GrosuPlJe (centrala) sP 908
nrS KRAJ 1997
352(497.4 DobrepolJ
1 19970013,3
) d ASU jO ORČTNF DORRFPOT IF ^
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
Letnik 3, št. 3, marec 1997
Začeli bomo z gradnjo šole
in mrliške
v.
vezice
Čeprav proračun še ni sprejet in ne morem še z gotovostjo povedati, kam se bodo usmerjala sredstva letošnjega proračuna, je vendarle jasno, da bomo v letošnjem letu pričeli z gradnjo prizidka k osnovni šoli na Vidmu in z gradnjo mrliške vežice. Mnogi me sprašujete, kako je s tem, kako je s samoprispevkom itd.
Samoprispevek normalno poteka in porabili ga bomo /a namene, /a katere je bil namenjen. Dogovorjeno in sklenjeno je bilo, daje samoprispevek namenjen /;i gradnjo šole in vrtca na Vidmu ter za izgradnjo cest v Strugah. Sredstva se delijo po številu prebivalcev. Približno 17% je namenjeno Strugam in to bomo porabljali sproti vsako leto /a ceste, ostali del. pa bomo hranili toliko časa. da bomo /brali toliko sredstev, da bomo /, gradnjo lahko pričeli, seveda računamo pri tem tudi na del. ki ga bo dala država. Za izgradnjo šole in vrtca pa bomo porabili tudi sredstva, ki smo jih dobili in jih še bomo od Občine Grosuplje, po delitveni bilanci. I/, samoprispevka seje v letu 1996 /.bralo skupaj 19.700.000,00 SIT. ki jih vlagamo v banko, dokler jih ne bomo rabili. Sredstva se torej /hirajo i/ različnih virov in čeprav gre /a veliko investicijo, upamo, tla jo bomo tudi uspešno končali.
^nadaljevanje na str. 2
Naslednja številka Našega kraja bo izšla še pred koncem marca. Prispevke oddajte najkasneje do 17. marca.
cM.
■arec je tu in pomlad se prebuja. Naj ne bo prostora zat mračne misli. Naj vas razveselijo majhne drobne stvari. V tem lepem mesecu, ko praznujete svoj praznik - žene in matere.
Z najlepšimi željami!
Uredništvo
V mesecu februarju dve seji OS_
Najpomembnejši sklepi: potrjen dopolnjen osnutek prostorskega
plana;
sprejet zaključni račun in osnutek novega proračuna za leto 1997; ustanovljen javni zdravstveni zavod -Zdravstveni dom Grosuplje;
prioriteta v proračunu gradnja vrtca in sanacija vodovoda.
Na straneh: 2,3,4 in 5
AKTUALNO IZ OBČINE
POROČILA IZ OBČNIH ZBOROV
IZ STRANKARSKEGA DOGAJANJA
REBERSKA REZA
KULTURNI DOGODKI
POGOVOR S FRENKOM LENARČIČEM
PUSTOVANJE
INFORMACIJE
Začeli bomo z gradnjo šole in mrliške vežice
^■nadaljevanje s 1. strani
Vzporedno s pripravami za gradnjo šole potekajo tudi priprave za izgradnjo mrliške vežice na Vidmu. Trenutno smo v fazi pridobivanja lokacijske dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Gradnja se bo predvidoma začela v sredini letošnjega lela. Mrliška vežica bo stala na severnem delu prostora na v/hodni strani pokopališča, v skladu /. urbanistično zasnovo ureditve Vidma, ki jo je sprejel občinski svet. Od ceste pa do mrliške vežice pa bodo urejena parkirišča. S tem bomo rešili tudi del problema parkiranja na Vidmu, ki je sedaj precej problematično. Zgoraj omenjena dela bodo predstavljala seveda največji dele/ letošnjega proračuna. O ostalih delih pa kaj več potem ko bo proračun sprejet.
Na občini smo v preteklem letu imeli tudi zelo veliko dela na našem urejanju prostora. Čeprav so občinam vzeli pristojnost izdajanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj, te izdaja upravna enota v Grosupljem in Kočevju, je v občinski pristojnosti to, tla odloča o tem kakšna bo raba zemljišča v občini. Torej o tem, kaj je zazidljivo in kaj ne. Kako se bodo razvijala naselja, kakšna naj bi bila gradnja v občini itd. Seveda se mora pri tem odločanju pridrževati zakonov, ki za to področje veljajo. Ker je bila na celotnem območju občine velika nedoslednost in neenakopravno obravnavanje problemov, smo se odločili, da sprejmemo enoten prostorski plan za celotno občino. Strokovno plat tega dela za nas opravlja Fakulteta za arkitekturo z odgovornim profesorjem Petrom Gabrijclčičem. Ta plan je bil sedaj, pravzaprav dve leti v javni razpravi in popravljanju. Postopek se jc na dobrepoljskem delu začel še v prejšnji občini, sedaj smo v ta prizadevanja vključili tudi Struge, tako da bomo imeli enoten občinski prostorski plan do lela 2000. Prav na zadnji seji, kot lahko preberete drugje, pa je občinski svet sprejel dopolnjen osnutek dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana, ki bo šel sedaj v proceduro k različnim soglasodajal-cem, potem pa ga bo Občinski svet potrdil. Na osnovi proostorskega plana ho potem občinski svet sprejel še takoimenova-ni PUP- prostorsko ureditvene pogoje, pod katerimi lahko gradnja poteka v območjih, ki bodo s planom potrjeni. Vse to mora bi-
ti seveda ponovno v skladu z zakonom. Tako sprejeti dokumenti so potem osnova za urbaniste, ki pripravljajo strokovne podlage za izdajo lokacijskega dovoljenja in seveda za Upravno enoto, ki izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja, ter priglasitve del za manjše gradbene posege.
Opozoriti moram namreč na problem, ki se dogaja v občini, da bi nekateri želeli graditi, kjer se jim zdi. Pa če je to primerno ali ne. Zlasti so problematične razne izsiljene gradnje nekje na samem, ki se običajno začnejo z neko, čebelnjaku podobno, ulico, se potem razvije v vikendico in nazadnje kar v hišo. V največ primerih se tega poslužujejo ljudje, ki sploh niso prebivalci naše občine. To ne gre nikamor in nikamor ne pelje. K nam hodijo ljudje od drugod in občudujejo naš lepi kraj, če pa bomo pristali, da se nam bodo na vsemogočih krajih pojavljale hišice in "čebelnjaki" in to vsemogočih oblik, velikosti in iz raznoraznih materialov, bo naše lepote hi-
5.februarja so se člani občinskega sveta zbrali na prvi seji v letošnjem letu. Po nekoliko daljšem premoru seje nabralo kar precej točk dnevnega reda.
V okviru reorganizacije zdravstva so svetniki dokončno potrdili odlok o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje. Po odcepitvi od zdravstvenega doma Ljubljana je občina Ivančna Gorica ustanovila svoj zdravstveni dom, občini Grosuplje in Dobrcpo-Ijc pa ustanavljata skupni zdravstveni
tro konec. Tudi gradnje za kozolci ali za skednji na vrtovih niso primerne. To kvari izgled vasi in posredno ogroža nas same. Prav je, da se vsak ki želi graditi, oglasi na pristojnem mestu in si stvari uredi. Problemi ki nastajajajo, pozneje so največkrat bolj boleči in dragi, V predlaganih prostor skih planih je predvidenega dovolj prostora za gradnje, nekateri menijo, da celo preveč, seveda pa to ne more bili vedno tam kol bi želeli sami. Morda se nam zdi včasih otlveč, tla nas drŽava in občina posi-Ijuje z, zakoni na tem področju, toda samo pomislimo, kaj bi bilo z izgledom naših krajev, kaj z rodovitno zemljo, če teh norm ne bi bilo. Uničili bi sami sebe z. lastnim neredom. Mnogokrat pa se izkaže, tla je izsiljena čina gradnja tudi za lastnika zelo slaba rešitev in bi mu morebitna otlložilev gradnje za nekaj mesecev, zaradi pridobitve ustreznih dokumentov olajšala marsikatero grenko urico. Sami postopki, glede pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj, ler priglasitve del so, po nekaj me sečnih zapletih ob nastopu novih občin, sedaj urejeni. V eni naslednjih številk pa vas bomo natančno obvestili, kakšni so postopki v pridobivanju te dokumentacije.
vaš lupan A ntoii Jakopič
tlom, v katerega se vključujejo tudi Struge. Prvega aprila dobimo v Dobrepolju na osnovi kriterija - število vpisanih na zdravnika - še enega zobozdravnika, kar bo, po županovih besedah, zagotovilo boljšo zobozdravstveno oskrbo ne samo za samo Dobrepoljsko dolino, ampak tudi za Struge.
Medlem ko je bil omenjeni otllok dokončno sprejet, pa je otllok o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavotla
Glasbena šola Grosuplje potrjen v fazi os-
27. seja Občinskega sveta Dobrepolje
Občini Grosuplje in Dobrepolje ustanovili skupni zdravs tveni dom, v ustanavljanju pa je tudi skupni javni zavod Glasbena šola, ki ga ustanavljajo občine Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica
Naš kraj
3
nulka. Možnost, da bi se glasbena šola v Dobrepolju priključila osnovni šoli na Vidmu v glavnem ni dobila podpore. Večina članov sveta je bila naklonjena mnenju, da se ustanovi skupni zavod vseh treh občin, ker bi to omogočilo lažje zamenjave učiteljev in večjo možnost poueenja inštrumentov, pa tudi finančno naj bi bila to boljša rešitev. Vendar pa so nekateri svetniki izrazili dvom o enakih možnostih za vse učence oziroma dvom o vplivu pri finančnem poslovanju s strani manjše občine, zalo so se odločili, da bodo pred sprejetjem predloga povabili na sejo OS direktorja glasbene šole g. Sajovca. Ta sc je povabilu odzval in tako so imeli svetniki možnost postavljali direktorju zavoda različna vprašanja že na naslednji seji. ki je bila 12.februarja. Ob tem je zanimivo omenili ludi lo. da je bilo v začetku v glasbeno Šolo vpisanih 17 učencev, danes jih je 70.
Prav neverjetno pa je, kako dolg postopek je bil potreben za naknadni prepis treh njiv. ki niso bile prepisane ob gradnji šole na Vidmu. Da sc bo lahko dobilo lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka k šoli, je moral skozi celotno proceduro dopolnitve celoten sedaj veljavni prostorski plan. Na tokratni seji je moral OS sprejeli dopolnitve starega odloka stare občine Grosuplje, s čimer so postale te tri njive dodatno zazidljive, kar pomeni, da se bo gradnja šole končno lahko začela.
V obravnavi je bil ludi osnutek odloka o občinskih upravnih taksah. Namesto sedanje uredbe, ko morajo bili vse vložene vloge opremljene z državnimi koleki, bi po novem plačevali občinsko upravno takso, kar omogoča nov Zakon o lokalni samoupravi, /a vlagatelje vlog se ne bi nič spremenilo, ker bi tarife ostale iste, le občini bi ostal denar, ki ga zdaj dobiva država. Odlok je bil šele v prvi obravnavi in še ni bil dokončno potrjen.
Svetniki so sprejeli sklep 0 povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, sprejeli pa so tudi poročilo nadzornega odbora. Ta v preteklem letu ni prejel nobenih pismenih zahtev glede revizije poslovanja, pa tudi sam odbor ni ugotovil hujših kršitev poslovanja občine.
Čeprav je bila najbolj polemična in na trenutke tudi ostra razprava prav pri obravnavi zaključnega računa, je bil la na koncu vendarle sprejel z večino glasov. Sicer pa zaključni račun izkazuje precej velik presežek, vendar je treba dodali, da se sredstva prenašajo v letošnje leto namensko, ker nekateri projekti zaradi objektiv-
nih razlogov niso bili realizirani. Večji tlel neporabljenih sredstev je namenjen izgradnji prizidka k šoli na Vidmu, gre pa tudi za prenos nekaterih že dobljenih računov za plačilo v letošnjem letu.
Pod točko »razno« je župan seznanil OS z nekaterimi dopisi, ki opozarjajo na nekatere probleme v občini. Iz vasi Cesta so dobili protestno pismo, v katerem nekaj vaščanov izraža nezadovoljstvo glede pluženja in zahtevajo ustrezen odgovor. O konkretnem primeru bodo dobili pismeni odgovor, na splošno o pluženju pa seznanja bralce tajnik občine Anion Rus v svojem članku.
Vaška skupnost Videm je poslala dva dopisa. V enem od njih opozarja na izboljšanje razmer v športu s posebnim ozirom na problematiko neurejenosti igrišča na Vidmu in vsega, kar naj bi spadalo zraven. V drugem dopisu pa vaška skupnost Videm terja odgovor na njihove pobude za postavitev ovir za zmanjšanje hitrosti na cestah. OS je lo problematiko uvrstil na dnevni red naslednje seje, 12. februarja, problematika igrišča pa se bo reševala ob obravnavi proračuna.
Rokometni klub Ponikve je poslal prošnjo za dotacijo, pomoč nujno rabijo, če
hočejo nadaljevali z dejavnostjo. O more bitni pomoči se bo OS opredelil ob obravnavi proračuna.
Najdlje pa so se člani sveta zadržali ob vlogi Komunalnega podjetja Ljubljana, ki je zaprosilo za soglasje, da sc v obdobju gradbene sezone delovni čas podaljša dnevno za 2 tlo 4 Lire. vendar nc več kot tlo IX. ure zvečer. V razpravi nekateri čla-ni sveta niso soglašali z navedbo v vlogi, češ da so bili rezultati meritev hrupa in prahu v mejah dovoljenega. Na koncu so le sprejeli z večino glasov (7:1) sklep, s katerim soglašajo, tla delovni čas v kam nolomu traja od d. ure zjutraj tlo maksimalno 17. ure. ob pogoju, tla hrup nc prekorači normativov. Če izjemoma delo poteka tudi ob sobotah, je delovni čas do 12. ure. Sprejeli so še dodatni sklep, tla se čim prej seslanejo predstavniki občine, KPL in vaške skupnosti Picdslrugc in se skupno dogovorijo o tem problemu.
Župan je seznanil OS še z dopisom knjižnice Grosuplje o nakupu knjig za leto 1996. Poročilo je le finančno in navaja, da je bilo v letu 1996 nabavljenih 350 knjig za podružnico v Dobrepolju.
M. Steklasd
Vprašanja in predlogi
KDAJ SMEROKAZI?
Član občinskega sveta Slane Skulj je opozoril na problem smerokazov, ki jih še vedno ni, in vprašal, kdaj bo končno prišlo tlo postavitve smerokaza na križišču v Grosupljem, ki bo označeval, kako priti v Dobrepolje. Iz županovega odgovora smo zvedeli, tla je že naročen, v planu pa je tudi označitev celotne smeri otl avtoceste tlo Dobrcpolja.
O NAJEMNINI ZA DVORANO
JAKLIČEVEGA DOMA
Jože Samec se ni strinjal z vsebino pogodbe, po kateri morajo gostujoče skupine ali posamezniki plačevati najemnino dvorane za svoje nastope. Pri leni so ga podprli tudi drugi svetniki in sprejeli naslednji sklep: če domača skupina, društvo, klub ittl. organizira prireditev, na katero povabi zunanje goste.
se najemnina za dvorano ne plača. Domače skupine pa najemnine tudi doslej niso plačevale.
TUDI SVETNIKE ZANIMA PROBLEM ISKRE
DOBREPOLJE
Igor Ahačevčič je prosil župana za pojasnilo glede njegovega članka v zadnji številki Našega kraja z. naslovom »Prevzem delnic je rešitev za Iskro« O tej problematiki se je potem razvila krajša razprava. Župan je ob tem poudaril, tla bo uspešna sanacija Iskre povečala vrednost delnic, ki jih bo možno prodati po ugodnejši ceni. zato podpira tutli prizadevanje vodstva Iskre, da delavci - upniki za izplačilo svojih terjatev vzamejo delnice. Ce pa bi podjet-je kljub temu šlo v stečaj, bodo imeli z delnicami še vedno možnost do udeležbe pri stečajni masi. tako da s tem nc izgubijo ničesar, lahko samo pridobijo.
Sprejet dopolnjen osnutek odloka o prostorskem planu
Na posebni seji - 28. po vrsti, kije bila 12. februarja, je občinski svet obravnaval dopolnjen osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Dobrepolje do leta 2000.
S sprejetjem tega osnutka ni več možnih sprememb na vsebinski ravni. V nadaljnjem postopku je potrebno dobiti le še vsa potrebna soglasja ustreznih institucij, nato pa se bo dal osnutek v presojo Ministrstvu /a okolje in prostor. To bo ocenilo, če je usklajen /. republiškem dolgoročnim planom. Ko bo OS dobil sklep vlade o usklajenosti z republiškim prostorskim planom, bo osnutek prekategoriziral v pretilog in ga brez možnih dodatnih sprememb sprejel. Celoten postopek bo predvidoma trajal še tri do štiri mesece.
