pa pihajo v kranjski Industriji bombažnih izdelkov (IBI), kjer beležijo iz leta v leto boljše poslovne rezultate. Kot je v nedavnem pogovoru dejal Marjan Černivec, predsednik sindikalne organizacije, v IBI tudi letos kaže na najboljše, saj so ob polletni bilanci dosegli 116 milijonov celotnega prihodka, kar je za 7 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dohodek je v polletju znašal 52 milijonov, čisti dohodek pa 39 milijonov dinarjev. Najbolj razveseljivo pa je ob tem dejstvo, da so ob 7-odstotnem povečanju celotnega prihodka povečali dohodek in čisti dohodek za približno 15 odstotkov glede na enako obdobje lani. Presenetljivo pa je ob tem to, da v tej delovni organizaciji število delavcev ne raste, ampak celo pada (lani je v IBI združevalo delo 527 delavcev, letos pa se je ta številka zmanjšala za 16)! »Kako je mogoče kaj takega?« bi se vprašal človek. Težko bi si odgovorili na to vprašanje, preden si ne bi Ibijevo proizvodnjo malce pobliže ogledali. Pravzaprav pa najbrž tudi to ne bi zadoščalo, temveč bi se bilo treba pogovoriti z Ibijevim delavcem. Med našim nedavnim obiskom v tem kolektivu smo storili in eno in drugo. Takoj, ko stopiš v eno od Ibijevih proizvodnih dvoran, trčiš ob velik grafikon na steni ob vhodu. Na n jem je natanko zabe-ležno, k( • ; v tej proizvodni dvorani naredili določenega dne. Ibijeva proizvodnja je že tolikanj avtomatizirana, da potrebuje človeško roko le na ključnih mestih Če se, denimo, kje zatakne in grafikon pokaže, da so naredili manj od predvidenega, se Ibijevi delavci o tem takoj pogovorijo že naslednje jutro, in sicer preden začnejo delati. Ugotovijo vzroke, zavoljo katerih je bil učinek njihovega dela manjši, potlej pa si prizadevajo, da se to ne bi več ponovilo. Poleg tega pa te v Ibijevi proizvodni dvorani najbolj preseneti, da ob strojih ni ljudi, kajti njihov sistem proizvodnje je tolikanj avtomatiziran, da potrebuje človeško roko le na ključnih mestih. Marjan Černivec, ki me je popeljal skozi njihovo proizvodnjo, mi je razkazal tudi druge Ibijeve prostore. Ko sva stopila v njihovo jedilnico, skorajda nisem mogel verjeti, da je delavska jedilnica. Pa je bila, čeravno je velik in skrajno lepo urejen prostor z velikimi slikami ob steni dajal bolj videz kake konferenčne dvorane. Potlej sem se pogovarjal z Ibi-jevimi delavkami, ki so mi dejale, da je v njihovi delovni organi- zaciji užitek delati, prav tako pa tudi samoupravljati. O vseh stvareh se pomenijo v sindikatu, katerega delo je tesno povezano z utripom drugih družbenopolitičnih organizacij. Povedale so mi tudi, da so pri njih oblikovali vso interno samoupravno zakonodajo doma, kar je velikega pomena tako za gospodarjenje kot tudi za odločanje. Posebej so govorile o njihovi delitvi osebn h dohodkov, kjer so oblikovali t; k sistem, ki vsakogar posebej st -mulira. Kosem jih povprašal, k j najbolj vpliva na njihovo dob j gospodarjenje, so mi odvrni- :, da njihovi urejeni medseboj i odnosi, dejale so celo: »Samoupravna urejenost in direktor, ki pa ni le to, ampak predvsem človek z izostrenim posluhom za naše težave. Poročajo nam od tod in tam Samorastnik Jože Košir — Platana Jože Košir, enaintridesetletni klučavničar, martinar — in pesnik z Jesenic, je svojo poezijo doslej objavljal v Listih, literarni prilogi Železarja, v Naših razgledih in še kje, v samozaložbi pa je izdal doslej že štiri pesniške zbirke. Prvo pesniško zbirko »Plesalca« je izdal pri triindvajsetih letih, čeprav je uvrstil vanjo tudi pesmi, ki jih je napisal že kot sedemnajstletnik. Če je ta zbirka še nosila pečat začetništva, pa je njegova zadnja zbirka »Trpljenje norcev«, ki jo je izdal pod pesniškim psevdonimom Platan, pesniško in miselno seveda najbolj zrela. V njej se je naposled izkristaliziral pesnikov pogled na svetKoširjeve misli neposredno, življenjsko in globoko čutno posegajo v svet tako kolektivnega kot posameznega duha, v doživljanje sodobnega človeka in časa. Tomaž Iskra Za otroke Velike Polane V Veliki Polani v lendavski občini lepo napreduje gradnja nove osnovne šole, ob njej pa tudi gradnja novega vrtca. V novi šoli bo 16 učilnic in telovadnica in v njej bo mogoče organizirati celodnevno bivanje v šoli. Vrtec ob šoli pa bo dajal varstvo 50 otrokom, kar je za starše s tega območja velika pridobitev. Gradbena dela izvaja Konstruktor, TOZD Gradbenik iz Lendave. Domačini težko pričakujejo zaključek gradbenih del in upajo, da bosta oba objekta ob začetku novega šolskega leta že lahko sprejla njihove otroke. Jože Žerdin Razvoj knjižničarstva v družbenem planu SRS 1976—1980 opredeljen kot prednostna naloga »Žal, knjiga je izposojena!« Alenka Zupan, Ljubljana-Bežigrad: ».. prevečkrat tako odgovoriti...« knjižničarji morajo bralcem vse Sonja Gašperšič Razvoj knjižničarstva ima tako seveda prednost tudi v načrtu kulturnega razvoja Slovenije 1976—80, v načrtu, ki so ga v Kulturni skupnosti Slovenije sprejeli šele na zadnji letošnji julijski seji skupščine. Kaj se je dogajalo z dostopnostjo knjige bralcem v minulem srednjeročnem obdobju, kaj v prvih dveh letih sedanjega srednjeročnega obdobja in v čem naj bi se te možnosti izboljšale do leta 1980? V letih 1973—75 so se številke naslovov in naklade slovenskih založb precej povečale, v veliki meri na račun strokovne in znanstvene knjige in je razmerje med to literaturo in leposlovno postalo ugodnejše. Slovenska knjižničarska mreža pa je odkupila le blizu dva odstotka teh knjig, ki seveda niso poceni, so pa dražje tudi zaradi nizkih naklad, na kar povratno vpliva nizek odkup knjižnic. Seveda tudi bralne navade in bralna kultura na Slovenskem niso zadovoljive. Na podlagi raziskav je mogoče uvrstiti med bralce le nekaj več kot polovico več kot 18 let starih prebivalcev, ki preberejo eno ali več knjig na leto. Na vse to seveda lahko ugodneje vpliva dobro razvita mreža splošnoizobraževalnih knjižnic. Leta 1975 smo imeli 59 občinskih matičnih knjižnic, ob njih pa 134 krajevnih knjižnic ali izpo-sojevališč in 166 bikbliobusnih postaj v mariborski, novogoriški, koprski in ljubljanski regiji. Toda istega leta skoraj v tretjini slovenskih občin niso dosegli nobenega od normativov, ki jih priporoča republiška matična služba in ki so precej nižji od normativov