Na seji so člani sveta obravnavali dopolnjen osnutek ter pripombe in odgovore nanj. V glavnem so se te nanašale na Srednjeročni plan. V občini je opazen velik interes za individualno gradnjo, zato je bilo objavni razgrnitvi vloženih veliko vlog za zazidljivosi parcel. Na seji so prisotni strokovnjaki s Fakultete za arhitekturo razložili veljavne kriterije gletle zazitlljivosti, ki ne morejo biti v nasprotju z. Zakonom o kmetijskih zemljiščih, prav tako pa tudi ne v nasprotju z merili, ki jih zahteva Ministrstvo za okolje in prostor. Tako so več ali manj negativne rešitve dobili tisti primeri, kjer je šlo za poseg v odprt prostor, razen če je šlo za kmetijske objekte, ki SO v sklopu že obstoječe kmetije. Prav takt) tudi niso dovoljeni posegi v kmetijska zemljišča, razen v izjemnih primerih. Negativne rešitve so tudi v primerih spremembe namembnosti prostora. Pri vlogah, ki sc nanašajo na razširitev naselij je veljalo načelo zaokroževanja naselij. To je bilo v pri-
meru kamnoloma in obrtne cone, kjer seje upoštevalt) dejstvo, daje šlo za moteče objekte. V planu so omejeni tudi pogoji za-zitlave na območjih, kjer jc nevarnost poplav. Zaradi splošno veljavnih kriterijev in zakonov na seji ni bik) veliko možnosti spreminjanja. Prišlo je le do manjših korekcij pri spremenjeni lokaciji kamnoloma. Tako je bil dopolnjen osnutek prostor-
skega plana po daljši razpravi v celoti sprejet z večino glasov. Nekaj vlog občanov zaradi veljavnih kriterijev ni bilo pozitivno rešenih. Vsi, ki so v času javne razgrnitve prostorskega plana vložili pisne vloge, se lahko seznanijo z zapisnikom in obrazložitvijo na občini.
Prva obravnava osnutka proračuna
Na isti seji, na kateri je bil obravnavan in sprejet dopolnjen osnutek prostorskega plana, je bil na dnevnem redu še en osnu tek - proračun občine za leto 1997. Ker je ta akt za delovanje občine ključnega pomena, je bila tudi razprava temu primerno živahna in dolga, saj je bilo sejo zaradi pozne ure potrebno prekiniti. Nadaljevanje je bilo 19. februarja, koje bil osnutek proračuna za letošnje lelo tudi sprejet. Obrav-
Na podlagi 43. člena zakona o financiranju občin (Ur.l. RS, št 80/94) je Občinski svet Občine Dobrepolje na seji dne, 05.02.1997 sprejel ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE DOBREPOLJE ZA LETO 1996
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Dobrepolje za leto 1996.
2. člen
Zaključni račun proračuna Občine Dobrepolje izkazuje:
- skupne prihodke 284.658.607,28 SIT
- skupne odhodke 1 75.423.360,84 SIT
- presežek prihodkov nad odhodki 109.235.246,44SIT.
3. člen
Presežek prihodkov nad odhodki v znesku 109.235.246,44 SIT se prenese namensko v proračun Občine Dobrepolje za leto 1997 in sicer za:
- dejavnost občinskih organov 182.185,50 SIT
- dejavnost uprave občine 2.421.363,20 SIT -izobraževanje 73.629.586,54 SIT
- socialno varstvo 718.021,00 SIT
- otroško varstvo 1 62.367,00 SIT -zdravstvo 1 32.237,70 SIT
- kmetijstvo 2.500.000,00 SIT
- razvoj drobnega gospodarstva 1.741.641,50 SIT
- cestno gospodarstvo 7.904.247,90 SIT
- komunalno gospodarstvo 16.150.105,20 SIT
- urejanje prostora 3.105.000,00 SIT
- varstvo pred nesrečami 88.490,90 SIT -druge javne potrebe 500.000,00 SIT
4. člen
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Občine Dobrepolje za leto 1996 je sestavni del tega odloka.
5. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 402-1/97 Datum: 05.02.1997
OBČINA DOBREPOLJE, OBČINSKI SVET predsednik Brane Brodnik, dipl. ing.
Naš kraj
3/1997
5
Zimsko pluženje naših krajevnih cest
Tudi letošnja zima je bila dokaj radodarna s snegom, saj je prvi sneg zapadel že v novembru lanskega leta. Seveda s snegom pridejo tudi takšne in drugačne težave, na katere moramo biti pripravljeni vsi, ne samo vzdrževalci naših cest.
navi sledi še javna razprava, ki bo trajala do I. marca.
Obravnava osnutka je pokazala različna mnenja in stališča do posameznih postavk proračuna. Ker bo do njegovega sprejetja še prišlo do sprememb, je smiselno izpostaviti le nekaj poudarkov i/, razprave,
Glavna investicija v letošnjem letu bo gradnja prizidka k šoli na Vidmu, o čemer so si bili enotni vsi člani sveta. Nekateri svetniki so poudarjali, da mora biti iz proračuna razvidno, da je poleg gradnje prizidka prioriteta sanacija vodovoda. Zahtevali so, da se morajo sredstva, ki se bodo namenila za sanacijo vodovoda skupaj z amortizacijo v celoti porabiti v ta namen v teku letošnjega leta in tla ne sme priti do prenosa sredstev v naslednje proračunski) leto, kot je bilo to lani.
Zaradi investicij v gradnjo šole, sanacije vodovodnega omrežja in gradnje mrliške vežice pa se sredstva za cestno gospodarstvo, v primerjavi z letom 1996, ne povečujejo, razen za posodobitev krajevnega cestnega omrežja na področji Strug, kjer je v teku samoprispevek namenjen prav modernizaciji cest. Tako se ho letos modernizirala cesta Cetcž - Tisovec in Lipa -Tržič ter krajevna cesta v Kolenči vasi.
Kljub temu bo nekaj rekonstrukcij na odsekih cest tudi na območju Dobrepolja. V planu je tudi dokončanje pločnika v Pred-strugah in odkup zemljišča za gradnjo pločnika ob regionalni cesti skozi naselje Videm.
Od komunalnega gospodarstva pa naj omenim še ureditev odvodnjavanja meteornih votla v Podgori in na Cesti in nadaljevanje gradnje primarnega kanala od Bruhanje vasi proti Vidmu.
Na isti seji pa so člani sveta poti posebno točko obravnavali še predlog vaškega odbora Videm o postavitvi fizičnih ovir za umiritev hitrosti vožnje na cesli proti Pod-gorici in PodpeČi. Zaradi vroče teme je biLi i udi razprava temu primerno dolga in polemična. Občinski svet je bil seznanjen z omenjeno vlogo vaške skupnosti Videm, ki jo v posebnem dopisu podpira tudi svet šole. Dopis, s katerim se ne strinja s postavitvijo fizičnih ovir, pa je poslala vaška skupnost Zagorica. Po informacijah tajnika občine seje proti grbinam na zahtevanem mestu izrekel tutli Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V polemiki, v kateri je sodeloval tudi predsednik vaške skupnosti Videm, Slave Palčar, je bilo slišati zelo različna mnenja. Nekateri pa so poskušali stvar urediti s predlogom, da bi se potreba po postavitvi fizičnih ovir obravnavala celovito in strokovno in ne posamično. Ob glasovanju predlog vaške skupnosti Videm ni bil sprejet.
M. Steklasa
Za pluženje krajevnih cest ima Občina Dobrepolje pogodbe z različnimi izvajalci, saj samo en izvajalec v celotni občini ne bi mogel tlela opraviti kvalitetno. Vsi izvajalci so za zaupano delo pogodbeno vezani opraviti ga morajo strokovno in po načelu dobrega gospodarja. Kljub temu je v letošnji zimski sezoni prišlo na naslov Občine in tudi posameznih svetnikov kar nekaj pritožb o kvaliteti pluženja. S strani Občine so bili izvajalci pluženja takoj opozorjeni na probleme, ki so prišli na naš naslov s strani krajanov. Opažamo pa, da tudi krajani sami včasih onemogočajo normalno izvajanje pluženja. V vsaki vasi v naši občini so otlseki cest, kjer so posamezni objekti tako blizu ceste, daje potrebno pri pluženju zelo paziti, da se objekti ne poškodujejo. Po izjavi izvajalcev pluženja pa marsikje občani puščajo parkirane avtomobile ali druge predmete, ki izvedbo teh del še otežijo. Vsi vemo, da je pluženje večkrat potrebno izvajati tutli v nočnem času, kar je v primeru, ko tlelo oteži še dodatna ovira ob cesti, za izvajalca neljuba situacija.
V nobenem primeru ne nameravamo zagovarjali izvajalcev pluženja, saj kol že rečeno, morajo delo opraviti kvalitetno tudi s tem, da si pred samo zimsko sezono ogledajo vse trase, kjer bodo pluženje izvajali. S tem smo želeli v pogodbi zagotovili, da bi ob samem pluženju prihajalo do čim manjše škode. Zavedali pa se moramo vsi, tla tutli sami pripomoremo k temu, da bo pluženje izvedeno kvalitetno. Ko samo enkrat pluženja zaradi morebitne ovire ni mogoče izvesti iako, kolje potrebno, je naslednje pluženje, če sneg zmrzne, praktično nemogoče ali pa mnogo težje. Seveda je eden od pogojev tutli ta, da svoje avtomobile še pred prvim snegom ustrezno
opremimo. Če z neprimerno opremo na avtomobilu v zimskem času ne moremo na željeni cilj, ne moremo krivili le izvajalca pluženja.
Tudi v bodoče pričakujemo, tla se morebitni problemi rešujejo strpno. Vse pritožbe lahko pošljete na občino. Pričakujemo pa tudi posluh izvajalcev pluženja, da pripombe s strani posameznih krajanov, glede kvalitete pluženja, upoštevajo.
Pluženje se opravlja po vseh krajevnih cestah in poteh, ki so vrisane v katastru in st) v družbeni lasti. Izvajalec pa ni dolžan plužiti poti, ki st) v privatni lasti. Kar zadeva te poti, se lahko lastniki z izvajalcem pluženja sami dogovorijo o načinu in pogostosti pluženja in seveda stroške izvajalcu sami poravnajo.
Naj na koncu opozorimo še na problem vzdrževanja lokalnih cest. Vsi, ki.se vsakodnevno vozimo po teh cestah, vidimo, daje večina kolov, ki označujejo traso ceste, podrtih, nekaj celo polomljenih. Tudi na ta problem je bil izvajalec vzdrževanja teh cest opozorjen. Odgovor izvajalca je bil, da koli, ali velika večina teh, niso bih podrti in poškodovani s strani izvajalcev pluženja, ampak so prepričani, da je škoda nastala z druge strani. Seveda je "zasluge" za ta dejanja v tem trenutku nekomu nemogoče dokazali. Kdor koli je bil udeležen pri tem početju, naj se zaveda, da dela škodo tudi sebi. Prvič naslajajo stroški s ponovno postavitvijo, drugič pa je cesla v primeru, tla smernih kolov ob njej ni, znatno nevarnejša. Bodimo loliko kulturni in pustimo tako omenjene kole, kot tutli ostalo prometno signalizacijo, kjer je postavljena in ne preizkušajmo svojih moči na njih. saj služi vsem nam.
Anton Rus
Komentar
Čez most do oblasti
Čeprav mesec februar ni minil brez pomembnih dogajanj na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih, je vse skupaj zasenčilo ponovno sestavljanje vlade.
Po presenetljivem prvem neuspelem poskusu, po katerem naj bi bila vlada sestavljena brez strank slovenske pomladi, predsedniku vlade najbrž še na misel ni prišlo, da stvari ne bi popolnoma zadržal v svojih rokah. Še enkrat je treba priznati, da gre tako njemu kot vrhovom v stranki LDS politična kombinatorika bolje od rok kot komer koli drugemu. Točno vedo, kaj hočejo, zato so tudi uspeli s tistim, kar so imeli v načrtu še pred volitvami. Imeti »nenadomestljivega« predsednika iz svoje stranke, večino oblasti v vladi, vsaj po pomembnosti ministrskih in drugih položajev, imeti še naprej kontrolo v najpomembnejših institucijah, za kritje pa po možnosti eno od strank pomladi.
Stranka SLS se je že od vsega začetka ujela v to igro, iz katere se je samo zdelo, da je za nekaj časa odšla. V SLS bodo le težko prepričali volilce pomladnih strank in ostale, da jim je šlo za državotvorno dejanje, preveč bode v oči dejstvo, da je šlo za položaje in za »biti zraven«, kar smo neštetokrat slišali od neke druge stranke v prejšnjem mandatu. Kakšen je bil rezultat, je znano. SLS zdaj, seveda, pričakuje vse kaj drugega, toda število ministrskih mest še zdaleč ni garancija, za to, da bodo uspeli kaj bolje kot SKD. Da o prelomljenih besedah in obljubah ne govorimo, o tem bodo povedali volilci na naslednjih volitvah.
Predvsem pa ne moremo mimo največjega uspeha predsednika vlade dr. Drnovška - uspelo mu je razbiti enotnost pomladnih strank.
Pred imenovanjem mandatarja v mesecu decembru lanskega leta je eden od najuglednejših ljudi iz strank pomladi dejal: »Če bo kateri od naših prestopil k nasprotnikom, potem res ne zaslužimo, da vladamo.« In zgodilo se je prav to!
In kaj reči zdaj, ko je nekaj podobnega, sicer povsem legalnega, naredila ena od pomladnih strank? Če te stranke niso sposobne vsaj načelne enotnosti in skupne politične strategije, če je med njimi toliko karieri-stov, potem kljub dobremu programu in vrsti dobrih politikov in strokovnjakov res ni izgledov, da skupaj, pozicijsko ali opozicijsko, zastopajo in izvajajo nek alternativni politični koncept v Sloveniji. Škoda! Mnogo volilcev je to pričakovalo.
M. S.
Kongres MKD - mladih krščanskih demokratov
V soboto, 15. februarja 1997, je v Ankaranu potekal 4. kongres  mladih krščanskih demokratov. Ker smo 7. februarja ustanovili tudi MKD Dobre-polje, sem se kot delegat naše občinske organizacije skupaj z delegatoma iz Ivančne Gorice in Gro-suplja ter z Matjažem Trontljem in Boštjanom Šestom udeležil tega kongresa.
Na kongresu so dosedanji predsednik in vodsivo MKD poročali o delu in dosežkih v prejšnjem mandatu. (Vsak mandal traja dve leti.) Narejeno je bilo marsikaj, vendar premalo, saj je po besedah bivšega predsednika, primanjkovalo predvsem finančnih sredstev, Glavna točka srečanja so bile vsekakor volitve v organe in funkcije MKD, ki so bile izvedene s tajnim glasovanjem. Volilna pravica je pripadala le delegatom članstva organiziranih v občinskih organizacijah, od katerih nas je bilo na kongresu 49. Iz MKD Grosuplje sta kandidirala dva kandidata, in sicer za predsednika je ponovno kandidiral Matjaž Trontelj, Boštjan Šest pa je kandidiral za člana izvršnega odbora. Oba kandidata sta bila z volitvami tudi potrjena. Za predsednika je bil izvoljen Aleš Prime, dosedanji mednarodni tajnik MKD. Tudi večina vseh ostalih izvoljenih kandidatov, je mladih. Svojo pot so začeli z delom v MKD v svoji občini. Kot gost se je kongresa udeležil ludi predsednik SKD Lojze Peterle.
Mislim, daje prav, da vas seznanim z nekaterimi točkami programa za naslednji mandat, ki ga je predstavil izvoljeni predsednik MKD Aleš Prime, da boste vedeli, v čein je sploh smisel te organizacije. Temelj vsega delovanja je vsekakor zagotovitev podmladka SKD-ju. Tako Aleš Prime v predlogu programske resolucije za
mandatno obdobje 97-99 navaja:
»Potrebna je vzposlavitev lokalne, regijske strukture MKD in stalna povezava med posameznimi strukturami podmladka. Nujno je načrtno vzpodbujanje znotrajslran-karske demokracije in dejavna vključitev v oblikovanje vseevrop-skih mladinskih integracij, aktivno sodelovanje v teh integracijah in uvajanje Standardov ter organizacij v strukturi MKD. Potrebna je uveljavitev udeleženosti mladih krščanskih demokratov v procesu odločanja SKD in razširitev in poglobitev področij javnega delovanja. MKD bo članstvu omogočal kvalitetne tečaje retorike, osnov diplomacije, tujih jezikov zastonj oz. za zelo dostopno ceno in kvalitetne seminarje na teme: krščanskodemo-kratske, konservativne identitete, temeljev politične teorije, gospodarstva, gospodarske polilike, strankarske strategije in taktike ter postdiplomski študij diplomacije in političnih ved.«
To so obenem ludi glavne ločke, za katere se bomo zavzemali vsi mladi krščanski demokrati. Seveda pa je v naši občini potrebno sprva pridobiti čim več članov, da bomo poslali močna občinska organizacija in mlade spodbujali k individualnemu kritičnemu premisleku in spoštovanju lastnih kulturnih leme ljev. Posebno pozornost bomo namenjali kulturi v najširšem smislu.
Janez Tomšič
MKD-
mladi krščanski demokrati
V petek, 7. februarja 1997 je v prostorih občine Dobrepolje potekal ustanovni /bor občinskega odbora MLADIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV (MKD). Priprava in izvedba ustanovitvenega /bora je bila zaupana iniciativnemu odboru, ki je pripravil vse potrebno za izvedbo ustanovitve.
Pri ustanovitvi sta sodelovala tudi podpredsednik MKD g. Matjaž Trontelj in član K) MKD g. Boštjan Šest. Na podlagi statutarnih določb statuta MKD smo navzoči ugotovili, da izpolnjujemo določbe, ki opredeljujejo samo ustanovitev in s tem je bil občinski odbor MKD DOBREPOLJE tudi pravno formalno
ustanovljen.
/a prvega predsednika MKD Dobrepolje je bil soglasno izvoljen g. Janez Tomšič iz Kompolj, ki se je v soboto, \5. februarja že udeležil kongresa MKD v Kopru.
Prvi sestanek OO MKD Dobrepolje bo v petek. 14. marca , kjer bomo sestavili program dela in izvajanje le lega.
MLADI VABLJENI, pridružite se na nam s svojimi idejami, ustvarjalnostjo in delom.
Predsednik (H) SKD Dotftepolje-Struge: Janez. Pavlin
Upravni odbor SLS podružnica Dobrepolje je nasprotoval vstopu SLS v vlado
Upravni odbor SLS Podružnica Dobrepolje je na večjh sejah razpravljal o nastali politični situaciji v Sloveniji po volitvah. Rezultat volitev je bil, kakorkoli ga obračamo, neodločen. Razmerje sil med pomladnimi strankami in ostalimi je bilo 1:1. Nastala je pat pozicija, ki ni obetala dobre rešitve.
Pomladne stranke so podpisale dogovor o skupnem nastopu in skušale doseči, da bi bil mandatar za sestavo vlade Marjan Podobnik, kol predsednik liste stranke, ki je od pomladnih strank dobila največ glasov. Po Puckovem prestopu je bila ta možnost vse bolj negotova in možnost za izvolitev vlade, v kateri bi bile pomladne stranke v večini, je bila vse manjša. Predsednik države je za mandatarja predlagal Janeza Drnovška. V tej neizhodni situaciji
je predsednik SLS Marjan Podobnik, da bi preprečil izvolitev popolnoma leve vlade, predlagal oblikovanje vlade narodne enotnosti, v kateri bi bile zastopane vse stran ke. Po mukotrpnih pogajanjih, ki so sicer
prinesle razmeroma dober razplet, je vsa zadeva patila v vodo, predvsem zaradi lega, ker vse stranke pomladi niso želele oblikovali te vlade, ki bi bila v dani situaciji najboljša otl slabih rešitev.
Upravni odbor SLS Podružnica Dobrepolje je razpravljal o nastali situacuiji in sklenil, tki podpira vstop SLS v vlado samo poti pogojem, tla bodo v vlatli vse stranke slovenske pomladi. S takšnim stališčem je zavezal tudi predsednika za glasovanje na seji Glavnega odbora stranke. Takšno stališče sem na seji upravnega odbora tudi zagovarjal. To stališče pa ni bilo večinsko. Izmeti članov glavnega odbora Stranke, ki ga sestavljajo predsedniki vseh podružnic
v Sloveniji (140), jih je bilo dve tretjini mnenja, da mora SLS slopili v vlado. Pritisk pa je še bolj narasel, ko je leva vladna ekipa na glasovanju pogorela. Razlogi, ki SO jih zagovarjali zagovorniki vslopa v vlado, so zelo podobni, kol so jih navajali Slovenski krščanski demokrati v prejšnjem mandatu. Trdijo namreč, tla ne moremo pustiti, tla bi nam vladali samo levičarji, tla nas visok volilni rezultat obvezuje, tla za VOlilce nekaj naredimo in tla naredimo lahko samo v vlatli, v opoziciji se da narediti mnogo manj, da nas ostale stranke pomladi, če bi imele večino, ne bi nič vprašale, kol nas niso prej, tla morajo bili interesi Slovenije pred interesi slranke, Slovenija pa je ogrožena z anarhijo itd., itd. Vsi ugovori manjšine, ki so se nanašali predvsem na to, tla je zelo velika verjetnost, tla bomo izigrani, tla se se s stranko, ki zelo hitro prelamlja dogovore, ni mogoče pogovarjali itd., niso zalegli kdo ve koliko. Čeprav so se proti vstopu v koalicijo izrekli tudi lako vplivni funkcionarji slranke kol dr. Franc Zgožen in Ivan Pučnik, je bil rezultat glasovanja ob 22. uri zvečer 98 pro ti 27 za vstop. O nadaljevanju dogajanja, pa smo vsi skupaj zvedeli iz medijev.
Upravni odbor naše podružnice in jaz osebno še vedno menimo, tla je odločitev glavnega odbora preuranjena in ne dovolj domišljena, naša moč je predvsem v povezovanju strank pomladi in dosledno zavra Čanje vsiljene lilieralislične politike, ki z ostanki preteklih struktur ne more Sloveniji prinesli ničesar dobrega Veseli bomo. če se motimo, kot je rekel tudi dr. Zagožen. Naša usmeritev v občini je vsekakor čim tesnejše sodelovanje strank slovenske pomladi, ob odprtosti do vseh dobromisle-čih in skupno ustvarjanje razmer za napredek naše občine.
In kaj sedaj, upravičeno smo lahko razočarani, toda ali se lahko kar ujezimo in rečemo, setlaj pa nas nič več ne briga nobena stvar. Ne, to tudi ni rešitev. V politiki ni razočaranj so samo patici in tlvigi in vsak patlec mora biti spodbuda za nov zagon. In iz vsake situacije je potrebno najti rešitev, ki je v danem trenutku optimalno mogoča, umika ni, umik je kapitulacija. Samo s takšno zavestjo lahko premikamo naprej. Čeprav včasih po polževo, včasih celo stopicamo nazaj, se bomo vendarle premaknili, če bomo tam, če bomo v dogajanju in zastavili svojo besedo in svoje mo či. Da je res tako in tla mislimo resno do kazujemo tudi s svojim delom v občini.
Predsednik SLS Podružnica Dobrepolje
Anton Jakopič
Piše: Anka Novak_
Reberska Roza
Letos v jeseni bo dopolnila 90 let. Vsi jo poznamo, Trznarjevo teto, Rozo Nose, iz Podgorice. Zibelka ji je tekla pri Reberskih, nekdaj znani sejmarski gostilni pri sv. Antonu na Zdenski rebri.
Šicvilna družina je bila pri Reberskih, šesl deklet in dva fanta. Kmetija ni bila velika, toda zaslužka in dela jim ob velikih sejmih ni manjkalo. Se pomoč so dobili ob sej manj i h dneh. Po 17 "kcl-narc" so naprosili v Zdenski vasi. Zden-ska dekleta so prišle kelnart. Pri sv. Antonu je bila znana gostilna tudi pri Mež-narjevih, ki so morali prav tako ob sejmih okrepili svoje moči. K Mežnarje-vim so prihajale kelnart tudi dekleta s Ceste. Ob spominih na velike sejme, romarje, stara verovanja je Trznarjeva leta povedala pesem o sv. Antonu, pripro-šniku v srčnih težavah.
Na hribčku stoji eerkuea
v njej svet Anton kraljuje
goreče ga prosila bom
naj zame posreduje.
Če svet Anton me usliša! bo
pa dal mi bo možieka
za Ion mu pa zredila bom
debelega prašička.
Bogati ženin mora bit
za revnega ne maram
raj ostanem kakor sem
pa lejd k se postaram.
Reberska dekleta so bila sestrične moje mame. Spominjam se, da sem kot otrok rada prisluhnila, kadar se je mama na "britofu" s to ali ono pomudila v razgovoru. Meni so se zdele lepo oblečene. Predvsem pa so se mi zdele mnogo bolj sproščene, kol je bilo takrat pri nas v navadi. Zdaj vem, da jih je tako oblikovalo življenje v gostilniški družini, kjer se je ob semanjih dneh kar trlo
romarjev pa za vsakega je morala biti vselej pripravljena prava beseda. Roza, tako ji še zdaj pravijo mnogo mlajši nečaki, se je včasih oglasila tudi pri nas. Polna hiša jo je bila. Bila je zgovorna, šaljiva, samozavestna, neposredna, včasih se ji je utrnila v očeh tudi iskra navihane zvitosti. Taka jc Roza še danes, na svoj način samosvoja. Prav zato je kjub svojim častitljivim letom za nas ostala kar Roza. Podobno je bil zanjo njen mož vedno le Zan. Rada ga je imela.
Pravo doživetje je poslušati njeno pripoved. Pripada generaciji sobesednikov, ki je srkala svoj besedni zaklad, metaforiko, oprijemljivo oblikovano misel iz. korenin domačega izročila, ga negovala tako, da je vsak v njem začuti del samega sebe. V času, ko ni bilo ne radia ne televizije, so znali taki sogovorniki zvabiti k poslušanju. Omizja v domači gostilni so bila hkrati tudi nekakšna publika. " Da je bila polna gostilna pa moški pa da smo se pogovarjali, to je bilo zame nekaj!" Tako nekako se je Roza z. zadovoljstvom spominjala svojega delovanja v gostilni. Rada je imela to delo. Kasneje, med leti 1935 - 1945, je vzela v najem zadružno gostilno pri Brdavsu, ki se je takrat takole imenovala: Ugledna gostilna Kmetijskega društva Videm - Dobrepoljc. Takrat se je poslovila od svojega dela v Prosvetnem društvu, kjer je živo delovala več kot deset let.
Bila je vnela igralka in pevka na domačem odru. Bila je odborniea domačega Prosvelnega društva in tudi masker-ka. Se na maskerski tečaj v Rokodelski dom v Ljubljano so jo poslali. Pa brala
je Roza tudi rada. "Ko smo prašiče vah-tali pa smo brali," se spominja, kako so izrabili vsak prosti čas za branje. "V knjižnici v Prosvetnem domu smo knjige dobili. Lrkulov Tone (Marolt Tone) z. Vidma je bil organist pa knjige je v knjižnici izposojal. So bile dobre knjige. Rada sem jih brala. Pa kaj, ko je bilo toliko dela. Brali smo Dom in svel. Več knjig je bilo. Ko se je vojna začela, so pa nekateri člani Prosvelnega društva raznesli knjige na domove z namenom, da bodo vrnili. Tudi odrsko garderobo so raznesli."
Roza je bila mlado dekle, ko so pokrivali streho stare dvorane, "ene šestnajst let sem bila stara," pravi. V tej dvorani je igrala in pela s svojimi vrstniki. France Presetnik, dolgoletni tlobrepoljski kaplan, ki je bil glasbeno zelo nadarjen, je vodil moški pevski zbor, tamburaše in več operet je pripravil z domačimi igralci in pevci na odru stare dvorane. Presetnik je kaplanoval v Dobrepolju od leta 1925 pa do druge polovice tridesetih let. V pozni jeseni, ko je bilo poslorjeno kmečko delo, so se začeli zbirali k vajam - "Škušnam" v stari dvorani. Njen oče ji je rekel kar "Fekcova štala". Po veliki noči, ko se je pričelo kmečko delo, se je kulturno leto prenehalo in spet oživelo v jeseni. "Do pasu smo sneg gazili, ko smo k skušni hodili. Skoraj vsakih štirinajst dni smo igrali igre v dvorani." Kadar sta bila dva praznika, so priredili predstavo na drugi praznik; npr. o božiču so igrali na Štefan j i dan, o veliki noči na velikonočni ponedeljek, o bionkoštih - "o vinšlih" pa na binkoštni ponedeljek. S sestro Micko sta igrali, brata Jože in France pa sla bila pri lamburaših, no "kakšne hecne vloge je ludi Jože igral." Roza pa je igrala v tri desetih igrah in operetah, .le moralo že biti prijetno njeno pelje, če so gledalci hvalili. Takole se spominja: Enkrat so prišli na igro Stihovi prijatelji iz Ljubljane. So rekli: "Mi pa nismo vedeli, tla imate v Dobrepolju lake slavčke. To je za opereto, za Ljubljano" - so rekli. Pa se je Presetnik tako nasmejal: "Ha - ha - ha, si slistila, Roza!"
Veseloigra v dobrepoljskem narečju
Težko je trditi, kaj je bilo tisto, kar je 1. februarja privabilo v dvorano Jakličevega doma na Vidmu rekordno število gledalcev v letošnji sezoni. Je bila to že znana in priljubljena veseloigra, ki je bila tokrat na istem mestu uprizorjena že tretjič - prvič že pred drugo svetovno vojno -, dobra reklama ali igralska skupina, ki se je že nekajkrat izkazala?
Najbrž je dobremu obisku in ugodnemu odzivu gledalcev na predstavi botrovalo vsaj to troje.
Tema igre Antona Medveda »Na ogledih« je ljubezenska, vsebina preprosta. Po vzoru veseloiger, ki so zajemale snov iz. kmečkega življenja. Nekdanji običaji in način življenja na kmetih so bila hvaležna tema za pisce veseloiger. Dejanje se že kmalu na začetku močno zaplete, pri tem nastanejo komične situacije, ki od gledal ca ne zahtevajo kakšnega posebnega miselnega napora, vzbujajo pa smeh, pred koncem sledi presenetljiv razplet, ki
privede do srečnega konca.
Enako Zgradbo zasledimo v naši predstavi. Čeprav je že vsebina sama komična, jo je še popestrilo dobrepoljsko narečje, kakršnega lahko slišimo le iz ust pravega domačina. Ni šlo le za narečni izgovor in intonacijo, ampak tudi z značilnim hesed-jem in besednimi zvezami podkrepljen govor kmečkih ljudi, kar je dejanje na odru še bolj prepričljivo približalo gledalcem.
Igralci so bili vsi po vrsti odlični, nekoliko je motilo le to, da se niso vsi dosledno držali narečnega izgovora. Največ smeha in aplavza sla zasluženo požela Marko v vlogi hlapca Janeza in Jernej v vlogi mladega Pogačarjevega gospodarja, oba sta se v smešnih situacijah še posebno dobro znašla.
Vsekakor pa so vsi igralci (Bojan Novak. Vesna Hrovat, Helena Kovaeič, Helena Hočevar, Jernej Šuštar, Marko Ahačeveie) pa tudi sodelavci (David Jakopič, Tomaž Šinkovec, Mateja
Zrnec) in seveda režiserka
Vida Jakopič, nesporno vložili veliko trudil v pripravo tega projekta. Obrestovalo se je z uspelo predstavo. Nagrada, ki so jo bili gotovo najbolj veseli, pa je bila polna dvorana zadovoljnih gledalcev.
M.Steklasa, FotO
Naš kraj
Literarni kotiček
Jože Štih
KAVARNA
TUJEC FALANGA
ZAMREŽENE SLIKE IN OSAMLJENO STEBLO
POSLUŠAM STARCA TIHEGA VASE ZAPIRA SVOJE ŽELJE NEKOČ MLADENIČ SLOK ZDAJ UGAŠENO APNO
MU PRAVIM PRIPOVEDUJ
MU PRAVIM PRIPOVEDUJ
OČEM
OVOJNI LJUBEZNI MIRU
PRIPOVEDUJ O PTICI
DA NEKOČ INTUDI DANES SI LAHKO SLIŠAL ŠEPET NJENIH KRIL NJENETIHE SPEVE
SI SLIŠAL LEPO MELODIJO KI JE NISI MOGEL POZABITI KOSI BIL SREČEN
AKOPRIŠI.AJEŽALOST JEZAPR1.A SVOJE BISERNO OKO SE SKRILA V GNEZDO IN LEGLA K POČITKU
IN KDO JETA PTICA
TA PTICA SITI.
Onnmki: pesem je v inipnahi
Zgledno sodelovanje med ZKO in KUD Dobrepolje
Franci Zrnec, KUD Dobrepolje: »Sodelovanje med nami in ZKO Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica je zelo dobro in utečeno. Zelo sem zadovoljen, upam, da bomo z go. Tatjano Lampret iz ZKO, še naprej tako uspešno vodili kulturne dejavnosti v naši občini.«
Daje tO sodelovanje zares dobro in obojestransko, je pokazal tudi sestanek izvršnega odbora KUD Dobrepolje, ki je bil 20. februarja na Vidmu, saj ni bilo izpostavljenih večjih problemov.
To, kar v tem trenutku najbolj bega kulturnike, pa je negotovost in čakanje na novo zakonsko ureditev v kulturi, ki se že nekaj časa pripravlja, trenutno pa seje še zavlekla zaradi dolgotrajnega formiranja vlade. Ga. Lampretovaje poudarila, da Sklad za ljubiteljsko kulturo še ni imenovan in odsvetovala ustanavljanje zveze oz. kakršnih koli drugih sprememb. Društvo naj nemoteno izvaja svoje dejavnosti in čim prej uskladi svoje statute z Zakonom o društvih. Priporočila je tudi, da do spremembe zakonodaje ne bi prišlo do zamenjave vodstva v KUD-u.
Nekateri so predlagali, da bi bilo treba nujno urediti evidenco članov in se s tem v zvezi tudi zavzeli za plačevanje članarine, ki naj bi pomenila tudi pripadnost društvu. O tem se bodo verjetno dokončno dogovorili na občnem zboru.
Vse sekcije so predstavile svoje dosedanje dejavnosti in načrte za letošnje leto. Pri tem seje pokazalo, da so vse sekcije zelo aktivne in tla so se predstavile na številnih prireditvah doma in na gostovanjih.