UNESCA. Nakup knjig je v letih 1974—75 nazadoval. Normativ — 1 knjiga na 5 prebivalcev — izpolnjuje le 7 občin. Temeljne knjižne zaloge so zvečine premajhne in zastarele. Normativ 1,5 knjige na prebivalca je doseglo le 13 občin. Za dosego normativa — 1 nova knjiga na 5 prebivalcev — bi v letu 1975 potrebovali 29.450.000 din za nakup 346.000 knjig, dejansko pa je bilo odkupljeno le 37 odstotkov načrtovanega fonda. Manj kot 1 knjigo na prebivalca ima v Sloveniji še 17 občin, manj kot 0,5 knjige na prebivalca pa občine Krško, Laško, Metlika, Ormož, Mozirje, Sevnica in Šentjur pri Celju. Ob takšni »založenosti« knjižnic se seveda ni mogoče čuditi, če je v letu 1975 slovenskim knjižnicam uspelo zajeti v svoje članstvo od načrtovanih 20 odstotkov prebivalcev le 13,4 odstotka, predvidena izposoja 3 knjige na prebivalca pa je znašala le 2,2 knjige. V prvih dveh letih sedanjega srednjeročnega obdobja je na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—80 vendarle že prišlo do nekaterih premikov. Ne nazadnje je uspeh že to, da je knjižničarstvo prišlo med prednostne dejavnosti v družbenem planu SRS za to obdobje. Potem je kulturna skupnost Slovenije v letu 1976 z odkupom dela naklade zagotovila dotok 110 knjižnih naslovov v skupni nakladi 53.180 izvodov v fonde splošnoizobraževalnih knjižnic in s tem dosegla, da je s sodobno slovensko tvornostjo seznanjena vsa knjižničarska mreža. Matične knjižnice so tako pridobile V DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI DELAVSKE ENOTNOSTI JE PRAVKAR IZŠLA NOVA KNJIGA: Dr. Cveta Mlakar: Ekonomski problemi naše graditve socializma Naši ekonomski problemi terjajo vse več teoretičnih analiz in seveda ustreznih praktičnih rešitev... Napori avtorice, ki je sicer redna profesorica za področje politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani, so usmerjeni v to, da pride do konkretne uporabnosti znanstvenih ugotovitev za našo družbenoekonomsko prakso... Avtorica je knjigo razdelila na štiri dele, ki obravnavajo: — Tržno gospodarstvo v socialističnih samoupravnih odnosih — Družbeno reprodukcijski proces — Gradbene in mestne rente v komunalnem gospodarstvu — Vorašania meščanske in marksistične teorije cen Problematika, ki jo knjiga obravnava, je tako aktualna, da jo priporočamo prav vsem, zlasti vsem delegatom združenega dela, kot tudi vsem družbenopolitičnim delavcem in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z ekonomskimi odnosi v naši socialistični samoupravni družbi. Obseg 336 strani, vezano v platno, ščitni ovitek, cena 250 din. SKUPNA IZDAJA ZALOŽB MLADINSKA KNJIGA IN DELAVSKA ENOTNOST NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.......izvodov knjige dr. Cvete Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NAŠE GRADITVE SOCIALIZMA Knjige nam pošljite na naslov: ........................... (ulica, poštna št., kraj) Naročeno, dne, kraj: .........................-........... Žig (čitljiv podpis naročnika) NAROČILNICA Pri TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo.... izvodov brošure Knjižnica SINDIKATI št. 14: DRUŽBENA PREOBRAZBA ODNOSOV MED DELAVCI V PROIZVODNIH IN TRGOVINSKIH ORGANIZACIJAH Brošure pošljite na naslov: (ulica, poštna številka, kraj) Naročeno, dne: (titljiv podpis naročnika) rese od 309 do 2.520 izvodov novih knjig, kar pomeni pomemben delež celotnega knjižnega dotoka. Tudi število članov knjižnic se je povečalo za 4 odstotke, izposoja knjig za 13 odstotkov, število obiskov pa za 11 odstotkov. Podobna gibanja smo lahko opazovali tudi v letu 1977. V obdobju do leta 1980 bo seveda treba še marsikaj storiti: knjižnice se bodo morale skupaj z založništvom in knjigotrštvom samoupravno organizirati v področne skupnosti, znatno več bo treba investirati v prenovo in gradnjo knjižnic, predvsem pa storiti mnogo več, da bi skrajšali pot knjige do bralca v delavskih 'naseljih, samskih domovih, na nerazvitih območjih in seveda tudi do delavcev iz drugih republik. Solidarnostna pomoč kulturnih skupnosti naj bi veljala predvsem dopolnjevanju knjižnega fonda, nakupom bibliobu-sov in knjig zanje na manj razvitih območjih. Izdelati bo treba programe, kako organizirati bralce, spoznavati njihove inte- in potrebe in kako jim ustrezneje posredovati knjigo. Če naj knjižnice postanejo ustreznejši posrednik knjige bralcem, bo seveda nujno treba izboljšati njihov materialni in kadrovski položaj, zagotoviti večji dotok novih knjig, predvsem pa si prizadevati za večje vraščanje knjižnic v njihovo krajevno okolje in njegovo družbeno življenje. Še letos se bodo morale splošnoizobraževalne knjižnice dogovoriti za nekatere enotne razvojne kazalce. Obstaja predlog, po katerem naj bi do leta 1980 dosegle vse knjižnice vsaj 1 knjigo na prebivalca, 1 novo knjigo na leto na 10 prebivalcev, najmanj dva strokovna knjižničarja na 15.000 prebivalcev, v knjižnice naj bi včlanili 15 odstotkov prebivalcev, dosegli 3 izposojene knjige na prebivalca itd. Skupščina kulturne skupnosti Slovenije je že v januarju sprejela »sklepe o knjigi«, ki so sestavni del njenega srednjeročnega načrta. V takratni razpravi je Doro Hvalica opozoril, da mora postati vodilo za akcijo namen, zapisan v uvodu dokumenta — Akcija SZDL za izboljšanje družbenega in ekonomskega položaja knjige: »Spodbujanje obstoječih teženj v našem kulturnem življenju in obenem ubiranje novih poti, po katerih naj knjiga vsak dan prihaja v roke delovnemu človeku.« Dejal je, da ob organiziranem spodbujanju praksa sama pokaže pravšnje rešitve. To dokazuje tudi vrsta uspešnih oblik in primerov organizirane knjižničarske in literarne dejavnosti, kot so srečanja, nastopi, večeri s predstavljanjem knjižnih novitet, literarnih prvencev, knjižni stenčasi, izvedba literarnih sten, literarnih kolonij, ideja za literarno galerijo itd., vse v izvedbi in z izdatno pomočjo animatorjev in organizatorjev kulture v organizacijah združenega dela, ki počasi a vztrajno postajajo vedno uspešnejši v iskanju novih, sodobnejših oblik dela. Med takimi primeri je konkretno navedel tudi uspešno akcijo komisije za kulturo pri mariborskem občinskem sindikalnem svetu, ki je pripeljala do ustanovitve in delovanja Vzajemne knjižnice delovnih organizacij, o kateri pa smo v DE že dokaj obširno pisali. Izobraževanje v povezavi z delom Pin 4.700 absolventov L Rudarski šolski center v lenju je v dvajsetih letih zap® zlicn#1 stilo 4.700 absolventov ra: šol. Osrednje prireditve v p^‘ stitev dvajsetletnega tega pomembnega src usmerjenega izobraževanja.*. ( je uveljavilo v širšem gosp01 j^. uvv.ja.i.u * & * ijrtg, skem prostoru Šaleške 00‘ ; bodo jeseni. Takrat bodo pre svojemu namenu nov 01J j, dom, ki bo sprejel 720 u°en^„)i uredili ploščad pred zgrad0^, RŠC ter jo preimnovali v mladosti. Na ploščadi bod° Em, stavili Batičevo skulpturo knjigi«. . v. V dveh desetletjih se je deJ^ nost Rudarskega šolskega c6!1 j Velenje močno razmahnila- čj,, dvajsetimi leti je bila samo in j sirijska rudarska šola in v 102 učenca, danes pa se v tdnJi šola že 2.250 učencev. §te stih različnih šolah tega cell i zaposlenih v centru se je P0* pelo od 25 na 1.000. Tak raz' izobraževanja je terjal nagelL spodarski razvoj v Šaleški.00 Zanimivo je to, da se v R$C lenje šolajo učenci domala >z Jugoslavije. V centru so zrasli tudi P , oddelki višjih šol kot disl°cl oddelki šol iz Kranja, in Ljubljane z dislociranimi ^ tami tudi na Muti, v Zrečah Jra ‘Pior Si. Svii horei °!>čin Sp ^Sk( Potite Set Je,0v 9 so. 50 PC Pravi nioii\ N Sii H Wt tištVa vajo *lilc Pri p: č' 'ki ‘Pa Trbovljah. Zlasti pomemhp3 p višja tehniška šola za rudafl^ ^ S l']em 0rgar s'kto “Si Sk J>est< izobražuje profil operat inženirja rudarstva. Goto^^. bo ta šola ob zasnovi uS .J nega izobraževanja še raZvlU saj so idealne možnosti za tično uporabo teoretičnih zn j rudarskem Velenju. Center Lr doslej ob širjenju vzgojn0.^ braževalne dejavnosti raZ tudi proizvodno delo, in s‘c J TOZD Rudarski praktični P^j in Elektrokovinarski 0°^ Pomembno je, da center^, ^ skozi izobražuje kader, združeno delo najbolj p°tr Svečanostim, s katerimi s° zaključku šolskega leta že P -stili dvajsetletni jubilejte® ii tra, in svečanostim, ki . jeseni, se pridružuje tudi ^ izdaj: monografija RŠC, Pa. ^ knjiga »Problemi in dosez darjenja na Slovenskem-* ^ j P. 0 "y' S N ,9 go s ^Kc S Ši OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA, KONFERENCAM OOS V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, g PREDSEDNIKOM KOMISIJ ZA URESNIČEVAN*1 ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU POSLOVODNIM ORGANOM TOZD IN DO, STROKOVNIM SODELAVCEM V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Avtorizirano predavanje Romana Albrehta sindikalnih11 oelavcem Družbena preobrazba odnosov med delavci v proizvodnih in trgovinskih organizacija^1 je izšlo v brošuri 8. junija 1978 — v zbirki Knjižnica SINDIKATI št. 14. Cena brošure: 40 din. Obseg 90 strani. Naročila sprejema TOZD Delavska enotnost, Ljubljana' Dalmatinova 4. Kupite jo lahko v naši trgovini na Tavčarjevi ulici 5, ^ Ljubljani fhSt; S N« ?‘tel S H ^tlc N k‘>r, °0d( ^1 K več] hiov nHcii V ^s< fih,, etih 4 ; s % S deia % k0\r T: ^onirjev športni dan v Krškem Družbeni dogovor naj bi prispeval k razvoju rekreacije na snegu Lovorika Novomeščanom Hoja in tek na smučeh za vse! ič# ,0Č>' M ki51 0: edal! ia^1 .0 0 TiS 0 eni1! pr«( in^ ni{l 0' efll' 0 0 0 oli"1 -Vf /: 0 e# na Tradicionalni športni dan SGP ’°nir« iz Novega mesta je letos l^pno organizirala TOZD grad-i to* sektor Krško, njegovo po-pQv*teljstvo pa je prevzel Silvo .,0.renc, predsednik skupščine C|ne Krško. Na tekmovanjih i “Portnih igriščih v Krškem in skovcu se je v osmih panogah ^•toerilo blizu-500 športnikov iz d yetih temeljnih organizacij in i. lovne skupnosti skupnih služb, So sestavljali skupno 105 ekip. V^dbinci iz Novega mesta, ^rskega, Ljubljane in Zagreba Pokazali dobro športno pri-s..avljenost ter mnogo borbeno-.1 tako da so bile tekme zelo za-^iHive športni dan pa ni bil f>j o manifestacija množičnosti. ta?toir je namreč teritorialno zelo ^ drobljena delovna organiza-;a’ zato so takšna srečanja na fj.ddnih igriščih tudi dokaz tova-v ,va in prijateljstva, saj prispe-jJ.d k boljšemu spoznavanju in »..'Zevanju gradbenih delavcev -Pionirju. !(■, rehodni pokal je letos po težek. bojih zasluženo osvojila ji^jPa TOZD gradbeni sektor fk v° mesto, ki ga bo na prihod-0!1,1 športnem dnevu, tokrat v s pnizaciji TOZD gradbeni ttb »0r ^agreb, tudi skušala ganiti. :e r ,»^toupna uvrstitev: 1. Novo Lf ^ 60 točk, 2. Krško 56, 3. 1^ Pansko kovinski obrat 53, 4. jjjp 46, 5. Ljubljana 38, 6. p. Qln° prometni obrat 36, 7. 2q iptivni biro 26, 8. Zagreb ,3’^Lesni obrat 20,10. Togrel Uvrstitev po panogah: mali Somet — L Novo mesto B, 2. C0 mest0 A- 3. MKO; od-ufa— 1. DSSS, 2. Krško A, 3. streljanje — 1. MKO /0 ■ii3; H ■)d M 0 0 0 •eb3' &! cif A 528,2. DSSS 496,3. Novo mesto 481 krogov; kegljanje — 1. Novo mesto B 552, 2. Ljubljana A 508, 3. Krško A 494 podrtih kegljev; balinanje — 1. Novo mesto C, 2. Novo mesto B, 3. Krško B; šah — 1. Krško A, 2. Novo mesto A, 3. Ljubljana A; namizni tenis — L Zagreb, 2. SPO, 3. Novo mesto A; vlečenje vrvi — 1. SPO, 2. MKO, 3. Krško; odbojka ženske — 1. DSSS A, 2. DSSS B, 3. DSSS C; Uvrstitev posameznikov moški: namizni tenis — 1. Resman, 2. Pršin, 3. Hajnič; strelja- nje — 1. Fink 178, 2. Židanek 177, 3. Mahnič 176 krogovjkeg-Ijanje — 1. Rovan 459, 2. Hren 445, 3. Fabjan 427 podrtih kegljev? šah — 1. Matjašič, ,2. Mlinar, 3. Skube; tek v vrečah — 1. Kušar, 2. Markovič, 3. Juntez; ženske: streljanje — 1. Šega 168, 2. Bučar 165, 3. Medle 163 krogov, kegljanje — 1. Oražen 396, 2. Antič 389, 3. Sofronov 387 podrtih kegljev. ‘G. R- ^^jubilejnimi športnimi igrami slovenskih papirničarjev Spodbudni sadovi Široko zasnovane akcije /wo Virnik Ljubljana bo 25. in 26. av-'etnih Pr'zorišče 20. jubilejnih sPortnih iger delavcev pa- Mrnp • dijgp jPdustrije Slovenije. Prire-ferer: et°šnjega srečanja je kon-S'todiwa osnovnih organizacij bo sKata Kartonažne tovarne, ki ?dbo Dom°čjo organizacijskega Žetlci ra storila vse, da bi se udele-st^j1.te največje športne manife-bar 3 .slovenskih papirničarjev bjern aiboljc počutili med biva-bo(]0 Ljubljani. Pričakujejo, da todeiJ®.tošnje jubilejne igre po toottig ■ Presegle lanske, kar več k b da bo na njih nastopilo X, 300 tekmovalcev in tek-^cj; k ‘z vseh delovnih organi- to'ja n ruženih v SOZD Slove-^Paplr toa So .a Podatek zgovorno priča, pir^jv Pprtne igre slovenskih pa-ei'h Vr-|ev doživele