Godba Dobrepolje se lahko pohvali s tremi večjimi nastopi v lanskem letu: dan godbe, izobraževalni seminar z zaključnim koncertom in božično-novoletni koncert. Sicer pa so imeli 32 nastopov in 59 skupnih vaj. Trenutno šteje godba 48 članov, najbolj veseli pa so šestih novih mladih članov, ki so jih dobili iz. glasbene šole. Tudi za letošnje leto imajo v planu dan godbe, načrtujejo pa še humanitarno prireditev, božično-novoletni koncert in približno 30 drugih nastopov.
Letošnje Jurčičevo priznanje je v naši občini prejela GODBA DOBREPOLJE. Podelitev priznanj je bila na osrednji svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku v Grosuplju v soboto, 8. februarja. Prireditev je organizirala Zveza kulturnih organizacij občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
ČESTITAMO!
Dobrepoljski oktet je imel v lanskem letu 12 nastopov, moški pevski zbor Rafko Fabiani pa praznuje v letošnjem letu 90-letnico delovanja, kar nameravajo praznovati v decembru s celovečernim koncertom skupaj z Jakličevo proslavo. Sicer pa so imeli v minulem letu kar 22 nastopov.
Med najbolj dejavnimi je prav gotovo novo ustanovljena vokalna ženska skupina Mavrica. Medlem ko je že imela vrsto nastopov, že za konec aprila načrtuje samostojni koncert.
Mladinska dramska skupina se je v februarju zelo uspešno predstavila z. veseloigro »Na ogledih«, njihov naslednji projekt pa bo dramatizacija Jakličevega dela »O ta testament«.
Predstavnik KOME 750 je poročal o us-
tanovitvi novega kluba, ki se imenuje KOMA 750 - klub za prosločasne dejavnosti mladih. Sicer pa je skupina KOMA 750 dobila pohvalo, ker deluje v KUD-u najbolj povezovalno.
Tudi ostale sekcije, katerih predstavniki niso bili prisotni, uspešno delujejo, posebno Zagoriški fantje, pa tudi likovna sekcija, ki bo odslej tlelovala v okviru Kulturnega društva.
Predsednik KUD-a Franci Zrnec je iz.ra zil zadovoljstvo in upanje, da bo kulturna dejavnost po sekcijah še naprej tako uspešna, še posebej pa si želi dobrega sodelovanja s šolo.
Ker imajo dobrega blagajnika, je tudi finančno poslovanje zelo natančno vodeno, zalo je bilo tudi finančno poročilo soglasno sprejeto. Sicer pa je bil sestanek izvršnega odbora v glavnem namenjen pripravi na bližnji občni zbor.
V razpravi je bilo slišali tudi nekaj mnenj in predlogov. Meti drugim so nekateri predlagali, tla bi bilo potrebno razmišljali o tem, tla bi povabili v Dobrepolje tudi profesionalne gletlališke in druge umetniške skupine.
Na sestanku pa smo bili seznanjeni tudi z. dopisom ge. Anke Novak, ki v zvezi z najavljeno proslavo ob I 30-letnici rojstva in 60-lelnici smili hrana Jakliča ob koncu leta, prosi KUD, občino in Turistično društvo, naj premislijo o tloločilvi in ureditvi prostora, kjer bi bila stalna razstava Jakličeve zbirke. Razstava, ki je zdaj v avli Jakličevega doma, je bila ob postavitvi le začasna rešitev.
M. Steklasa
Vse člane KUD Dobrepolje vabimo na redni letni
občni zbor, ki bo v nedeljo, 9.marca ob
ob 17. uri v prostorih godbe v Jakličevem domu na Vidmu,
VABLJENI!
Slikarska razstava v Strugah
Z veseljem poročamo o prireditvi, ki za Struge pomeni nekaj novega - otvoritvi razstave slik domačega slikarja SREČKA FERKULJA v avli šole v Strugah, 22. februarja.
		k Hi	
	T 4		
Srečko Ferkulj je slikar samouk, ki sc intenzivneje ukvarja s slikarstvom od leta 19X9. Svoje slikarske sposobnosti je odkril že v zgodnji otroški dobi, vendar svojega talenta ni izkoristil pri i/.biri svojega poklica. Ukvarja se /. avtopre-vozništvom, slikarstvo pa je njegova dejavnost v prostem času. Njegove slike naslajajo na zanimiv način. Takole je tO opisala ga. .lelka Pugelj ki je spregovorila ob otvoritvi razstave:
»l'o dolgih urah naporne vožnje širom
Slika zgoraj:
Na otvoritvi razstave je bilo precej ljudi
Slika desno:
Srečko Ferkulj in Jelka Pugelj ob otvoritvi
Slikar samouk ob svoji sliki m
Srečko Ferkulj z županom Antonom Jakopičem
po Evropi mu svinčnik in zvezek pomenita povezavo z domom. Vsako prosto minuto na parkiriSČih izrabi za izdelavo skice prizora, ki se mu trenutno porodi v mislih. Ob teh skicah čuti bližino svojih dragih in domače doline, s katero je neločljivo povezan. Ko pride domov, vse skice natančno prouči in po njih naslika slike bodisi v oljni ali pastelni tehniki.«
Razstava je bila odprla en teden, do l. marca, in je štela 35 slik. Na njih je Srečko Ferkulj upodobil različne motive. Rad prikazuje struško pokrajino v raznolikih podobah in barvah ter motive s kmečkimi ljudmi pri raznih opravilih. Iz teh slik veje prvobitna domačnost in čutiti je, da so nastale iz tesne navezanosti slikarja na domačo struško pokrajino in njene prebivalce. Preizkusil pa se je
tudi s tihožitji in portreti.
To je bila njegova prva razstava in potrebno je bilo veliko časa, da so ga tisli, ki so vedeli za njegova dela in talent, pregovorili, da se je predstavil v javnosti.
Upamo, da bomo razstavo njegovih slik lahko že kmalu videli tudi na Vidmu v sejni dvorani na občini. Predvidoma bo to že 5. marca.
M. Steklasti, joto: Naš kraj
Piše: Marta Šuštar
Dostojna počastitev kulturnega praznika
Letošnji slovenski kulturni praznik sta zaznamovali kar dve kulturni prireditvi.
V soboto. 1.2. 1997 smo si lahko ogledali komedijo Antona Medveda »Na ogledih«. Nabito polna dvorana je odmevala od smeha, kar je mlade igralce spodbujalo k še bolj živi in sproščeni igri. Lepo je, da je dramska dejavnost v Dobrepolju i/, leta v leto bolj živa, zanimanje zanjo pri ljudeh pa vse večje. Prav pa je, če vemo, da takšna igra zahteva 20 do 30 vaj. Vsaka vaja traja od 1,5 do 2 uri. Vsi igralci so srednješolci ali študentje, ki imajo številne šolske in študijske obveznosti. Res jc, da imajo veselje do igranja in s sodelovanjem v dramski skupini koristno porabijo svoj prosti čas, res pa je tudi, daje potrebno veliko dela. vztrajnosti in odpovedi, da predstava uspe. Največ dela in skrbi ima gotovo režiser, ki mora poleg igre same poskrbeti še za sceno, kostume, rekvizite itd. Naš obisk in aplavz, jim je največje plačilo. Zelo pa so hvaležni tudi za prispevke, s katerimi si bodo izboljšali pogoje dela.
V petek, 7.2. 1997 smo se spet zbrali v Jakličevem domu na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Proslavo je organizirala OŠ Dobrepoljc oz. učiteljice: ga Etna Sevšek, ga. Slavka Mustar, g. Miro Rozman in ga. Anja Šmajdek. Pripravili so nam pester, razgiban in zanimiv program, ki so ga v celoti izvajali šolarji sami. Učen-
ci so nam predstavili najlepše Prešernove pesmi na vabljiv način. Pesmi niso bile zgolj recitacije, ampak so bile dramatizirane in podprte z. likovnimi in glasbenimi efekti. Pri tem sta sodelovali tudi Glasbena šola Grosuplje in plesna šola Snoopv. Besede pohvale veljajo tudi pevskemu zboru šole pod vodstvom Mira Rozmana. Tudi povezovanje programa je bilo zaupano šolarjem. Tisti, ki kolikor toliko poz-
Sliki zgoraj: doživeta predstavitev Nezakonske matere
Slika desno:
šolski pe vski zbor pod vodstvom Mira Rozmana
(Foto: Naš kraj)
namo pedagoško delo, vemo koliko zna nja, truda, vztrajnosti in resnične požrtvovalnosti je potrebno, da se uresniči taka prireditev.
Naši otroci res še niso dramski igralci ali vrhunski glasbeniki, so pa zato toliko bolj prisrčni. Mislim, daje vsem navzočim proslava nudila veliko kulturnega užitka in veselja ob zavesti, da se nam ni treba bati za kulturno bodočnost Dobrcpolja. Za kvalitetno dopolnitev in popestritev so poskrbeli šolski pevski zbor pod vodstvom Mi-
Literarni kotiček
Jože Štih
POSLEDNJI VLAK
/DAJ KO ČAKAM SVOJ
POSI.KONJI VI.AK
ZDAJ KO MISLIM IN NE UMIRAM
KOT JUNAK
MOSTOVI SO SE ZAPRLI
TRPKE REKE TEČEJO
MI OTROCI SONCA SONCU
KAR IMAMO NAJI.EPŠECA
PODARJAMO
ROPARJI SO NAJLEPŠE PESMI SPREMENILI V PEPEL TAM SEM HODIL v llDDi ZIMI DA BI SI SRCE OGREL
ZDAJ KO ČAKAM SVOJ POSLEDNJI VI.AK ZDAJ KO MISLIM IN NE UMIRAM KOT JUNAK
SUHE SOLZE SO OBRODILI-. NOVI SAD
KDOR HOČE MU PRINESEM /.DAJ POMLAD
BITKE VSE. so [ZGUBLJENE PRAPOR NIČ VEČ NE VIHRA V NOČI VEČKRAT GREM POSLUŠAT KDO IAKO LEPO IGRA
Opomini: pesem jc v itfifinalll
Občni zbor Društva gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče
Ustanovili še eno sekcijo
Redni letni občni zbor Društva gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče je bil 19. januarja v Kompoljah. Društvo je precej množično, saj šteje 58 članov, občnega zbora pa se je udeležilo kar 44. Od povabljenih so bili prisotni predstavniki Zveze Slovenije, društva iz Grosup-lja in župan občine Dobrepolje.
ra Rozmana, Dobrepoljski oktet in vokalna skupina Mavrica.
PO končani prireditvi smo si lahko ogledali še zanimivo likovno razstavo - razstavo portretov dr. Franceta Prešerna v različnih tehnikah. Pripravili sojo osnovnošolci pod vodstvom učiteljice - ak. kiparke gdč. Anje Smajdek, ki je tudi obrazložila tehniko risanja in oblikovanja razstavljenih del. Veseli smo lahko, da se ob zavzetem delu učiteljice likovnega pouka raven likovnega ustvarjanja na naši šoli zopet dviga.
V zadnjih letih smo lahko v Jakličevem domu spremljali več izredno kvalitetnih kulturnih prireditev, ki jih je organizirala osnovna šola. Tu gre zahvala predvsem učiteljicama slov. Jezika ge. Slavki Mustar in ge. Emi Sevšek. Se več pa je bilo prireditev, ki so se nekako sramežljivo skrivale za vrati OŠ oz. v šolski avli in niso bile tako rekoč dostopne širšemu občinstvu. Ker vedno spremljam tudi te prireditve, mi je pogosto žal, da niso organizirane v Jakličevem domu. Otroci so zelo ponosni, če lahko svoje znanje posredujejo širši javnosti in ne le svojim vrstnikom. V šolski avli se glasovi razbijejo kljub ozvočenju in vidljivost na prostor dogajanja je zelo slaba.
Dovršeno oblikovane i in umetniško izvajane kulturne prireditve so potrebne, da nas estetsko vzgajajo in dvigajo na našo kulturno raven. Prireditve šolarjev (na razredni ali predmetni stopnji) pa so prisrčne in imajo velik vzgojni pomen. Otroci, ki jim je dana možnost,da se aktivno vključijo v kulturno dogajanje, bodo tudi kol odrasli znali cenili kulturno in umetniško ustvarjalnost, zato hvala vam učiteljice in učitelji in vsem, ki se trudile in spodbujale naše otroke in mladino k zavzetemu kulturnemu delovanju.
Predsednik društva Franci Adamič je ocenil leto 1996 dokaj povprečno, vendar pa dejavno skozi vse leto. Med drugim so organizirali in opravili pomladno in jesensko cepljenje kuncev, nabavili 70 novih razstavnih klelk in izdelali 25 podstavkov zanje. V mesecu novembru so uspešno organizirali razstavo v Grosupljem, vsi člani društva pa so se imeli možnost udeležiti brezplačnega izleta na državno razstavo v Mariboru. Prijateljsko sodelujejo z društvoma iz Novega mesta in Kamnika, z njimi organizirajo tudi skupne oglede razstav. Društvo deluje v treh sekcijah, in sicer kunčereja, perulninarstvo in golob ar S t vo. Vodje posameznih sekcij so pripravili podrobnejša poročila za leto 1996. Tudi blagajniško poročilo izkazuje ugoden rezultat, finančno poslovanje poteka brez nepravilnosti, kar jc ocenil tudi nadzorni odbor.
Letošnji občni zbor je bil tudi volilni. Za predsednika društva za naslednja štiri leta so soglasno ponovno izvolili Francija Adamiča, kar dokazuje, da so člani društva zadovoljni z njegovim delom in vodenjem. Na občnem zboru pa je bilo tudi poudarjeno, da veliko del v društvu opravlja Ludvik Hren, saj opravlja vsa tajniška in blagajniška dela, je pa tudi gospodar v društvu. Tudi za naprej je bil izvoljen v izvršilni odbor, poleg njega pa še naslednji člani: Tomaž, Marolt, Milan Sevšek, Jože Vesel, Janez Boštjančič in Jože S k u I j. Nadzorni odbor v novem mandatu sestavljajo: Ciril Andolšek, Vinko Prijatelj in Jože Jaklič, namestniki pa so: Jože Perko, Leopold Gruden in Drago Grm. V častnem razsodišču pa so: Franci Šile, Jože Zupan-
čič in Stane Godec.
Na občnem zboru so potrdili tudi nov statut, ki podrobneje opredeljuje pravila za delovanje Društva gojiteljev pasemskih malih živali. Določili so tudi predstavnika društva, ki bo zastopal interese društva in obveznosti do DGMŽ Slovenije. To bo Franci Adamič, njegov namestnik pa Ludvik Hren.
Potrjen je bil tudi naslednji program dela za letošnje lelo:
• priprava in izvedba razstave za leto 1997;
• mesečno srečanje članov izvršilnega odbora in vodij sekcij;
• preventivno cepljenje kuncev in drugih živali;
• vključevanje novih članov;
• strokovna predavanja;
• povečanje vzreje živali in s tem novih pasem,
• obiski razstav doma in v tujini.
Na zboru so podelili priznanje vsem rejcem, ki so razstavljali na razstavi v Gro-suplju in diplome za rejce živali, ki so bile ocenjene za prvake pasme.
Društvena priznanja Antona Lehrmana za aktivne člane pa so dobili: Janez Škan-telj in Milan Sevšek (priznanje Antona Lehrmana 111. stopnje ) in Tomaž Marolt in Leopold Gruden (priznanje Antona Lehrmana II. stopnje).
Februarja pa seje sestal izvršilni odbor, ki jc na pobudo članov društva ustanovil še četrto sekcijo - sekcijo za varstvo in vzgojo ptic. Vodja te sekcije bo Jože Zupančič.
Povzetek iz zapisnika: M. Steklasa
Poročilo z občnega zbora AKŽ Dobrepolje - Struge
Dne 15. 2. 1997 smo se članice AKŽ Dobrepolje - Struge zbrale na četrtem rednem občnem zboru v gostilni »Pri Froncu« na Mlačevem.
nicc bomo članice prodajale že leden pred predstavo, Tudi vam ne bo žal, če si boste to zanimivo komedijo ogledali in se nasmejali z nami. Članice pa bomo poskrbele tudi za kakšen doma pečen piškotek.
O vseh ostalih predavanjih in izletih vas bom še naknadno obvestila v naslednjih številkah Našega kraja. Obenem pa bi se zahvalila ge. Sandi Zalar za knjige »Zgage ludi pozimi«, ki jih je podarila vsem našim članicam.
Ker je 25. marec materinski dan, bi vsem članicam našega aktiva kot tudi društvu
Vseh članic nas je bilo 37. Pristopile so tudi štiri nove. in sicer dve iz Dobrepolja ter končno tudi dve iz. Strug. Povabljena je bila tudi ga. Mihaela Logar, predsednica Zveze kmetic Slovenije, vendar se zaradi zdravstvenih razlogov srečanja ni mogla udeležiti. Prisotna pa je bila novinarka Kmečkega glasa ga. Marinka Marinčič - Jevnikar. S svojim prihodom pa nas je zelo razveselil tudi naš župan g. Anton Jakopič, ki je prišel s svojo ženo Anico. Za veselo razpoloženje po uradnem delu pa sta poskrbela mlada harmonikaša Matej iz. Hočevja ter Peno iz Krke. Ne smem pa pozabili na udeležbo predstavnic DPZ Gro-suplja ge. Stanke Ahlin in ge. Sonje Boh ter predstavnic DPŽ Ivančna Gorica ge. Jožice Lipušček in ge. Tončke Erjavec, ki se jim tudi iskreno zahvaljujem za njihovo pozornost z obdarovanjem.
V uradnem delu smo pregledale delo za minulo leto 1996 ter finančno poročilo. Sklenile smo tudi, da naše začeto delo z. zbiranjem podpisov zaradi zaposlenih v zdravstvu ne mislimo pustiti nedokončano. Verjetno smo opravile eno naših naj-
lepših in tudi zelo koristnih del ob živinorejski razstavi ter ob izidu knjige »Do-brepoljsko-struški zbornik 1996« ter ob prevzetju grba in zastave občine Dobrepolje. Potem smo si ogledale tudi igro v gledališču, za 25. marec je bil izlet v Belo krajino, pohod po Prekmurju, srečanje aktivov vse ljubljanske regije v Grosupljem ter ogled igre v Ivančni Gorici.
Nato smo sprejele program za letošnje leto loje za leto 1997, ki nam gaje prebrala ga. Irma Lckan iz. svetovalne službe. Lahko omenim prva dva predavanja - predavanje z diapozitivi j;e. Jožice Fabjan, ki bo 5. 3. 1997 ob 19. uri v prostorih KZ Videm. Predavala nam bo o svojem popotovanju, načinu življenja in prehrane (per-makultUfe) v daljni Avstraliji. Drugo predavanje bo 19. .3. 1997. Predavala bo ga. Ruth Podgornik o balkonskih rastlinah enoletnicah. Predavanja se lahko udeleži kdor koli, ki ga to zanima.
Dne 15. 3. 1997 pa smo članice AKŽ Dobrepolje povabile gledališko skupino i/. Stične, ki se nam bo predstavila z Nuši-eevo komedijo »Sumljiva oseba«. Vstop-
Skupinski posnetek AKŽ Dobrepolje Marinčič)
■ Struge ter vseh povabljenih (Foto: Marinka
Društvo podeželskih žena SONČNICA Grosuplje iskreno čestita in želi izpolnitev lepih želja za materinski dan predsednici Aktiva kmečkih žena Dobrepolje ter vsem njenim članicam. Poklanjam vam šopek pomladnih rož.
Predsednica društva: Stanka Ahlin
ZA MAMIN PRAZNIK
Vse mame naj praznujejo, vse mame se naj radujejo, danes je materinski dan, naj bo srečen, nasmejan.
Mačice ob potoku se v vetru poziba-vajo,
čebelice v svate veselo k njim prihajajo.
Pomlad prišla je mavrična, s cvetjem vsa ozaljšana.
Zvončki, podlesek, trobentice, vijolice, teloh, marjetice, pomladni šopek povežite, ga mamam za praznik poklonite.
Naj ne bo le ta dan vesel in srečen, ves ta čas naj bi bil večen. Ljubezen in sreča naj v srcih živi, najroža pomladna večno cveti.
15
Moje zveste pomočnice: ing. Ani Pavčič, ing. trma Lekan ter blagajničarka Majda Žnidaršič (Foto: Nučič)
Posnetek, kije nastal ob govoru g. Stanke Ahlin, predsednice DPŽ Grosuplje (Foto: Nučič)
podeželskih žena Sončnica Grosuplje ter Društvu Ivančna Gorica, zaželela veliko lepega ob praznovanju, Enako želim lucli vsem ostalim materam. Dekleta in žene! Pridružite se nam, da se z nami malo razvedrile in tudi kaj naučite.
I .ep pozdrav vsem.
Predsednica AKZ Dobrepolje Struge: Marija Nučič
POPRAVEK
V zadnjih številkah »Našega kraja« nam je tiskarski škrat poleg manjših napak pomešal tudi nekatera imena. V novembrski številki je avtorica prispevka z naslovom »Ocena poskusa intenzivne pridelave paprike v Dobrepoljski dolini« IRMA LEKAN in ne Olga Lekan, kot smo pomotoma zapisali, v letošnji februarski številki pa se Marija Nučič zahvaljuje gospe STANKI AHLIN in ne Anki Ahlin. Bralcem in obema prizadetima se iskreno opravičujemo.
KOMA 750 - klub za prostočasne dejavnosti mladih
Kot nekateri že veste, ostali pa boste zvedeli sedaj, je v Dobrepolju nastalo novo društvo, ki nosi ime KOMA 750 - klub za prostočasne dejavnosti mladih. Že v naslovu lahko razberete, da smo bili pobudniki člani ročk skupine KOMA 750. S pomočjo še štirih ljudi smo izpolnili vse pogoje za potrditev kluba.
Pri tem nam je pomagala Mladinska pisarna Grosuplje, ki se ukvarja s temi zadevami. Za ustanovitev smo se odločili zaradi tega, ker pač ni organiziranega prostega Časa za mlade in se z njimi tudi nihče ne ukvarja.
Naš namen ho obdržati mladino doma, v Dobrepoljski dolini, ter ji omogočiti zabavo, kakršno si išče zunaj občine. To pomeni, da bomo organizirali koncerte znanih slovenskih skupin, nekaj koncertov in pri-
reditev pa bomo pripravili tudi sami. Med počitnicami nameravamo organizirati srečanje mladih in omogočiti vsem, ki se s Čim ukvarjajo, prikazati svoje dejavnosti tudi drugim. Vsi. ki imate kakršne koli skupine, krožke, hobije, morda pišete pesmi ali kaj podobnega in bi želeli to deliti z drugimi, lahko pokličete na telefon 787-135 (Tomaž) ali pa se oglasite kar na domu Tomaža Zabukovea na Cesti 53, kjer je tudi sedež društva. Skupaj se bomo dogo-
vorili, stvari analizirali in vsakega nekam uvrstili, odvisno od dejavnosti, s katero se ukvarja. Lahko bo to nastop na naših koncertih ali pa prireditev več skupin. Če pa bo kdo ustanovil društvo, lahko računa na našo pomoč. Mi smo za letošnje leto sestavili projekt in ga poslali na Urad Republike Slovenije za mladino (Smartinska l?4a. Ljubljana). Dobili smo odgovor, da projekt ni zavrnjen in daje šel v nadaljnjo obravnavo, ker je bil v skladu z njihovimi določili. Projekt z naslovom KARAVANA PROTI DROGAM bo potekal vse letošnje leto in bo imel namen opozoriti ljudi, po sehno mlade, na vse večjo zasvojenost t mamili. Ta problem se tiče nas vseh, čeprav v Dobrepoljski dolini lega še ni moč opaziti, drugod pa je to zelo razširjeno. V sosednjih občinah, Grosuplju in Ivančni Gorici na primer. To pa je tako blizu, daje sa-
Naš kraj
AKTIVNOSTI
3/1997
Čebelarsko društvo Dobrepolje
mo vprašanje časa, kdaj se bomo s tem problemom srečevali tukaj. Reševali pa je potrebno takrat, ko je to še mogoče in ni več prepozno.
Zal smo ljudje takšni, da nas izučijo šele primeri v neposredni bližini, ko na lastnih očeh vidimo moč nekega zla, takrat se tudi šele zavemo, kaj to sploh lahko pomeni in kakšne so posledice. Torej se moramo zamisliti in storiti nekaj zase, za svoje okolje in bližnje, dokler je to možno.
Tako kot vsako društvo, bo tudi naše potrebovalo finančna sredstva, zalo vsi, ki se strinjate z. mano, lahko nakažete denar na Žiro račun 50100-620-133-05 1046110-118273.
Da ne bo pomote in ne bi kdo napačno razumel, ta denar bo uporabljen izključno za potrebe kluba in ne za ročk skupino KOMA 750. To poudarjam zalo. ker iz. izkušenj vemo, da bi se lahko kaj hitro razširile napačne informacije, češ da se skušamo samo okoristili, kar pa nikakor ni res. Hočemo nekaj narediti za vse nas. Letos smo en koncert že organizirali. V dvorani je nastopil Andrej Sifrer. Dobička je bilo 1000 SIT Če pa bi računali letanje okrog s kartami, nekaj podarjenih majic ler še druge stroške organizacije, je bila to izguba, ki pa ni pomembna, če je bil poslušalcem koncert všeč.
Denar bomo rabili tudi za majice, drese, palice in najemnino telovadnice, saj smo ustanovili mažoretke, ki vadijo vsak četrtek od 8.30 do 10.30. V prihodnje bomo skušali dobiti boljši termin, da se ga bodo lahko udeležile tudi druge deklice. Prav tako pa bomo rabili denar tudi za najetje strokovnega predavatelja, ki bo predaval o drogah. Tega predavanja se udeležite v čim večjem številu. Za vsa dogajanja boste obveščeni v glasilu Naš kraj in na plakatih.
Na koncu bi tjfcl še nekaj dodal. Ni lepo slišati: »Na tO prireditev ne grem, ker jo organizira KOMA.« Nekateri nas ne marate, ker smo pač drugačni, igramo ročk, imamo ime KOMA. Ko smo začeli z. igranjem, smo bili zaradi dolgih las hašišarji, klošar-ji in podobno. Toda zagotavljam vam. da nismo nič drugačni od vas. Zato vas prosimo, ne poteptajte vsega in ne skriliziraj-tc vsega ter raje podprite vse tiste, ki hočejo nekaj naredili.
RS. Starejši prehitro pozabljale, da ste bili nekoč mladi. Lep pozdrav in računajte na nas!
KOMA  750 - društvo za prostodušne dejavnosti mladih
Čebelarsko društvo Dobrepolje obstaja v taki ali drugačni obliki že od leta 1921, kot povzamemo iz Slovenskega čebelarja istega leta, ki piše takole:
»Sedaj, koje čebelarsko društvo razdelilo direktne člane na podružnice, se je vnelo veliko zanimanje za ustanovitev čebelarske podružnice v Dobrepolju. To se nam je letos tudi posrečilo 19. junija t.l. Pristopili so tudi čebelarji iz Strug. Zaradi slabega vremena se jih je udeležilo 15 naprednih čebelarjev. Izvolil se je sledeči odbor: Erčulj Ivan - Pod-gora, predsednik, Zevnik Jožef -Mala vas, podpredsednik, Miklič Jožef - Bruhanja vas, tajnik in blagajnik. Odborniki so izvoljeni: Pire Janez - Kompolje, Novak Anton - Videm, Meglen Rafael -Struge, delegat je Miklič, namestnik Erčulj.«
Tako je bil ustanovljen prvi upravni odbor novo ustanovljene čebelarske organizacije v Dobrepolju. Kasneje seje preimenovala v Čebelarsko družino.
Iz. gornjega poročila pa je razvidno, da so bili naši dobrepoljski čebelarji že pred tem organizirani v čebelarskem društvu s sedežem v Stični. Zajemalo je nekako področja sedanjih občin Dobrepolje, Ivanč-na Gorica, Grosuplje in Velike Lašče. Ko so se reorganizirali okraji in tudi občine, so Struge prešle pod občino Kočevje, kamor so se priključili ludi struški čebelarji. V tem času pa je delo v čebelarski družini pričelo pešati, zato smo leta 1977 reorganizirali Čebelarsko družino Dobrepolje in jo v smislu Zakona o društvih tudi registrirali. Na zadnjem občnem zboru decembra lanskega leta pa smo sklenili, da zopel povabimo slruške čebelarje, naj se vključijo v naše društvo, saj smo po zadnji reorganizaciji občin zopel v skupni občini Dobrepolje.
Struški čebelarji so se v polnem številu priključili našemu društvu. Sedaj šteje društvo .32 članov. Ker so bila v bivši občini Grosuplje štiri čebelarska društva, smo leta 1981 na pobudo dobrepoljskih čebe-
larjev ustanovili Občinsko zvezo čebelarskih društev Grosuplje, kateri so tudi vodili priprave za ustanovitev te zveze in sodelujejo v organih zveze. Nekateri člani pa so opravljali tudi predsedniške in tajniške funkcije.
Ena izmed nalog društva je vzgoja in izobraževanje čebelarjev. V ta namen smo v okviru Zveze prirejali predavanja in strokovne ekskurzije. Letos pa smo samostojno priredili dve predavanji. Na osnovni šoli smo leta 1979 ustanovili čebelarski krožek, ki ga je vodil štiri leta naš član. Žal pa je po prenehanju predavanj čebelarski krožek prenehal z. delovanjem, ker ni bilo drugega predavatelja. Leta 1981, ko smo praznovali 60-letnico obstoja čebelarske organizacije v Dobrepolju, smo razvili ludi društveni prapor.
Pri šoli smo postavili tudi čebelnjak in takrat nastanili štiri čebelje družine. Velika škodil pa je, da je krožek prenehal delovati . Ponovno si bomo prizadevali za oživilev krožka, ki pa ne bi deloval samo v okviru šole, pač pa se ga bodo lahko udeleževali ludi fantje in dekleta, ki so že končali osnovno šolo, imajo pa veselje do čebel in bodo lahko s lem nadaljevali lo humano dejavnost, da ne bodo v bližnji ali daljni prihodnosti v Dobrepoljski in Struški dolini čebele izumrle, saj so le še kako pomembne in potrebne za obstoj človeštva.
Brez čebel ne bi bilo žužkocvetnih rastlin, ki se razmnožujejo z. opraševanjem cvelov. Tako ne bi bilo ne sadja, ne gozdnih sadežev, ne poljskih in ne gozdnih cvetic. Neprecenljive vrednosti pa imajo tudi čebelji pridelki, kot je med, cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji strup in ne nazadnje ludi vosek. Uporabljamo jih v prehrani, zdravilstvu, kozmetiki, svečars-tvu itd.
Da pa bi lahko imeli vse le koristi, pa morajo bili čebele zdrave. Pojavile so se tudi bolezni, ki jih čebelarji prej nismo poznali. To je zlasti varoa, ki pa je poslala imuna že skoraj na vse vrste zdravil. Po leg le bolezni se pojavljajo še nosema, pršića, poapnena zalega in ne nazadnje huda gniloba čebelje zalege. Zdravila se težko dobijo, ker jih moramo uvažali, so pa zelo draga in velikokrat tudi premalo učinkovita.
Lojze Miklič
Skrajno levo: kovači, levo: prodaja koledarjev, spodaj: samohranilke
Tradicionalni pust v Ponikvah, ki privabi staro in mlado, je tudi leto potekal na zelo visokem nivoju in po ustaljenem redu:
DOPOLDNE - tradicionalna AGENT in T' STARA DVA ter tri skupine KOVAČI, GASILCI in SAMOHRANILKE.
POPOLDNE - ob 16. uri osrednja prireditev »OTVORITEV VAŠKEGA CENTRA«,
te prireditve se je ogledalo zelo veliko ljudi iz vseh koncev.
ZVEČER - pustni ples po hišah in veselo pustovanje do...
Praznovanje PUSTA pa vedno popestri neodvisno glasilo HU-ZPP-ja: Novice Malega Pariza.
Pustna zabava pri upokojencih
Upokojenci bi bili lahko za zgled, kako se da kaj dobro organizirati. Do njih ne sežejo razna nesoglasja, zato jim še na misel ne pride, da bi opustili razna srečanja in zabave. In pustna zabava je ena od tistih, ki jih imajo v programu vsako leto. In kdo bi jim ne dal prav? V družbi sebi enakih se najbolje počutijo in sprostijo. To kažejo tudi naše fotografije, ki smo jih posneli v klubu upokojencev na Vidmu na letošnjo pustno soboto.
Tekst in slike: Naš kraj       Marija Volf in Anka Kastelic
Naš kraj
3/1997
19
Klepet s FRENKOM LENARČIČEM
Rad igra veselim ljudem
Če zaideš v klubski prostor upokojencev ob njihovih rednih srečanjih, ki so pogosto združena z zabavo, ugotoviš, da je to zaključena družba, ki ima za vse poskrbljeno v svojih vrstah. Ne samo kuharic, tudi godcev ji ne manjka.
Kar tri imajo v svojih vrstah. »In vsi trije so dobri«, pravi predsednik Društva upokojencev g. Piko, »če eden ne more, ga zamenja drugi.«
Eden od njih je g. K mi k Lenarčič, Zalarjev i/ Predstrug, ki že od leta 1993 skrbi za veselo razpoloženje na rednih upokojenskih srečanjih in izletih.
Brez harmonike ob takih priložnostih preprosto ne gre. Njen zvok pričara prijetno domačnost in razpoloženje, ki ljubitelje plesa množično zvabi na plesišče.
»Res, čez harmoniko je ni«, pritrdi g. Piko, ko se skupaj z g. Lenarčičem pogovarjamo o upokojenskem družabnem življenju. Ob tem pa še ugotovimo, da sta oba moja sogovornika enako stara in enako let upokojena. Oba imata rada narodno glasbo in vesele ljudi.