v zadnjih toega e,1k razmah, tak, kakrš-to^dv ' nihče pričakoval. To je sq n° vnovična potrditev, "ldtostriUCli v k°lektivih papirne X„ Je ^*ovenije, v katerih deiavJe sv°je delo skoraj 9000 ,r°too V’ °brodili prvi sadovi ši-f)v na asriovane akcije sindika-*'vlianiPOdro^u aktivnega pre-y toib v »| Prostega časa zaposle-y Takr.0venskem gospodarstvu. Je na lanskih igrah v Krškem sodelovalo 400 športnikov iz vseh združenih podjetij slovenske papirne industrije, vštevši tiste, ki še niso članice SOZD Slovenija papir. Največ uspeha so imeli domačini, ki so od skupno enajstih panog zmagali kar v petih, povrhu pa še na kvizu, zanimivi spremljajoči prireditvi iger. Še poprej so najboljši športniki — papirničarji iz Slovenije sodelovali na 10. jubilejnih letnih igrah delavcev jugoslovanske papirne industrije v Belišču in se odrezali mimo vseh pričakovanj. Vevčani so v tekmovanju moških ekip osvojili odlično drugo, Krčani pa tretje mesto, medtem ko sta se Markelj in Garbajs med posamezniki uvrstila na kegljaškem turnirju na četrto oziroma peto mesto. Lep uspeh je med kegljavkami dosegla ženska vrsta Krškega, ki je imela v Žič-karjevi in Zagorčevi svoji najboljši predstavnici. Uspešni so bili tudi strelci Sladkogorske in Kartonažne tovarne Ljubljana ter šahisti Količevega in namizo-noteniški igralci iz Krškega, največji uspeh pa nedvomno pomeni zlata medalja tekmovalk Sladkogorske na ženskem odbojkarskem turnirju. Bera slo- venskih predstavnikov na jubilejnih športnih igrah papimičar jev Jugoslavije torej ni bila majhna, saj so osvojili dve zlati ter štiri srebrne in bronaste medalje. Bržčas bo na letošnjih igrah v Skopju zastopstvo slovenskih papirničarjev doseglo še boljše rezultate kot lani. Tako ni dvoma, da se vsakoletnih zimskih in letnih športnih iger slovenskih papirničarjev ter tradicionalnega srečanja športnikov — delavcev papirne industrije Jugoslavije udeležuje iz leta v leto več ljubiteljev aktiv nega in načrtnega preživljanja prostega časa. To dokazuje, da v skoraj vseh delovnih organizaci jah združene slovenske papirne industrije posvečajo množični športni rekreaciji zaposlenih vedno večjo skrb. Srečanje, kot bo bližnje v Ljubljani, pa ne bo zanimivo samo s tekmovalnega stališča, marveč bo k it vsa dosedanja prispevalo tudi k izmenjavi izkušenj na področju gospodarjenja in uveljavljanja samoupravnih odnosov, v največji meri pa k športni aktivnosti delavcev v delovnih organizacijah, združenih v SOZD Slovenija papir. Edo Gaspari že nekaj let ugotavljamo, da se močno povečuje zanimanje delovnih ljudi za hojo s smučmi in smučarske teke. Ni potrebno posebej dokazovati izredn« koristnosti in številnih pozitivnih učinkov na zdravje, sproščenost, dobro počutje in boljšo ustvarjalnost delovnih ljudi, ki se udejstvujejo v tej vsestranski, privlačni ter vsem dostopni zvrsti športne rekreacije. Dovolj bo, če se spomnimo, da so telesnokultume skupnosti Slovenije v svojem samoupravnem sporazumu o nadaljnjem razvoju telesne kulture v naši republiki upoštevale teke in hojo v osnove tako imenovanega telesnokul-turnega minimuma, in če opozorimo na dejstvo, da so hoja in teki na snegu v vsem razvitem svetu prav zaradi vsestranosti in potreb prebivalstva v izrednem razmahu. V letošnjem letu je vznikla pobuda, da bi se ha sistematičen in samoupravno dogovorjen način lotili širše družbene akcije za organiziranje in pospeševanje hoje na smučeh in smučarskih tekov. V pripravi je poseben družbeni dogovor, s katerim naj bi se nosilci telesne kulture, organi s področja ljudske Obrambe in splošnega ljudskega odpora, organizacije združenega dela, ki proizvajajo opremo za zimske športe in družbenopolitične organizacije dogovorili, kako zagotoviti čim boljše pogoje za razvoj tovrstne športne rekreacije in na kakšen način spodbujati in pritegniti k aktivnemu sodelovanju čimveč delovnih ljudi in občanov. Tek na smučeh nudi obilo športnega in življenjskega učit-ka, zahteva pa seveda določeno telesno pripravljenost in izurjenost. Zato je visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani že pripravila navodila in tudi norme za vadbo teka, ki ga moramo začeti vaditi že v poletnih in jesenskih mesecih, torej pred pričetkom zimske sezone. V različnih krajih Slovenije bodo na jesen stekle različne trimske tekaške akcije, ki bodo hkrati služile tudi kot preizkus telesne pripravljenosti udeležencev. Petsto najboljšim začetnikom in petsto najbolj prizadevnim organizatorjem pa bodo proizvajalci športne opreme brezplačno podelili komplete tekaške opreme. Tudi sicer razmiš- ljamo o bolj učinkoviti in organizirani prodaji zimske športne opreme. Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije je že začela z akcijo in zbira od občinskih ZTKO predloge in pripombe za čim boljšo izvedbo predlagane akcije. Tudi organizatorji rekreacije v organizacijah združenega dela in še posebej strokovne službe v organizacijah, kjer so ustanovljene, bi se morale takoj vključiti v priprave in snovanje resnično kvalitetne in koristne telesnokul-turne akcije. Organizatorji rekreacije lahko po eni strani ugotavljajo interes delovnih ljudi in ga s svojim delovanjem spodbujajo, po drugi strani pa se povezujejo z ZTKO v občini in s tele-snokulturnimi organizacijami, ki bodo organizatorji dejavnosti, ter po tej poti prispevajo, da bo zimsko sezono pričakovalo pripravljenih veliko ljubiteljev zimskih tekaških športov in da bodo delavci in občani lahko zadovoljevali svoje potrebe na pripravljenih in organiziranih tekaških terenih. Sindikalne športne igre občine Radovljica Prva mesta za Verigo in Elan Delavke in delavci Gorenja iz Velenja tudi v teh vročih poletnih mesecih ne počivajo. Te dni so se zbrali na stadionu ob jezeru in se pomerili v šestih atletskih disciplinah. Hitrost, moč in vzdržljivost je preizkusilo blizu 250 ljubiteljev športa in aktivnega razvedrila. Foto: H. Jerčič. Na občinskem sindikalnem prvenstvu v streljanju z zračno puško, ki je bilo v dvorani kulturnega doma Podnart, izvedli pa so ga člani strelske družine »Stane Žagar« iz Podnarta, je nastopilo 121 strelcev iz 32 osnovnih organizacij sindikata. Tekmovalke in tekmovalci so tekmovali v dveh starostnih razredih — do 40 let in nad 40 let. Rezultati najboljših: ŽENSKE do 40 let: 1. Darja Stariha (Kemična) 170 krogov, 2. Malči Podlipec (Elan) 120 krogov, 3. Vera Jesenšek (Elan) 120 krogov, 4. Mimi Rotar (Kemična) 117 krogov, 5. Marjana Bešter (Upr. organi) 110 krogov itd. ŽENSKE nad 40 let: 1. Vera Odar (Veriga) 95 krogov, 2. Silva Ajdič (Kemična) 57 krogov, 3. Dora Stular (Iskra Otoče) 54 krogov, 4. Milka Faganel (Kemična) 45 krogov, 5. Romana Gatej (Veriga) 42 krogov itd. MOŠKI do 40 let: 1. Franc Lotrič (Veriga) 178 krogov, 2. Ve-ster Pangerc (Elan) 169 krogov, 3. Stane Bešter (Iskra Lipnica) 166 krogov, 3. Tomaž Glivar (Merkur) 165 krogov, 4. Anton Vidic (Elan) 165 krogov, 5. Janez Markelj (Iskra Otoče) 163 krogov itd. MOŠKI nad 40 let: 1. Albin Lampe (Veriga) 149 krogov, 2. Janko Justin (LIP) 145 krogov, 3. Janez Jakun (GG) 136 krogov, 4. Štefan Fujs (LIP) 135 krogov, 5. Jože Medja (GG) 131 krogov itd. EKIPNO MOŠKI: 1. Veriga Lesce 807 krogov, 2. Elan Begunje 789 krogov, 3. Elmont Bled 663 krogov, 4. GG Bled 642 krogov, 5. Iskra Otoče 591 krogov itd. EKIPNO ŽENSKE: 1. Kemična Podnart 334 krogov, 2. Elan Begunje 297 krogov, 3. GG Bled 252 krogov, 4. Veriga Lesce 227 krogov itd. EKIPNO SKUPAJ: 1. Veriga Lesce 171 točk, .2. Elan Begunje 154 točk, 3. Kemična Podnart 104 točke, 4. GG Bled 92 točk, 5. Iskra Otoče 57 točk itd. Posebno pohvalo zaslužijo strelci in strelke KOOS Verige Lesce, ki so v moški in v skupni uvrstitvi osvojili že tretjič zapored prvo mesto. Pri posameznikih pa Franc Lotrič, ki je letos tudi že tretjič zapored osvojil občinski naslov, ter Darja Stariha, ki je drugič zapored osvojila občinski naslov in dosegla odličnih 170 do 200 možnih krogov. Z doseženim rezultatom bi Stari-hova zasedla tudi pri moških odlično 2. mesto. Na igriščih v Radovljici, Vrbnjah, Lescah in na Bledu pa so se pomerile ekipe OOS za občinski sindikalni naslov v malem nogometu. Na tekmovanju v malem nogometu, ki ga je organizirala komisija za mali nogomet pri ZTKO Radovljica, je nastopilo 18 ekip. Zmagovalci skupin so se v polfinalu pomerili po kup sistemu. V finalu, ki so ga ekipe igrale po liga sistemu, so bili doseženi naslednji rezultati: Veriga I.: Žito-Triglav 2:2, Elan I.: Veriga 0:0, Elan L : Žito-Triglav 1:0. KONČNI VRSTNI RED: L Elan Begunje L, 2. Veriga Lesce L, 3. Žito-Triglav Lesce, 4. Plamen Kropa, 5. Iskra Lipnica, 6. GG Bled itd. Skupaj je do sedaj na občinskih sindikalnih prvenstvih v sedmih športnih panogah nastopilo 1638 članov sindikata iz 97 osnovnih organizacij sindikata. Po krajšem premoru bodo s športno-rekreacijskimi tekmovanji za člane sindikata nadaljevali avgusta, ko bo na kopališču v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju. V skupnem seštevku točk za celoletno uvrstitev na SŠI 78 so trenutno najboljši: 1. Elan Begunje 778 TOČK, 2. Veriga Lesce 721 točk, 3. Iskra Otoče 309 točk, 4. GG Bled 274 točk, 5. LIP Bled 268 točk, 6. Iskra Lipnica 192 točk itd. V. M. Organizacija in delo slovenskih sindikatov v letih 1945 — 1953 (IV.) Od obnove do samouprave 0 al Jera Vodušek-Starič Vi Kmalu zatem so podjobne volitve zahtevali tudi v drugih podjetjih in je do sprejetja Zdkona o upravljanju... bilo v Sloveniji izvoljenih še 120 takih delavskih svetov. Po sprejetju zakona so opravili volitve v delavske svete in upravne odbore vseh gospodarskih podjetij v Sloveniji (rok za izvolitev DS je bil 15. september 1950). Kandidatno listo zate volitve je predlagala sindikalna organizacija na sestankih članstva in jo posredovala ustreznemu odboru ljudske oblasti. Volitve v DS pa je za vsako podjetje posebej razpisal Okrajni ljudski odbor.48 V 1196 podjetjih je bilo izvoljenih 24.859 članov delavskih svetov.49 Na volilnih sestankih, kakor tudi na ustanovnih skupščinah delavskih svetov se je razvila živahna razprava o gospodarskih problemih podjetja, organizaciji dela, skrbi za človeka itd. Po sprejetju zakona sta se sestala tudi XII. plenum CO ZSJ in VII. plenum GO ZSJ ter obravnavala naloge sindikatov pri nadaljnji izgradnji socializma v Jugoslaviji. ________ Na XII. plenumu je bilo sklenjeno, da so naloge centralnega odbora, da prouči metode dela za dosego nadaljnjega izgrajevanja in dviganja množic delovnih ljudi v zavestne graditelje socializma in zavestne voditelje proizvodnje. Naloge sindikalnih organizacij pa so, da popularizirajo prej omenjeni zakon, da organizacijsko okrepijo svoje organizacije in da organizirajo tekmovanja za višjo storilnost dela. Spremenjeni so bili sklepi IV. in VI. plenuma CO ZSJ v toliko, da so se komisije pri podružnicah od tedaj naprej osnovale le po potrebi in da je njihova naloga bila pomagati delavskim svetom in upravnim odborom.50 VIL plenum GO ZSS se je sestal 7. oktobra 1950 in na njem je imel uvodni referat Janko Rudolf. Zaradi pojavov zgolj orga-nizacijsko-tehničnega izvajanja sklepov XII. plenuma CO ZSJ je takole formuliral naloge sindikalnih organizacij in njihov odnos do delavskih svetov: »Delavski svet je organ delavskega kolektiva, kolektivno gospodarsko vodstvo socialističnega podjetja, sindikalna orga i-zacija pa je razredna organizacija tega kolektiva« in zato »sindikalna organizacija vzgaja, usposablja delavski kolektiv in usmerja njegovo dejavnost, na- loga delavskega sveta in upravnega odbora pa je, da za to borbo ustvari vse potrebne pogoje« Zato je osnovna naloga sindikalnih organizacij pri tem obravnavanje problemov gospodarjenja podjetja in izvrševanje nalog petletnega plana.51 Še druge akcije sindikalnih organizacij Jeseni tega leta so potekale še druge akcije sindikalnih organizacij. Sodelovale so pri vpisu drugega ljudskega posojila in pri delu vpisnih komisj. Sodelovale so pri izvolitvi novih ljudskih inšpektorjev. Njihova naloga pri tem je bila, da so volitve ljudskih inšpektorjev opravili tudi v 20 % podjetij v Sloveniji, kjer ljudskih inšpektorjev še niso izvolili, so pa za to imela vse pogoje. Pri teh volitvah so morali paziti, da so bili izvoljeni taki inšpektorji, ki so delo res opravljali, ker so bile izkušnje z nekaterimi prejšnjimi slabe.52 Ob koncu leta se je sestal XIII. plenum CO ZSJ in ocenil, da odnosa sindikalnih organizacij do delavskih svetov še marsikje niso pravilno dojeli. Obstoj delavskih svetov ni pomenil tega, da so morale sindikalne organizacije