LENARČIČ: »Ljudi je treba pridobili in že na začetku ustvarili pravo razpoloženje, potem je veselo do konca.«
PIKO: »On to zna. Lepo igra in poje, vmes pa pove kakšen vie, ljudje so veseli in zadovoljni.«
LENARČIČ: »Če so ljudje veseli, je res lušlno, raje igraš in tudi sam si bolj veselo razpoložen.«
N.K.: »Na vaših zabavah se najbrž zberejo večinoma družabni in zabavni ljudje.«
LENARČIČ: »Seveda, vsi so prijetni in družabni, vsi radi plešejo in pojejo.«
PIKO: »Vsi smo tudi približno enako stari, tako rekoč »pašemo« skupaj. Vsem nam je všeč ista zvrst glasbe. Že generacija, ki bi bilit kakšnih deset let mlajša od nas, bi najbrž imela drugačen okus. Z njimi ne bi šli tako dobro skupaj.«
LENARČIČ (šaljivo z nasmehom): »No,
če bi prišle kakšne mlajše, ne bi imeli nič proti, bi se še bolje počutili.«
In tako oh prijetnem kramljanju g. Lenarčič pove še marsikaj. Upokojencem je igral že takrat, koje bil še zaposlen v Iskri inje bil predsednik društva g. Alojz Ponikvar. Takrat upokojenci še niso imeli svojih prostorov, zato pa so hodili veliko na izlete. Tudi takrat je bilo lepo. Vozil jih je Janez ( iačnik (Gandi) iz Podgore. Lepe spomine ima na tiste čase. Nekoč, ko so šli na Bled, so se ustavili kar ob avtocesti. Iz prtljažnika so vzeli pijačo, g. Lenarčič je raztegnil svojo harmoniko in potem je nekdo začel kar s »poštertan-ecm«. G. Lenarčiču je najbolj Ostala v spominu kolona avtomobilov, ki se je nabrala, ko so jih gledali.
Pa tudi na ohcetih je veliko igral. Nikoli se ni ponujal. Če pa so ga prosili, ni odklonil.
»Na ohcetih je vse odvisno od
»muzkontai ja«, ugotavljamo.
Včasih so rekli, da »nuiz.konlarji« in furmani naredijo ohcet. No, tudi danes ni veliko drugače.
Družbo je treba »gor držati". Tako praviti oba moja sogovornika. Na ohceti se pogosto znajdeš v družbi nepoznanih ljudi, zato je bilo g. Lenarčiču včasih kar malo nelagodno. Ampak samo na začetku.
»Na hitro je treba oceniti ljudi in presoditi, kaj jim je všeč in takoj ustvariti vesc-lo vzdušje«.
V kolikor se spominja, mu je to kar dobro šlo, vedno mu je uspelo najti pravi stik z ljudmi. Pa ni vedno lahko. Imaš skrbi in nisi vedno najboljše volje, pa moraš vseeno kazati prijazen obraz.
Po celem Dobrcpolju je igral na ohcetih. pa ludi drugod, še zdaj ga kdaj pa kdaj povabijo. Se vedno rad igla, posebno, če vidi. da so ljudje zadovoljni.
Potrebno je le malo talenta in veliko veselja. Začel je že pri dvanajstih letih. Oče je igral na ustne orglice. Rad je imel glasbo, zato si je kupil majhno harmoniko. Kmalu seje začel zanimati za igranje tudi sin Fresk, tako je večkrat vzel očetovo harmoniko in šlo mu je kar dobro od rok.
Kasneje, ko je bil že v službi, si je kupil večjo in boljšo in vedno pogosteje igral tudi v družbi, v gostilnah, na maškaradah, na ohcetih. Ves čas je ostal /vest diatonični harmoniki, prav pred kratkim jo je celo prenovil, zdaj ima vgrajen MIDI program.
Sc vedno čuti enako veselje do igranja, zato ne bo prenehal. Pa - če smem dodati -tudi upokojenci ga ne bi spustili kar tako iz rok, čeprav bi to najbrž nerad priznal, spoznala sem ga namreč kot precej skromnega človeka. Tudi mi želimo, da bi še dolgo zabaval vse, ki imajo radi njegovo igranje.
Pogovarjala se je M. Sleklasa
Piše: Konrad Piko
Iz društva upokojencev
Za nami je prva seja v letošnjem letu. Bila je 26.1.1997, na njej smo med drugim razpravljali o naših izletih in sploh o vsem, kar bomo delali v letošnjem letu. Največ je bilo govora o izletih. Naj vas seznanim, kakšne načrte imamo za letos.
Načrtujemo šest izletov. Prvi bo nakupovalni na Madžarsko, in sicer že 15. marca, ob tretji uri bo odhod iz Dobrepolja. Vse podrobnosti boste zvedeli od naših odbornikov po vaseh. Cena bo 2600 tolarjev. S seboj ne pozabite vzeti potnega lista.
Drugi izlet bo romanje na Hrvaško k Mariji Bistriški v Hrvaškem Zagorju. V mesecu juniju bo izlet v smeri Kočevje - Kočevski Rog - Baza 20 - Dolenjske Toplice.
Kot po navadi planiramo tudi letos kopalni izlet v Izolo v avgustu. Prav tako bomo tudi letos organizirali trgatev, to bo že peti izlet po vrsti in to v mesecu septembru,   šli   bomo na Primorsko v Vitov-
'ie:
Šesti izlet bo nakupovalni v Palmonovo v Italiji, predvidoma novembra.
Razen o izletih smo se na seji pogovarjali tudi o pripravah jedi in pijače ter o ceni pustne zabave, ki smo jo organizirali na pustno soboto. Vsi smo izrazili željo, da bi bilo čim več mask na naši zabavi. Res sta bili dve več kot lani. Vse maske so bile zares lepe, za kar je bilo treba veliko truda in priprav. Tako kot lani je bila tudi letos najlepša skupina petih mask, pa še dva druga para sta bila zelo solidno opravljena. Vsi so bili vredni pohvale. Nekaj posnetkov si lahko ogledate tudi v Našem kraju, žal pa nismo uspeli vseh zajeti v objektiv, ker nismo imeli na voljo fotografa ves večer.
Udeležba na našem pustovanju je bila zadovoljiva, bilo je 50 prijavljenih, vsem prav lepa hvala za delo in sodelovanje. Za sedaj dovolj, pa še drugič kaj novega.
Družinski kotiček irtf-
Odpoved
Srednješolka Eva se je mučila z matematiko ves popoldan. Ni ji šlo najbolje. Zraven jo je še grizla skrb. Knjigo mora do konca prebrali in napisali obnovo. Čakajo jo še geografija, zgodovina, angleščina in ...
Do poznega večera je ostala v učilnici. Vsa dekleta so že odšla spat. Z nočno tišino seje prikradlo še domo-ložje. Tako uboga in nebogljena seje počutila. Bila je utrujena in brez volje. Nenadoma jo prešine svetla misel. V pritličju je stal avtomat s sladkarijami - velika omara polna vabljivih slaščic. Za slo ali sto peldeset tolarjev dohiš čokolado, čips ali zavojček piškotov. Hitro je stopila v sobo, poiskala drobiž in stekla po stopnicah do avtomata. Ko je že hotela potisniti denar v avtomat, jo je zaustavila neka misel, ki je prav nasilno vdrla v njeno zavest. Bi se premagala? Ali si se sposobna odreči'.' Hotela je odgnati nadležna vprašanja in si hitro odgovorila. Ampak tako sem utrujena, prav izčrpana in dolgčas mi je in sploh je neumno ... Toda prav zato bi bila to prava odpoved, drobna žrlvica. Premagala bi samo sebe. Ali ne zmoreš tega'.' Odloči se! Da ali ne?
»Zmorem, kako da ne«, si je rekla Eva trmasto in hitro potisnila denar v žep. Pravzaprav sploh ni pametno jesti ob tako pozni uri in čokolada ti z.a-packa prebavo in uničuje zobe in ima preveč kalorij in škoda je denarja in...
Korak je postajal vse lažji, ko seje vzpenjala po stopnicah do svoje sobe.,Čutila je v sebi zmago. Tudi naslednji dan ji je šlo dobro. Matematična naloga ni bila pretežka in popoldne seje prav lahko zbrala. Sama sebi seje čudila, koliko je naredila.
Za letošnji post Eva ni bila v zadregi. Vedela je, kaj ho naredila. Živo ji je ostalo v spominu, kako ji je tista mala, nepomembna odpoved sprostila duha in ji vlila nove energije. Odločila se je: V poslu ne bom jedla sladkarij! Naj bo to moj skromen prispevek za vso tisto množico lačnih ljudi na svetu, ki jih ne morem nasititi.
*##    ### #**
Cerkev v postnem času zapoveduje svojim vernikom delni post. To je zdr-žek mesa ob petkih in na pepelnico in veliki petek strogi post, ko naj se odrasel človek le enkrat na dan do sitega
naje. Prenovo telesa in duha bomo dosegli, če bomo zapovedanemu cerkvenemu poslu, ki je res minimalen, dodali še kakšno svt^je odrekanje ali morda skupinsko družinsko odrekanje.
Vemo, da moramo avto vsaj enkrat na leto temeljito pregledati in ga odpeljati na tehnični pregled, da moramo redno vzdrževati kmetijske in druge stroje, da je potrebno nekajkrat na leto omesti dimnike in peči, temeljilo pospraviti stanovanje. Že dolgo je v navadi, da pred veliko nočjo opravimo pomladansko čiščenje, ko tudi kaj prebelimo, pomijemo okna, operetno zavese, pospravimo omare ...
Tudi človeški organizem potrebuje od časa do časa temeljito prenovo telesa in duha. Sodobna medicina nam priporoča občasen post za prečiščenje telesa. Zdravniki nam nenehno svetujejo več gibanja, več sadja in zelenja ve, manj maščob, sladkorja, kave, alkohola. Odločno nam odsvetujejo kajenje. Vsak bi moral premisliti, kaj bo izbral za »pomladansko čiščenje« svojega telesa in svoje duše. Lepo bi bilo, če bi nehali godrnjati in se pritoževali, kako nam je hudo, ko vendar vemo, daje vzrok številnih bolezni prekomerno uživanje predobre hrane in za človeški organizem škodljivih snovi. Lahko se vsaj odpovemo iz,-birčnosti in postanemo hvaležni za tO, da nismo lačni. Se bolj kol hrani pa se skušaj mo odreči preklinjanju in grdemu govorjenju, opravljanju, ne-voščljivosti, podtikanju, sumničenju in hudobnim mislim. Potrudimo se za odpuščanje vsem, ki so nas kakor koli prizadeli. Otrehimo stezice tlo naših bližjih, če so morda zarastle.
Če se bomo potrudili, da bomo pomladansko čiščenje našega telesa in duše res temeljito, bomo lahko na stežaj odprli vrtita svojega srca odrešenju, ko bodo zazvonili velikonočni zvonovi.
Marta Šuštar
Tekmovanje za bronasto Cankarjevo priznanje
V sredo, 12. 2. 1997, je po vseh šolah v Sloveniji zavel tekmovalni duh iz poznavanja jezika in slovstva, iz sposobnosti pri uporabljanju tega znanja, še posebej iz ubesedovanja svojih znanj, spoznanj in občutkov.
Na naši šoli je /a letošnjo letno, ki nosi naslov ZGODOVINSKI ROMAN, pokazalo zanimanje petnajst učencev sedmih in osmih razredov. Zal jih je nekaj tik pred tekmovanjem zbolelo, tako da jih je tekmovalo dvanajst. Rezultati so bili presenetljivi; kar devel učencev je zadostilo zahtevam za bronasto priznanje, tri najbolje uvrščene tekmovalke pa se bodo udeležile vseslovenskega tekmovanja v Ljubljani.
V testu so pokazali znanje iz dane literature in jezika, v domišljijskem spisu pa so nadgradili pripoved Rada Murnika o lepem janičarju tako, da so se vživeli v babico Alijano, kako svojim vnukom pripoveduje eno izmed napetih zgodb iz svoje mladosti, ki zajema stisko in utajevano skrivnost deklice janičarja.
Normalno je, da se vprašamo po smislu takega tekmovanja, V prvi vrsti gre za pravilno razumevanje, kako pomemben je jezik, njegova uporaba, njegovo dojemanje, razmerje do njega, tako za človeka kot za
družbo. Učijtelji se na vseh stopnjah otrokovega razvoja prizadevamo, da bi bilo otrokovo znanje jezika čim primerneje.
Tudi to tekmovanje v znanju materinščine, katerega se uspešno udeležujemo že četrto leto, želi pri otrocih ustvariti pravilen odnos do slovenske besede, s katero bodo v življenju izražali svoje občutke, čustva, misli in svoj pogled na svet.
Prepričana sem, tla se mladi tekmovalci zavedajo pomena materinščine. Zahvaljujem se jim za požrtvovalnost, ki so jo pokazali. Nagrajencem čestitam za dosedanji uspeh; trem najbolje uvrščenim tekmovalkam: Vilmi Šuštar, Tanji Shawish in Nini Samec, ki se bodo 22. marca  1997 v Ljubljani udeležile tekmovanja
Cankarjevega tekmovanja smo se udeležile predvsem iz veselja do branja, ki pa nas duhovno bogati in nam odpira nove razsežnosti.
Brale smo zgodovinski roman Rada Murnika Lepi janičar in poljudnoznanstveno delo Turki so v deželi že. Naš trud je bil poplačan z bronastim Cankarjevim priznanjem, ki nam veliko pomeni, čeprav je v nas samih, je potrditev, da smo na pravi poti k znanju materinščine. Mislimo, da smo zmagovalci vsi, ki smo se udeležili tekmovanja, saj smo z branjem umetnostnega in neu-metnostnega besedila podoživeli trpljenje slovenskega naroda, ki ni nikdar toliko trpel, kot prav v času turških napadov, a je ponosno kljuboval vsem viharjem.
Tekmovalke iz, 7.razreda
za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje, pa želim, da se pogumno, ponosno in ustvarjalno lotijo nove naloge. Upam, da bom z državnega tekmovanja lahko poročala o novih uspehih.
Ema Sevšek Foto: Naš kraj
Tekmovalci pred razdelitvijo nalog. Čisto brez treme ni šlo.
Učenci 6.b razreda so na prošnjo gospoda Franceta Žagarja, ki je včasih služboval na naši šoli, danes pa zavzema pomembno mesto med našimi jezikoslovci, poslali več prispevkov o izdelovanju zobotrebcev. Objavljamo zanimiv prispevek v narečju. Gospod Žagar je bil vesel tolikšnega odziva. Ker se ga mnogi spominjate iz šolskih klopi, se nam je zdelo, da bo njegov odgovor zanimiv tudi za naše bralce, zato ga z njegovim dovoljenjem v celoti objavljamo.
Kaku se dejla klince
(v dobrepoljskem narečju)
U Dobrepulski dali ni sa že ad najkdaj žvcl pridni Idjc. Ker sa ble u prejšnh čash dr/.ine številne, zemla pa je bi slabu radila, sa si Idje paiskal še dadatn zaslužk.U glavnin sa pazim dejlal klince.
Izdelvanjc klincu se je k nam razširili iz zaselku akrog Roba in Turjaka. Kdu jh je pr nas prvi začel dejlat, se na vaj. Zaslužk je bil bi piču, a ker sa klince dejlal tud alroe, je le blu najkaj. Atroc iz revnh držin sa i/.a-stank pr pauki u šul apravičli: »Sem mogu klince dajlat.« Savejde sa prejd mogli b( klinčki Ipi in u bularci je moglu bt 50 k I i neku in za 200 takh butare se je Ihku kpilu ena kila eukra. Piču zaslu/.k, a najkaj je pa le blu. Pa drugi svetovni vojni sa klince dejlal pr vsaki hiš, sej se je še kar zaslžilu. U butarci nej blu več 50 klincu, ampk lud samu 15. Tud nej blu važnu, če sa bli Ipu ahrejzani. Prejd sa klince dejlal samu iz hude lejske in kilčevne. Paznej seje že lajska-va palca tež.ku dahila lajpa. Lcjs sa hadil iskat u Jauhe. Ksnej sa pa hadil pa lajščevna na Kačevsku. Nazadje sa začel dejlat še li-pave in tapolave.
Lejs sa narejzali na 7 cm douge kreličke. Zre j zal najsa vsga naankrat, ker bi se posuš-li. Znašli sa še nojše za klat in se je iz de-helh lipavh kreličku hitru naklalu. Tje sa potlej naklal na drobne klnčke. Savajde, če seje 1 ti j s rad klov, je blu buli za dejlat. Potlej sa te klinčke abrezval z majhnmi nošč-ki, k sa bli zakrvleni in sa jm rekli krivčki. Ti krivčki sa mogli hl hdu uoslri in jh naj znau VSak nabrusi. Ceprov je blu t rej ha bt pr khnch rej s gajstn, je blu dost vasvaja. Pa-zimi ob večerh sa se zbral u kakšni hiši, ani sa klali, ani pa abrezval in gledal, kdu ima bf velk kp klincu. Te Klince sa patlej pasuš-li, spucal ti usnjeni boti. Zdaj jh je blu trej-" ha pa še /vezat in butare abtknt in adnest h "trgovci.. Potlej sa pa izutnli stroj za klince in le ročne abrtt jc blu konc.
Prejd atroc še za učajc najsa imejl cajla, zdaj ga imama pa še za sankje in smučanje.
Zapisala JUDITA KOŠIR po pripovedovanju stare mame
UČENCI ŠESTEGA RAZREDA IN NJIHOVA MENTORICA, EMA SEVŠEK, SO POSLALI SESTAVEK GOSPODU FRANCETU ŽAGARJU, KI JE VČASIH SLUŽBOVAL NA VIDEMSKI ŠOLI. KER SE NAM JE ZDELO, DA JE NJEGOV ODGOVOR ZANIMIV TUDI ZA NAŠE BRALCE, GA OBJAVLJAMO V CELOTI.