delovati zgolj kot kulturni — vzgojni faktor. Njihove naloge so ostale še vedno iste na vseh področjih dela. Spremenjena vloga sindikalne organizacije in pojasnjevanje političnih dogodkov preteklega leta sta bili glavni temi letnih skupščin podružnic za leto 1951. Zaradi težav v gospodarstvu, ki so nastopile po gospodarski blokadi in suši leta 1950, so se poslanci Ljudske skupščine FLRJ pri sprejemu proračuna za leto 1951 (ekspozeja sta podala tovariša Tito in Kidrič) odločili za podaljšanje petletnega načrta za eno leto. V začetku leta 1951 so sindikalne organizacije organizirale tekmovanja v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte Slovenije in volitev v Ljudsko Skupščino LRS. V ta namen je bilo sklicano posvetovanje sindikalnega aktiva 14. januarja 1951. Sledila so mu sektorska in podružnična posvetovanja, na katerih so poleg tekmovanj razpravljali tudi o poteku letnih skupščin sindikalnih organizacij in o njihovem odnosu do delavskih svetov.53 Volitve v delavske svete in upravne odbore, ki so sicer pote- I kale vsako leto, leta 1951 niso bile organizirane. Podaljšan je bil mandat delavskim svetom in upravnim odborom, izvoljenim leta 1950. Pač pa so do 25. februarja 1951. leta bile volitve v delavske svete višjih gospodarskih združenj (teh je bilo v Sloveniji 15 in so vključevala 245 podjetij). Člani teh delavskih svetov so bili voljeni po podjetjih. Pri tem je prevladovala težnja: v te delavske sveta izvoliti čimveč delavcev iz neposredne proizvodnje. Sledile so volitve v upravne odbore teh združenj. Sčasoma se je pokazalo, da so višja gospodarska združenja postala ovira pri razvoju delavskega samoupravljanja v podjetjih in so bila zato ukinjena.54 Delo partije v sindikatih Svoje delo na sindikalnem področju so tega leta kritično obravnavali tudi člani Komunistične partije Slovenije. CK KPS se je 16. in 17. februarja 1951 sestal na svojem V. plenarnem zasedanju, na katerem je tekla beseda o nalogah partije na področju sindikatov; referat o tem je imel Janko Rudolf. Ugotavljali so, da je ponekod premajhna vloga partije pri usmerjanju delovanja sindikatov k širšim družbenim problemom in k doseganju večje udeležbe delavskih množic pri vprašanjih družbenega življenja. Zato je V. plenum naložil svojim organizacijam naslednje: 1. da morajo nuditi pomoč sindikatom za uveljavljanje delavskih svetov in upravnih odborov, 2. ua naj zagotove, da bodo sindikati znali širše doumeti vprašanja gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja. To bodo lahko dosegli le z udeležbo pri delu organov ljudske oblasti, svetov državljanov, svetov potrošnikov itd., 3. skrbijo naj za ideološko-politično izobrazbo kadrov, za povezavo med delovnimi kolektivi in za zmanjšanje števila profesionalnih funkcionarjev.55 O nalogah sindikalnih organizacij je nadalje sklepal XIV. plenum ČO ZSJ junija 1951. Poleg kulturno-prosvetnega in vzgojnega dela ter skrbi za življenjsko raven delavcev je tudi ta plenum postavil pred sindikalne organizacije nalogo, da se vključijo v razpravo o lokalnih in komunalnih vprašanjih. Podobne sklepe je sprejel tudi II. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije v Zagrebu od 6. do 8. oktobra 1951. Vzrok za pospeševanje takšne aktivnosti sindikalnih organizacij je bil prehod na nov gospodarski sistem v začetku leta 1952 in sprejem zakonov o državnem proračunu in družbenem planu za leto 1952, ki sta prinesla nove obveznosti tudi delavskim svetom. Dve sta bili glavni značilnosti novega gospodarskega sistema: 1. ločitev gospodarskega organizma od državne uprave in njegovo samostojno delovanje, seveda le v okviru sorazmerij, načrtovanih v družbenem planu; 2. samostojnost podjetja kot neposrednega proizvajalca blaga, tako da stopa podjetje sedaj s svojimi izdelki direktno na trg. Do prvega novembra 1951 so bili v smislu teh sprememb sprejeti nekateri gospodarski ukrepi (eden teh je bila zamenjava živilskih bonov za denar). Take spremembe so nalagale delavskim svetom ne le večje delovne obveznosti, temveč tudi večjo odgovornost, kakor tudi večjo odgovornost celotnega kolektiva za čimvečjo in čim kvalitetnejšo proizvodnjo.56 Leta 1952: prvo tekmovanje delavcev — upravljavcev 10. novembra 1951 se je sestalo Predsedstvo [LS Zveze sindikatov Slovenije in razpravljalo o nalogah, ki so izhajale iz sklepov kongresa in o bodočih občnih zborih v letu 1952. Predsedstvo se je zavzelo za to, da morajo sindikalne organizacije: — posvetipozornost proučevanju gospodarskih sprememb in to v okviru čim širšega kroga delavcev, — obravnavati nastale pojave, ki jih je treba odstraniti (nekatera podjetja niso odvajala tržnega dohodka, niso imela ažurnega knjigovodstva, kršila so plansko disciplino) ipd., — preusmerjati delavce v podjetja, kjer so potrebni. — Sklenili so tudi osnovati naslednje komisije pri predsedstvu republiškega sveta ZSS: organizacijsko, izobraževalno-pro-svetno in gospodarsko (pri tej so ustanovili tudi podkomisije: za plan, organizacijo dela, delavske svete, tekmovanja, plače in nagrade, pravno, tehnično-higien-sko zaščito in za socialno zavarovanje). V januarju 1952 je bilo organizirano tudi prvo tekmovanje s OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA! V Sindikalnem poročevalcu št. 11 je objavljeno gradivo za javno razpravo: Osnutki dokumentov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije Sindikalni poročevalec št. 11 lahko naročite pri : Dejavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite neposredno v naši trgovini na Tavčarjevi ulici 5, v Ljubljani. Cena za izvod: 5 din področja delavskega upravljanja. Tekmovali so v izpolnjevanju obveznosti, ki jim jih je nalagal družbeni plan, v izpolnjevanju gospodarskih in upravnih dolžnosti, v odkrivanju notranjih rezerv v gospodarskih podjetjih in v izpolnjevanju družbenih nalog delavskih svetov ter sindikalnih organizacij. Hkrati jih je pismo CO ZSJ pozvalo, naj se vključijo v javno razpravo o družbenem planu s tem, da izvajajo pojasnjevanje le-tegapo kolektivih.57 Leta 1952 so bile druge volitve v delavske svete in upravne odbore. V 2050 podjetjih v Sloveniji je bilo izvoljenih 14.986 članov delavskih svetov in 6894 članov upravnih odborov. Pri tem se je še zmanjšalo število žena, izvoljenih v delavske svete. Pač pa se je po podatkih za leto 1952 izboljšala delovna disciplina v podjetjih, bilo je manj neopravičenih izostankov, manj upravičenih in manj bolezenskih izostankov.58 Sindikalne organizacije pregledujejo in odobravajo tarifne pravilnike Po uvedbi novega gospodarskega sistema in kot posledica uvajanja samoupravljanja je moral biti spremenjen tudi plačilni sistem. V marcu je bilo, po izidu uredbe o delitvi skladov za plače, posvetovanje pri predsedstvu republiškega sveta ZSS o ukrepih, ki naj zagotove pravilno izvedbo novega tarifnega sistema. Temu je sledil še seminar za sindikalne funkcionarje o tem vprašanju. Naloga sindikalnih organizacij je pri izdelavi tarifnih pravilnikov bila v tem, da so le-te pregledale in odobrile. Izdelava teh pravilnikov se je zaradi nepravilnosti, ki so nastajale, zavlekla, in konec leta jih je od predvidenih 2929 bilo sprejetih le 908.59 IX. plenum ZSS pa je'10. junija 1952. leta razpravljal o idejnopolitičnih slabostih v delu sindikalnih organizacij. Referent o tem vprašanju je bil Roman Albreht. Na plenumu je bil sprejet predlog, da se skliče III. kongres TSS. V zvezi z vsebino razprave na plenumu je Republiški svet ZSS 20. junija članstvu v obliki pisma poleg drugega sporočil: -- da nadaljnji razvoj delavske demokracije zahteva aktivno poseganje delavcev pri izdelavi načel, po katerih raste družbena organizacija, - da so bile sindikalne organizacije premalo aktivne v boju proti moralno nezdravim pojavom. - da je delavca treba neprestano spoznavati z njegovimi zakonitimi pravicami, - da je na pobudo delavcev mišlo do obnovitve delavsko-Kulturno-prosvetnih društev SVOBOD. Sindikalna vodstva naj delavce seznanjajo z idejnimi, kulturnimi in političnimi nalogami teh društev, - da je naloga sindikalnih organizacij seznaniti svoje članovo s tem pismom.60 Sindikalne organizacije so ves ta čas vestno zasledovale delo delavskih svetov in upravnih od-borov. Problemom delavskega upravljanja je bil posvečen X. plenum GO ZSS 24. in 25. januarja 1953. Na njem je bilo zastopano stališče, ki je bilo izraženo tudi že prej, da upravni odbori niso ustrezna oblika delavskega upravljanja, ker mrtvijo delo delavskih svetov. Razprav-Ijali sr> tudi o odnosu med organizacijo oblasti in gospodarskimi organizacijami na področju za# ^ Za iO"' k 1 številu nesreč pri delu v za0 . letih) in brezposelnosti (deCL; Haj. bra 1952 je bilo 8638 oseb j, 13 dela, od tega 70 % žensk) pit j- num je poudaril naslednje loge sindikalnih organizacij-^ — povečanje materialne J ^ govornosti tehničnega vods1' ggj ^ higiensko-tehnični zaščiti delovni kole i zaščiti, , ti jj{^ ektivi in ^ >j, kalne podružnice naj same v0" ^ delavske inšpektorje, ali r Jo] u j- sebne higiensko-tehnične k0 . 11 »tune uigiciisisu-iciiineu^ -- sije (ali pa naj le-te imenuje »kjj lavski svet). Določene so r (loL tudi naloge teh komisij; „ tar — skrbe naj za pravilo0 rifno politiko itd. ^ Naloge republiških fotu^ Žh^j. pa so bile: j. "lažj. — uvedba odškodninske^, ^ govornosti podjetij za večjes vilo nezgod ali obolenj; , ^ — skrb za načrtno vzgoj0 * drov; — skrb za vzgojo mladine-.. kar naj skrbe tudi organiZaC SVOBOD in Partizan; < — gradnja vajeniških don1 — ustanavljanje novih p°fl-, tij, predvsem z namenom, da njih zaposle žene; ^ — snovanje zavoda za nap . .,,s dek gospodinjstva in še dr0' ^ tit, ^ I '0«taž St >nv Spomladi 1953 — III. ^ Zveze sin dikaf^ ZSS Kongres z.veze »»*“- m Slovenije, 3. po vrsti, je p0} •« od 24. do 26. maja 1953-^ njem so bila obravnavana področja dela sindikalne ofž Sr! zacije, ki smo jih že omenili ^ s !0/ organizacijska vprašanja, siji za proučevanje družb6 'enit glavno točko obravnaval v .gn sindikatov- in njihovo 11165 .(j- S družbenem življenju ter m.’ noizobraževalnem delu. ve, s* Sr upravljanja in komisiji za " |H1 'Odd -cH čevanje izobraževanja dela'^. Vse tri komisije so na koncu j V NC ll 1 MJIllIMJC bU lit* j-jCl K prave izdelale ustrezne rcs0 jjč je. V njih so se zavzeli zu v60|j-opravljanje samoupravnih 6 r nosti, za borbo proti biPgn^iij zrnu, predlagali so kolek0 pristop Zveze sindikatov J tt slavije k SZDLJ, zavzeli so H nadaljnji razvoj gospodar5 .j ____ .j ..j. - n - j ~ j- - -JP' prid celotne družbene skup0 j jt IU CCIUIIIC LIIUZpUCIIV skrb za delovne kadre 1 skrb za urejanje strokovne| a-in izobraz* drugega šolstva "ja-61 ,ilcai S tem kongresom je sinu*^ fltr N« organizacija vstopila v dobje, v obdobje samoupravljanja. družb60'1 k ‘u S« S : K tv Vf N DE, 28. julija 1950 17 AV Poročilo o delu na III-k0 ZSS, arhiv ZSS ,1 DE, 21. 7. 1950 cqP Zapisnik Vil. plenum0 za Slovenijo, arhiv ZSS DE, 29. 9. 1950 53 DE, 19. 1. 1951 kon/ 19^ Poročilo o delu na lil k!!, 5“ * c« ž ZSS, arhiv ZSS, DE, 9. 2. 55 DE, 23. 2. 195’ , 56 DE, 10. 8. 1951 K leonf DE, 25. 1. 1952 ^ Poročilo o delu, IH-ZSS. . 1953, arhiv ZSS 3,> Ibid. 60 DE, 20. 6. 1952 je 61 Poročilo o delu. ZaP15 k jngresa ZSS, arhiv ZSS l oreška NAGRADNA KRIŽANKA Optimalna varianta alternativne projekcije Vinko Blatnik 4 la*: idaj »cef P. ^ . Zaradi boljše strukture in \ Hnu*36 po neposrednem stiku s ‘F i,„ 0vnim odborom je član na-sveta tudi tovariš Tomaž, 'fnercialist. S tem mu je otožnost, da ureja stvari z odkritim soočanjem D, ®nj» to je iz oči v oči z nami, „ c‘ i?. terri ko jih urejamo za druge stvJ' Lj J°vodnega odbora na pod-Pismenih naročil direktorja, ii>' J1™ Predsedniku sveta prinaša oW J kurirja ^ Jok!dnje ^ase tovar'š Tomaž i »Okaf IcoH1 “J nataknjen; nekaj se v n jem * 'šj ] ’ nekaj ima za bregom. Ko * doK Ve^eli, kaj? Naše blago gre kar*0 v Promet> na dolžnike še ’f dite?sPešno pritiskamo pa tudi In .'tja nihče ne ogroža, ker v'Us ■bral; u/ ^'Ustrezni tovariši z občine že H . •* nove službe. Le kaj To-e* ^ tare? e š,; d0| ® odgovor nam ni treba ^ 8° čakati. Predsednik sveta ;;i .Pobudo tovariša Tomaža jiue sejo. Kolikor nas je tu, e ne manjka. Sklepčni smo. 