Dragi učenci šestega razreda in gospa Ema Sevšek!
Prejel sem vaše opise izdelovanja zobotrebcev. Presenetili ste me, ker ste zmogli napisati nekaj besedil po dolenjsko, ker ste tako lepo prepisali vsa besedila na čisto in ker ste mi priložili tudi posnetek na magnetofonski trak.
Tudi sliko Dobrepolja ste mi poslali. Bilo mi je milo, ko sem jo gledal. V Dobrepolju sem se namreč oženil s predmetno učiteljico matematike in sem potem z družino stanoval v Jakličevem domu.
Na dobrepoljske »klince« se velikokrat spominjam. Ko sem leta 1961 učil na dobrepoljski šoli, mije prvo uro marsikdaj kakšen učenec zaspal, ker je predolgo v noč špičil zobotrebce. Pustil sem ga kar pri miru. Menil sem, da se otrok mora naspati.
Ko sem pozneje učil kar preveč spočite ljubljanske otroke, ki so bili kar pretirano živahni med poukom, po šolskih hodnikih in stopniščih, se mi je dostikrat tožilo po bolj mirni in dela-voljni dobrepoljski mladini.
Hvala za Vašo ponudbo, da bi vas obiskal. ž.al leta 1997 kar ne bi mo-
gel, ker imam veliko obveznosti na fakulteti in pri založbah. Upam pa, da se bom leta 1998 spravil v pokoj in da bom potem našel čas za obisk v kraju »stare sreče«.
Se enkrat hvala za pošiljko. Pridni ste, otroci iz Dobrepolja, in pridni si zmeraj znajo pošteno zaslužiti svoj »kos kruha (pogače, mesa in vina)«.
Zahvaljujem se tudi gospe Emi Sevšek, ki Vas je navdušila, da ste rešili pred pozabo dobrepoljsko domačo obrt iz polpretekle dobe.
Lepo  Vas pozdravljam France Žagar
Moj prijatelj Bojan
Moj prijatelj Bojan hodi v četrti razred. Star je deset let in trenira smučarske skoke pri klubu R.K. Redno trenira že nekaj časa. Udeležuje se tudi tekmovanj v skokih. Dosega že lepe rezultate. Osvojil je že dva pokala in diplomo. Živi na Vidmu in se večkrat tedensko vozi na trening v vas Račno, kjer imajo skakalnico. Uspešen pa ni samo pri skokih. Zelo dober je tudi pri telovadbi in pri šahu. Bojan je tudi dober prijatelj in sošolec. Vsi se veselimo njegovih uspehov pri skakanju. Bojanu želim, da bi na tekmovanjih dosegal še naprej lako dobre rezultate.
Petra Tkalčič,4.a razred OŠ Videm
Pust, pust krivih ust
V torek smo v šolo prišli oblečeni v maškare. Najlepše maškare so bile nagrajene. Tudi v Ponikvah smo imeli pustovanje. Maškare so ves dan hodile po vasi. Zvečer so hodile od hiše do hiše s harmoniko in plesale. Prišla sla ludi I' stara dva. Ustrašila sem se njunih mask. Danes bodo pusta pokopali.
Ana ZgOttC, 2.razred
Na pustni dan smo šli v šolo oblečeni v maškare. Jaz sem predstavljala klovna. Po pouku smo imeli srečanje v šolski jedilnici. Najboljše maske so bile nagrajene. Popoldne smo se s prijatelji dogovorili, <la gremo v maškare. ()b lekli smo se in šli po vasi. Predstavljali smo i;i/ lične maske: kraljico, miško. muco. klovna in kavboja, ljudem smo se šli samo pokazat, pa smo vseeno dobili čokolado, krofe in tudi nekaj denar ja. Preden seje /.mračilo, smo šli domov, si razde lili. kar smo dobili in sklenili, tla gremo naslednje leto spel v maškare.
Andreja Kline, 2.razred
Na sliki: Ena od nagrajenih mask na šolskem pustovanju
nugtno
'Bib sem
m a sto
C, i ti vlečena   sem ono v
Saprcm^o. meia sern ušesa m hlače, luoi
druge maštpre so hodile ' cel" vrat do vrat
i ukore
oirolce
Tite:
oo vrai
( so toivesae
tud'  učile nce in
.j   i *
Matere so
aoDiie nacraae.
Suzana Novak . Ib
Likovna delavnica v 1.b razredu
so izdelovali po modelu pustne maske i/ DAS mase. Izdelki so bili prvovrstni in nekaj posebnega. Kdo bi si mislil, tla lahko nastanejo lako lepi i/tlelki poti drobnimi prstki. Pohvalno pa je tudi to. tla so pri likovni delavnici sodelovali tudi starši s svojimi idejami in z delom.
V I.h razredu na Vidmu je bilo že nekaj dni preti pustom zelo živahno in delavno. Povabili so nas na likovno delavnico, ki jo je vodila razredničarka Jadranka Kastelic. Učenci
Tekst in slike: Naš kraj
Varujmo slovenski jezik
Ne dolgo nazaj smo praznovali slovenski kulturni praznik. Bilo je pripravljenih veliko prireditev in srečanj, s katerimi smo se spomnili smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Tega dne smo lahko prisluhnili mnogim recitatorjem in zborom, ki so nam skušali približati lepo slovensko besedo, zapisano izpod peres slovenskih ustvarjalcev; pesnikov, pisateljev in dramatikov.
Slovenski jezik je lep. Je nekaj posebnega, saj ima tudi dvojino. V našem jeziku lahko pišemo ali govorimo o dveh, o meni in tebi; o prijateljstvu, iskrenosti ali ljubezni med nama, vama ali njima. Mnogi drugi jeziki le možnosti nimajo. Ne morejo opisati odnosa med dvema človekoma, saj imajo poleg ednine le množino, katera vsak pristen odnos bolj ali manj posploši. Ta čudoviti jezik smo podedovali od naših prednikov, ki so morali prestati marsikaj, da so nam lahko posredovali kulturo svojih očetov in naših dedov, katere bistvena prvina je ravno slovenska beseda. Naša dolžnost pa je, dajo ohranimo in izročimo neokrnjeno prihodnjim rodovom. Danes je slovenska beseda premalo spoštovana. Predvsem mladi ne čutimo do materinega jezika tisto spoštovanje, ki bi bilo potrebno. V našem govorjenju se pojavlja vse preveč amerikanizmov in besed prevzetih od drugih narodov, ker se nam zdijo le te bolj moderne. Moderni pa hočemo hiti vsi. Postali moramo bolj pazljivi, da bomo vzpostavili pravi odnos do slovenskega jezika. Zavedati se moramo, tla nas samo jezik združuje v slovenski narod in tako tudi ločuje od drugih narodov. Vsi, še posebej pa mladi, moramo ustvarili neko ljubezen do našega naroda, jezika in kulture, tla bomo lahko kljubovali drugim kulturnim tokovom tudi v prihodnosti in ohranili svojo identiteto.
Janez Tomšič
Valentinovo - dan ljubezni
Sveti Valentin naj bi bil duhovnik, ki je mučeniško smrt pretrpel leta 273. To pa je tudi vse, kar vemo o njem. Povezovanje svetega Valentina z. ljubeznijo menda se ga tja dt) Chaucerja, angleškega srednjeveškega pesnika, ki je pripomnil, da se na ta dan ženijo ptički. Neka druga razlaga pa pravi, da je dan svetega Valentina zgolj krščanska preobleka rimskega praznika lu-perkalij - dneva ljubezni. Kakorkoli že, sveti Valentin verjetno nima posebnih zaslug za to, tla je postal zavetnik ljubezni. Ali pa tudi, ktlo ve'.'
Ljubiti, kaj to pomeni? Kako bi mogli živeti, ne da bi ljubili in bili ljubljeni'.' Spominjam se neke veroučne ure^v preteklem letu, ko smo govorili o ljubezni. Nek učenec je kot iz. topa izrekel misel: »Gospod, kako nam boste vi govorili o ljubezni? Saj vendar niste poročeni!« Zanimivo mnenje. Kaj res tisti, ki ni poročen v svojem srcu ne more doživeti ljubezni'.'1
Duhovni pisatelj Bosmans je zapisal: »Če se v mojem življenju prižge luč ljubezni, zašije svetloba, tedaj mi je toplo. (!e je v meni ljubezen, mi lahko manjka mnogo stvari, pa jih ne pogrešam. Če pa ljubezen v mojem življenju Ugasne, vstanejo črne sence, začneta se širiti mrak in hlad
Strah postane takrat človekov gospodar. Upanje v smisel življenja se maje. Življenje postaja črno. Tudi sodobna psihologija, ki je v nekem obdobju hotela zanikati človekovo duhovno plat, poudarja, tla se človek brez ozračja ljubezni ne more razvili v zdravo osebnost. Ljubezen je res kot sonce, ki dan za dnem tlela čudeže življenja. Kdor je nima, nima ničesar.
Valentinovo je zato pomemben dan, Vprašanje pa je, ali ima še listi pristen pomen. Tako kot smo ljudje umazali najbolj čisto besedo ljubezen, zastrupljamo tudi njen praznik. Živimo v svetti. tako zelo
zaznamovanem s čustvenostjo, čustvi,
Nekaterim mladim sem postavil vprašanje: Kaj hi storil, če bi ti bila dana mož nost, da spremeniš eno stvar v domačem kraju, v naši državi ali celo v svetu'/ Vzdušje je bilo zelo prijetno, zato so nekateri odgovorili na vprašanje bolj za šalo, kot pa zares. Odgovarjali so mladi iz Dobrepolja, Velikih Lašč in Turjaka.
Zbudila bi zavednost v mladih! (Marta)
Skušala bi narediti nekaj, da bi zmanjšala nasilje, razširjenost mamil in prometnih nesreč! (Anita)
Postavil bi nove zakone, povečal pravnost države! (Marko) Mir! (Lidija)
Skrajšal bi čas vojaškega služenja! (Primož)
Omogočil bi več srečanj, kjer bi se lahko mladi spoznavali in srečevali! (Damjan)
Asfaltirala bi prostor pred dobrepoljsko kmetijsko zadrugo!
Organizirala bi več krožkov in delavnic za osnovnošolske otroke! (Barbara)
Zavrtela bi čas za nekaj let nazaj, da ne hi bilo asfalta, betona in onesnažene
narave, pač pa veliko dreves, zelenih trat in rož! ( Lucija )
Odpravila bi sovraštvo! (Ajda)
Želela bi veliko lepih fantov! (Marjeta)
Želela bi veliko velikih, seveda tudi lepih fantov! (Anja)
Čim manj trpljenja in lakote! (Mateja)
Slovenščina bi postala svetovni jezik! (Peter)
Pač, zavrtel bi čas za 2337 let nazaj, samo avto bi moral ostati. (Bojan)
strastmi, da ostajamo samo na tej ravni, ljubezen spuščena samo na raven čustev, pa ni prava ljubezen.
To misel je nazorno predstavil katoliški puščavnik Nikolas Buttet, ki živi samotno življenje v Švicarskih Alpah: »Ko mati Terezijti objame gobavca, tega ne stori, ker bi jo ta ganil na čustveni ravni, ker bi ji bil zunanje všeč, ampak stori dejanje ljubezni, ki je odločitev volje, delati iz ljubezni. Ljubiti ne pomeni samo in najprej nekaj čutiti. Ljubiti pomeni hoteli ljubili. Pomeni slil življenja.« Ne samo na Valentinovo, vsak dan moramo iskali pristno ljubezen.
kaplan Jernej
Mladinsko stran pripravlja Janez Tomšič
Ugotavljamo, da je zaradi vse večje socialne stiske vse več občanov, ki ne vedo, kam naj se obrnejo po pomoč in kje le-to lahko uveljavijo ter pod kakšnimi pogoji. Zaradi tega bi jih želeli informirati o pravicah, ki jih imajo po Zakonu o socialnem varstvu in jih uveljavljajo na Centru za socialno delo Grosuplje.
Po zakonu o socialnem varstvu so do denarnega dodatka upravičene osebe, ki si začasno ne morejo zagotoviti sredstev za preživetje iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. To pomeni, da delovno razmerje niso prekinili na lastno željo ali po svoji krivdi in so najprej upravičeni do nadomestila na Zavodu za zaposlovanje. Cenzus za dodelitev denarnega dodatka je žal zelo nizek, za predšolske otroke 29%, šoloobvezne 34%, dijake in študente 42% in odrasle 52% zajamčene plače. V dohodek družine se vštevajo vsi neto dohodki in prejemki (osebni dohodek, vsa nadomestila, priložnostni dohodek ali dohodek iz pogodbenega dela, vsa darila in dediščine, dohodek pristojen za socialno varstvo), skratka vsi viri dohodnine izplačani v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo zahtevka, razen otroškega dodatka, štipendije in dodatka za tujo nego in pomoč. Pravica pa gre od prvega naslednjega meseca od vložitve zahtevka.
Npr.: Cenzus za štiri.člansko družino, ki ima enega šoloobveznega in enega predšolskega otroka je 167% oz. 57.870,50 SIT. Družina je upravičena do denarnega dodatka, če so njihovi skupni neto izplačani pri-
NAGRADNA UGANKA
Mesec marec je še posebno posvečen ženam, saj sta jim v tem mesecu namenjena kar dva praznika: eden na začetku, drugi na koncu meseca. Po katerih dveh datumih sprašujemo? Odgovore pošljite do 15. 3. na naslov: Mladinska veroučna skupina, Videm 33, 1312 Videm. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri lepe nagrade, ki jih izžrebanci dobijo v župnišču.
Rešitev prejšnje nagradne uganke se glasi CAMBRIDGE. Nagradi za pravilno rešitev prejmeta: Klavdija Jeršin iz Predstrug in Bernarda Tomšič iz. Kompolj. Čestitamo.
Urška & Vesna
hodki v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka nižji od zgoraj navedenega cenzusa. V nasprotnem primeru jim denarnega dodatka ne moremo dodeliti, saj nimamo nikakršne zakonske možnosti dodelitve mimo kriterijev, ki so navedeni v 26. členu zgoraj omenjenega zakona. Višina denarnega dodatka se namreč določi kot razlika med ugotovljenimi dohodki in merili, ki smo jih navedli zgoraj. To je še posebno težko v primerih, ko jim poteče nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje, saj mi upoštevamo dohodke zadnjih treh mesecev, ki pa jih upravičenci dejansko ne prejemajo več in mora pravzaprav miniti nekaj časa, preden so pri nas upravičeni do denarnega dodatka. Center za socialno delo lahko dodeli denarni dodatek v nižjem znesku, če kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost, posedujejo premoženje, ki bi jim lahko dajalo dohodke oz. zagotavljalo preživetje ali živijo z osebami, ki niso člani ožje družine, vendar skupaj pridobivajo dohodke npr. družina, ki živi na kmetiji svojih staršev, ki so lastniki kmetije.
Prejemniki denarnega dodatka so upravičeni tudi do dodatka za tujo nego in pomoč, če za osnovna življenjska opravila potrebujejo pomoč druge osebe, v višini 30% denarne pomoči kot edini vir preživljanja, kar trenutno znaša 6237,50 SIT. Upravičenost do tega ugotavlja invalidska komisija pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero je naše ministrstvo sklenilo pogodbo o opravljanju te storitve.
Prejemniki so nadalje upravičeni tudi do delnega nadomestila najemnine za stanovanje, ki pa trenutno znaša maksimalno 6970,50 SIT.
Denarni dodatek se dodeli za obdobje enega do največ šest mesecev. Center za socialno delo veže odločitev o dodelitvi denarnega dodatka na aktivno reševanje svoje socialne problematike, kar pomeni, da si je sam dolžan aktivno iskati zaposlitev ter o tem tudi predložiti uradna potrdila, da se po potrebi vključi v zdravljenje, v javna dela oz. izpolnjuje vse dogovorjene naloge. V nekaterih primerih se denarni dodatek zaradi smotrnosti porabe nakazuje na trgovino, drugi osebi, skratka v funkcionalnejši obliki. Prejemnik je dolžan vsako spremembo svojih gmotnih razmer takoj sporočiti našemu centru.
Poleg tega je potrebno poudariti, da so odrasli in preskrbljeni otroci po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih dolžni preživljati svoje starše in smo jim v primeru, da se o tem ne dogovorijo sami, dolžni zaslišati in v skrajnem primeru napotiti tudi na sodišče.
Izjemoma lahko Center za socialno delo dodeli denarni dodatek za premostitev trenutne materialne ogroženosti mimo pogojev, ki smo jih navedli zgoraj, če gre za premostitev trenutne materialne ogroženosti, dejansko za izjemne enkratne stiske kot so požari, poplave, elementarne nesreče ...
Med socialno varstvene dajatve spada tudi DENARNA POMOČ KOT EDINI VIR PREŽIVLJANJA, do katerega pa so upravičene osebe, ki so trajno nezmožne za delo in osebe starejše od 60 let, če so brez vsakih dohodkov oz. prejemkov, so brez premoženja, živijo doma ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati. To pomeni, da te pomoči ne more imeti nihče, ki ima otroke ali ima izgovorjen preužitek. Na to kaže tudi podatek, da imamo na CSD Grosuplje trenutno le 10 takih oseb, ki prejemajo mesečno 20792 SIT.