'Oto ?esed° ima tovariš za^ne predsednik, si z 'eto m otre čelo in prižge ciga- Sjj . Oprostite, tovariši! S pred-',v nikom bi vas nedvomno ne ^h^ijjal3 v teh dopustniških UL*’če bi ne bila zadeva poti 'tče a in kolikor toliko nujna! to^uupljivo in resno tovariš tet? ^anes ne bom govoril o Pii dem k njim, še zlasti pa ii9ij konkurenca. Dandanes le v-č n* važno, če kaj delaš ali 'Mi ne so zveze. Kupili bi torej iroa ^oje dobre zveze, ki jih Pj j na domačem in tujem trgu, bi jaz kaj delal ali ne. Pri tej ;®r°biksu« na primer imajo tiw. ab ljudi v komerciali, še z bi mi ne bilo treba Pa nočem v varen pristan V; ko sem v najboljših letih. (\as mi je všeč in tu ostanem! n* plača, kaj je potlej? po-5 'n pogledam po omizju, ^upravno resnih obrazih olajšanje. Tudi drugi so — Sicer nam je pa družba s temi svojimi dogovori in sporazumi prav nesramno stopila na vrat, nadaljuje tovariš Tomaž z nekoliko višjim in bolj odločnim glasom. — Če greš čez, plačaš kazen, če še toliko garaš! No, primerov, da se je kaj takega zgodilo, ne poznam, res pa je, da nam grozijo. K sreči je generalni razsoden človek in sva se že dogovorila, da mi je treba presežek vreči na dnevnice ali kilometrino, kjer je pač več prostora. Tako je ta aktivistična hajka zame zaključena. Mori me pa nekaj drugega... Zdaj pride glavno, pomislim. Vsi napnemo ušesa. — Saj ne rečem, tovariši, da niste imeli razumevanja, nadaljuje tovariš Tomaž. — Ko sem prišel k vam, ste mi dali, kar ste največ mogli: sedemdeset kvadratov z balkonom, kasneje pa še participacijo za centralno. Vendar je tehnika gradenj od takrat do danes pri nas zelo napredovala, medtem ko je našo stolpnico že začel glodati zob časa. Mimo tega je tudi lokacija zelo ponesrečena: saje iz sosednje tovarne se mi valijo naravnost v spalnico. Ne samo to, mulci noč in dan butajo z vrati, jaški kar naprej pokvarjeni. Saj ne rečem, za kakšen mlad par, ki šele vstopa v vse to, je zadeva kar primerna! Jaz pa sem doma potreben počitka, dragi moji, če želite, da bom v redu opravljal službo... — 0 tem smo vendar že sklepali! se oglasi Milan, član sveta. — Vse to vemo! Prav zato smo stanovanje za vas skrbno izbrali. Tiste gradnje, kjer smo vam odobrili triinpolsobno stanovanje, so v mirnem kraju... Tovariš Tomaž se malo zamisli, potem pa nadaljuje: — Res je tako, kot pravi tovariš Milan. Tisto stanovanje, ki ste mi ga izbrali in dodelili, je res v mirnem področju: blizu glavne ceste pa spet toliko iz mesta, da človek že vdihuje podeželski zrak. Vendar je treba vedeti, da je vse tisto področje na novo pozidano, brez ustrezne infrastrukture in različnih nujnih komu- nalnih objektov, kot so šole, otroško varstven e ustanove, trgovine, servisne delavnice in drugo. Takoj ko sem si naselje pobliže ogledal, sem ugotovil, da nimam tam kaj iskati in sem obiskal še druga gradbišča. Pri tem sem imel več sreče kot pameti, saj sem naletel na dokaj ustrezno in še nekupljeno štirisobno stanovanje le dober kilometer zračne črte od centra, da o urejeni infrastrukturi sploh ne govorim. Mislim, da bi mi to stanovanje povsem ustrezalo. — Če dovoliš, tovariš Tomaž, bi jaz nadaljeval, reče računovodja, ki prisostvuje seji sveta kot strokovni predstavnik poslovodnega odbora. — Za svet je za realizacijo tega predloga že pripravil nekaj alternativnih variant različnih proračunskih projekcij finančnih odnosov med našim skladom skupne porabe in banko. Ne bom vas moril s podrobnostmi, povem naj le, da gre za finančno korekturo sklepa delavskega sveta o isti zadevi v znesku 300.000 N-din. Za toliko se namreč v tej zvezi poveča participacija z naše strani, medtem ko z banko ni bilo mogoče doseči večjega angažmaja. Po konzultaciji, ki smo jo imeli z generalnim, kakor tudi glede na našo finančno situacijo, je takšna finančna operacija nedvomno možna, posebno še, ker s tem sprostimo del našega stanovanjskega sklada, ki ga trenutno zaseda tovariš Tomaž, za naše socialno najbolj kričeče primere... Naj tu končam, kaj bi vas gnjavil. Naprej se namreč sestanek nadaljuje tako, kot vsakič, ko smo ga sklicali na pobudo tovariša Tomaža: ekspeditivno, brez motenj s strani novih članov sveta, ki se še niso vživeli v zadevo in v korist naši skupni stva-ri. Janko Spiček DE VObENJL ORKESTRA EKG, IEML)|H TRFtoftNlr PREBIVALKA ASIRIJE VENO TAUFER MESTO 06 fkoei raR-LoVAC- ReriA STAR0RIM, NARAVO- SLOVEC. IonaVljaL-Nl GLAGOL NOČNA PTICA VITEL NA STISKAL NICI TV ZASLOtO ZNAM LA KAMIONOV NA)VIŠJ| SMWR,. £>KeW\| 1 ; j 1 ILUJTftftCD laž FR.PESNIK. N CINEAST (ZACailES) ENAKA VOKAlA MiroL. ?R.VI L&TAL&C SIAR0 IME ZA KMETA ROSA GEORG. TKAkl PRITOK. SAJE. PRI KRANDM KRPrPINfi 6L.5TEVNIK SIN A6AMEM NONAINKLI-TeMNESIRE PRE6IVAIM IkSRE STEPSlLO Dez£«.o V SZ SVET. PLIN UNIVERZ. MESTO V SZ,pri Novosibirsku TKA' PARI?A, A60TA ATLETA CLARKA ELSA MINEM,! RAZU ČEK, ODTENEK INbONEi. IME ZA NOVO £VINF)D PLAČILO NA RAČUN NAMIZNO- T9J.ISRA- [£c(g>v«J) ŠHomi HATEHATiK, LULARlWE ■ DOMAČA LTH B KOVAL m.liMM PEKA VZRN, ©NI tRIToR M0ZELE VRSTA 1&J7A R&MAČEK PREBH/AlfC. ANAMA itali;. PREDLOG, fiRENKA SOL ŠPANSKO HcSTO ‘3E| IŽi IZVIR VALTER neanst BILJARDNA PALICA SESTAVIL: R.M. ANSl.£R\- STANIStE LJUBKOV.IME Za babico TRANCOSLI TRŽI K Dolina Pot> 7AL0VCLM PREBIKAlc JoSNE v V L, TRŽIŠČE Zl/ER |Z' RODU MAČK PESNIH SRUbEfJ 0L6A VIPOTNIK. lili s. UM .MESTO 66 DRAVI! VINSKA) Kit TJo IN lN!»ir SAP. MESTO NA OTOKU H0NŠU NWEL-) Drugo ime ZA FOR-M0Z.0 ZIM.-ŠFDRT Središče IN LEToVlštE V ŠUIOI DE MARJ/AN TRŠAR. Rela MESTo V ZAR.R0MU-N! 71, »REK mu Res DE Rešitve poščljite do 16. avgusta 1978 na naslov: TOZD Delavska enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4 s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 30. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 28 Predpriprava, revolucionar, aparat, start, Tepina, moto, etos, korevt, žir, Ston, Mao, Rabar, Osana, oktava, ŠE, JS, kaolin, asket, Renis, Ta, AP, TJ, trakar, dlaka, rivali, Rade, volivec, Igo, kip, Nome, Ail, vonjava, naftalin, ena. At, Osaka, cin. Izžrebani reševalci križanke št. 28 1. nagrada 200 din: Gabriel Goričam Naklo 121, 64202 Naklo; 2. nagrada 150 din: Marija Pogačnik, Cankarjeva 17, 64240 Radovljica; 3. nagrada 100 din: Marko Rajkovača, Kolarjeva cesta 5, 68000 Novo mesto. Nagrade bomo poslali po pošti. ✓ h; ^ * dopusta r# < * vL K / \r0- Ljubljana, Dalmatinova 4... izvodov priloge Sindikalni P° čevalec št. 12 po 5 dinarjev za izvod. Priloge nam pošljite na naslov: ................• •' Ulica, poštna številka, kraj Naročeno, dne, kraj ............................• •'' Žig (čitljiv podpis naročnika)