Poleg tega občine namenjajo del sredstev za dodelitev enkratnih pomoči za nakup ozimnice, šolskih potrebščin in kurjave. V teh primerih pa se med dohodke vštevajo tudi štipendije in otroški dodatki, vendar lahko prejemniki presegajo cenzus za dodelitev denarnega dodatka maksimalno do 30%, če gre za družine in 50%, če gre za posameznika.
Npr. štiričlanska družina, ki ima enega študenta in enega šoloobveznega otroka. Cenzus je 18%, kar znaša 62.375 SIT. Njihovi dohodki skupaj z otroškim dodatkom in štipendijo pa ne smejo preseči zneska 81.088 SIT.
Upamo, da smo vam pomagali z zgoraj navedenimi informacijami, v kolikor pa želite dodatne, smo vam na voljo vsak uradni dan na CSD.
Sonja Wildmann Cazvoda za CSD
Grosuplje
SOCIALNO VARSTVO
Informacija o socialno varstvenih dajatvah
Nas kraj
ŠPORT
3/1997
Kolesarski praznik bo v maju
Letošnja mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji bo potekala nekoliko drugače kot prejšnja leta. Pomembno je, da bo peta etapa te dirke potekala po cestah vseh treh občin: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
Dirka sama se bo začela že 4. Maja v Radencih. Za nas pa je pomembna peta etapa dirke, katere stari bo v [vančni Gorici in cilj na Vrhniki. Za organizacijo etape je zadolžen organizacijski odbor, ki ga sestavljajo:
Jurij Kos, Bogomir Sušič, Vinko Blatnik - Občina Ivančna Gorica;
Franc S kri j, Pavel Šlaudoher, Andrej Cevc - Občina Grosuplje;
Alojz Kuplenk, Stane Škulj - Občina Dobrepolje.
Namen organizacije etape kolesarske dirke je tudi pospešili kolesarski šport pri nas, hkrati pa s športno prireditvijo povezati novo nastale občine in iskali skupne cilje ter možnosti povezav na turističnem, športnem in kulturnem področju. Kolesarska dirka pa bo tudi lepa prilika promocije našega gospodarstva in podjetništva. Dirko namreč spremlja radio, televizija in dnevno časopisje s posebno oddajo iz vsakega kraja, kjer je cilj oziroma start dirke. O priliki kolesarske dirke bo izšel tudi poseben bilten.
Več o dirki bomo napisali v naslednjih številkah občinskega časopisa.
Vinko Blatnik
Smučarski skoki v Strugali
V nedeljo, 19. januarja, so člani ŠD Četež Struge že drugič organizirali skoke na 30-metrski skakalnici (na sliki).
V lepem sončnem vremenu se je na startu zbralo 73 skakalcev iz širšega območja Dolenjske in ljubljanskega območja. Poleg posameznikov, ki so zastopali svoje vasi, so bili prijavljeni tudi klubi:
SK Račna, SK Zabrdje Mirna, SK Mengeš, SK Krško, ŠD Turjak.
Tekmovanje se je odvijalo v treh kale gorijah: mladinci, člani in veterani. Skakalci so bili sicer nekoliko v neenakopravnem položaju, ker so nekateri skakali tudi z alpskimi smučmi. Zaradi lega tudi niso ocenjevali sloga, kar seje izkazala kot še ena pomanjkljivost.
V prihodnje nameravajo to spremenili. Skakalci z alpskimi smučmi bodo imeli svoje tekmovanje, za prave skakalce pa bo organizirano tudi ocenjevanje sloga.
Končni razpored zmagovalcev je bil tako odločen samo glede dolžine skoka. Uvrstili so se takole:
MLADINCI:
1. m. Grega KOSTREVC, SSK Zabrdje Mirna
2. -3.m. Tomaž STARK, SSK Račna
2.-3.m. Damjan VRTIČ, SSK Zabrdje Mirna
ČLANI:
1. m.
2. m.
3. m.
Jože BERDAJS, SSK Račna David KUŠTEL, SSK Mengeš Tomaž PEČNIK, ŠD Turjak
VETERANI:
1. m. Stane MARTINJEK, SSK Zabrdje Mirna
2. m Jože ZUPAN , SSK Krško
3. m Sašo KURENT, SSK Mengeš
25 in 25,5m 24,5 in 25m 24,5 in 25m
26 in 26,5m 26 in 25,5m 25 in26m
27 in 28,5m 25 in 26,5m 24,5 in 25m
Pokale je zmagovalcem podelil župan občine Dobrepolje gospod Anton Jakopič (na sliki).
Najdaljši skok je bil oprav [jen v soboto na treningu -3 I m.
Ob skakalnici se je zbralo približno 600 gledalcev. Poskrbeli so tudi za toplo hrano in pijačo.
Tekst in slike: Jože Meglen
Naš kraj
IZ DAVČNE UPRAVE
3/1997
Na podlagi 120.člena Zakona o davčnem postopku (Ur.list
RS,št.18/96) izdaja Ministrstvo za finance, davčna uprava Republike Slovenije
JAVNI POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 1996
Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 1996 najkasneje do 31. marca 1997.
Napovedi niso dolžni vložiti:
• zavezanci, katerih osnova za dohodnino ne presega 11% povprečne letne (bruto plače) zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1996(in je to njihov edini vir dohodnine),
• učenci in študenti, katerih edini vir dohodnine so prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji in katerih osnova za dohodnino ne presega 51% poprečne letne (bruto) plače zaposlenih v republiki Sloveniji v letu 1996;
• zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 1996, v skladu z zakonom, niso plačali akontacije dohodnine.
Opomba:
Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 1997 vložiti tudi zavezanciza davek od dohodkov iz dejavnosti, ki napoved za ta davek vložijo do 28. februarja 1997.
V napovedi za odmero dohodnine moralo zavezanci za dohodnino, ki so po končani zapuščinski razpravi v letu 1996 postali lastniki denacionaliziranega premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati dohodke od oddajanja tega premoženja v najem za vse obdobje, ko je v njihovem imenu, kot zavezanec za davek od navedenih dohodkov, nastopal skrbnik za posebne primere.
Napoved vložijo:
Zavezanci za dohodnino s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) vložijo napoved pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi, če še niso vpisani, pa pri Izpostavi davčnega urada, na območju katerega imajo stalno prebivališče v času vložitve napovedi. Zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, vložijo napoved pri izpostavi davčnega urada, na ob-
močju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi, če niso vpisani, pa pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega imajo začasno prebivališče v času vložene napovedi.
Napoved za dohodnino je treba vložiti na predpisanem obrazcu.
Zavezanec za dohodnino se kaznuje za prekršek:
• z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, če
nepravočasno vloži napoved za odmero dohodnine,
• z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, če ne vloži napovedi za odmero dohodnine ali vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero dohodnine ali v napovedi izkaže neresnične podatke.
MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava Republike Slovenije
Urnik prevzemov dohodninskih napovedi
Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana, Izpostava Grosuplje, obvešča vse občane in druge zavezance za dohodnino v občini Dobrepolje, da bo Izpostava organizirala prevzem dohodninskih napovedi za leto 1996
24. in 25. marca od 8.00 do 18.00
v prostorih Krajevnega urada oz. Občine Dobrepolje
Prosimo vse občane, da koristijo usluge naših uslužbencev v tem času. Nadalje obveščamo, da bomo na Izpostavi Grosuplje, Kolodvorska 4, prevzemali dohodninske napovedi tudi:
26. marca od 8.00 do 17.00
27. marca od 8.00 do 15.00
28. marca od 8.00 do 13.00 1.aprila od 8.00 do 15.00
Glede na javni poziv želimo opozoriti vse podjetnike, da morajo vložiti napoved dohodkov dejavnosti do 28. februarja 1997 (petek od 8.00 do 13.00).
Prosimo vse, da se držijo teh terminov. Po tem času prejete dohodninske napovedi zapadejo pod kazen za prekrške.
Po pooblastilu direktorju vodju Izpostave: Anton Žitnik
Turistično društvo Dobrepolje
vabi na ogled
SMUČARSKIH POLETOV V PLANICI
22. ali 23. marca 1997
Avtobusni prevoz bomo organizirali
glede na število prijav.
Prijave zbira gospa PAVLINA NOVAK
tel.:787-177
Za osvežitev spomina
Jezni in užaljeni učitelji OŠ Dobrepolje, ki /. učenci pripravljamo kulturne programe, ugovarjamo /oper izjave g. Zrnca, predsednika Kulturno umetniškega društva Dobrepolje, ki jih je dal v intervjuju v zadnji številki Našega kraja, češ da nimamo dovolj posluha za sodelovanje na kulturnem področju, da sicer nekaj obljubljamo, nič pa ni narejenega.
Pred številnimi gledalci, fotografskimi aparati in celo televizijskimi kamerami so naši Licenci izvedli v času njegovega predsednikovanja kar devet kulturnih prireditev. Dela smo se vedno lotevali z veseljem in odgovorno. Toliko ljubezni naših učencev do slovenske besede in ohranitve naših običajev, toliko občutenega petja ter igralskega daru so izrazili v teh letih, zato ne dovolimo, da bi nekdo, ki je celo predsednik Kulturno umetniškega društva, tako brezvestno pohodil in negiral delo in prizadevnost naših učencev. Ne dovolimo, da bi nekdo z neresnicami omalovaževal naše delo.
G. Zrnec. ki je tako širokogrudno delil zahvale vsem živim in mrtvim snovalcem kulturnega dogajanja v našem kraju, je prezrl najmlajše, najobčutljivejše. Pozabil je, da so ti mladi ljubitelji kulture novi potenciali, naš podmladek, novi bodoči nosilci kulturne delavnosti v kraju. In loje žalostno. Za osvežitev spomina naj ponudimo samo nekaj kulturnih prireditev za kraj:
1993. leta: kulturna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku IZ BABIČINE SKRINJE s predstavitvijo ljudskih pesmi,
1994. leta: kulturna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z. igrico MAPI PRINC; literarni večer NAŠA DOLINA IN NAŠ ČLOVBC V UMETNIŠKI BESEDI KARLA MAUSERJA; BOŽIČNI ČAS IN
NJEGOVI OBIČAJI (prireditev odprtega tipa za javnost);
1995. leta: sodelovanje na kulturni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku; recital MATI ZEMLJA ob otvoritvi Kraljeve galerije v prostorih OŠ; sodelovanje na dnevu državnosti z. igrico MATILDA;
1996. leta: prireditev v Jakličevem domu ob materinskem dnevu; predstavitev velikonočnih običajev v velikem tednu -PRŠU JE TA VLEKI KEJDN (predstavitev odprtega tipa v šolskih prostorih pred televizijskimi kamerami);
1997. leta: literarni večer PESEM MOJA JE POSODA TVOJEGA IMENA.
Za naveden prireditve imamo vrsto dokazov, od fotokopij vabil do fotografij in posnetkov na videokasetah. Sprašujemo se, kako more predsednik Kulturno umetniškega društva po vsem tem še govorili o nesode-lovanju in zaprtosti.
Mentorji kulturnih programov na OŠ Dobrepolje
Pomlad pod mostovi
Ni kaj - rezultati državnoz-borskih volitev bodo še nekaj časa burili domišljijo. Pa ne samo rezultati. Tudi predvolilna kampanja ni pozabljena.
Ker nameravam polemizirali, naj zapišem, da meje k pisanju spodbudil članek avtorja/avtorice M.S. »Mesec takšnih in drugačnih dogovarjanj« v eni izmed prejšnjih številk tega časopisa. Namen omenjenega članka je bil lažje razumevanje s pomočjo obujanja nekaterih stvari iz preteklega leta. Izbral sem si enako iztočnico.
Liberalna demokracija Slovenije je v komentarju označe-
na kot vsesplošni manipulalor z mediji, javnim mnenjem, volilnimi rezultati in nenazadnje tudi z ljudmi. Ker M.S. na tak način obuja spomine, bom sam poizkušal osvežili spomin M.S.
Liberalna demokracija Slovenije je svoje predvolilne aktivnosti gradila na promociji lastnega programa in dosedanjega dela. Ocenjevanje je v pristojnosti volilcev in volilk. Enako velja tudi za liste, ki ki si promocije stranke ne morejo zamislili brez. izrazilo umazanega udrihanja čez, konkurenco. O sebi pa zmorejo povedali zgolj to, daje čas za spremembe, naštete v alinejah. O izvedbi pa bore malo ali nič.
LDS je tudi stranka, ki ne sklepa predvolilnih koalicij. Pripravljena je na sodelovanje z. vsemi, ki jim enakopravno sodelovanje ob upoštevanju dogovorov ni tuje. [mamo zelo slabo izkušnjo z SKD, ki sojo enako ocenili tudi volilci in volilke.
Potem pa se je zgodil »Pucko - izdajalec«. Sicer pa se je že od nekdaj vedelo, da je Podobnik nezanesljiv partner. Izdane so vse moralne vrednote. Stranke slovenske pomladi so razbite. Mandatar je dosegel svoj cilj - razbitje koalicije, ki je pred volitvami ni bilo, po volitvah pa je zacementirala svojih 45 glasov. In čakala. Na kaj'.' Pravzaprav - na koga? Na svojega »Pucka - junaka«.
Če se poizkusu preseganja takšne zaplankanosli v interesu države reče »razbijanje« pomladanske koalicije, potem se s takim dejanjem in poimenovanjem strinjam. Cas bi namreč že bil, da nekateri, med njimi tudi M.S., dojamejo, daje demokracija širši politični pro-stor od tistega, ki ga »vidijo«. Pri vsem tem pa se sprašujem, na osnovi česa vsi lisli, ki so volili eno od pomladnih strank, zdaj trdijo, daje zmagala »pomlad«. Na osnovi programov -takšnih in drugačnih - prav gotovo ne, saj so si tako različni. Mogoče zaradi čustev, moralnih vrednot in preteklosti Sa-
mo s tem pa se države ne da voditi. Predvsem pa sem prepričan, da bi enotna lista kandidatov in kandidatk omenjenih strank dobila precej manj glasov.
Liberalna demokracija1 Slo venije naj bi si do takšne pozicije pomagala predvsem z obvladovanjem »domala vse« medijev. Če ima M.S. resen namen pomagali ljudem k lažjemu razumevanju, potem naj pobrska po časopisih izpred volitev, lahko si ponovno ogleda kako volilno-informativno oddajo na TV, predvsem pa naj primerja rezultate anket javnega mnenja s »točno usmerjenim sporočilom« in rezultate volitev. Pa ja M.S. ne misli, da se ljudje odločajo na osnovi rezultatov javnomnenjskih raziskav'.' Hudo podcenjevalno.
Dobro pa je, da pišejo in objavljajo tudi taki. Pa čeprav se skrivajo za inicialkami.
Uroš Gruden Lokalna pisarna LDS
Podiranje mostu
Članek z, naslovom »Pomlad pod mostovi« sem dobila za objavo v našem glasilu 21. februarja. V prejšnji številki Našega kritja pa je na naslovni strani s poudarjenimi črkami in Številkami pisalo, da sprejemamo prispevke do IX. februarja. Upravičeno ga torej ne bi ob javila, ludi zaradi pomanjkanja
prostora ne. Vendar sem v skrbi, da bi imel čez en mesec kdo probleme z. »osvežitvijo spomina« pretehtala, tla nek drug članek lahko počaka do naslednje številke. Mimogrede sem se spomnila predvolilnega promocijskega članka LDS, za katere ga so prav tako prosili za objavo po preteku roka za oddajo prispevkov. Tudi lakral smo še našli prostor tudi za to stranko. Toliko v pojasnilo in dokaz, da sprejemamo različnost
mnenj. To priložnost pa izkoriščam tudi za obvestilo spoštovanim bralcem, da v prihodnje zaradi nemotenega oblikovanja glasila, razen v primerih vnaprejšnjega dogovora, ne bomo sprejemali prispevkov po roku, ki bo objavljen.
In če se je v »Našem kraju« že našel prostor za prispevek gospoda Uroša Grudna iz Gro-suplja, sem si vzela pravico in prostor, da nanj odgovorim, in to osebno, kot avtorica članka v prejšnji številki »Mesec takšnih in drugačnih dogovarjanj«,
Ne moremo vedno izbirati, kar se nam zgodi, vedno pa lahko izberemo, kako se bomo na dogodke odzvali. Odločila sem se, da ne bom odgovarjala na razna namigovanja v članku, ne mislim se spustili na to raven. Tudi ne mislim polemizirati o volilnih izidih, zmagah in porazih ter programih strank, preveč je bilo že povedanega in napisanega, nekaj lega tudi v našem glasilu. Tudi ne želim dokazovali, da se politika ne dogaja na odprtem odru in da je javnosti odmerjen le majhen del. In da je politika vedno tudi boj za oblast, pa ne samo listih, ki bi jo želeli imeti, morda Še bolj tistih, ki jo že imajo, bojijo sejo namreč zgubili, ker so okusili njene prednosti ... Saj se razumeva, gospod Uroš
Gruden?
Mimogrede - razbijanju pomladne koalicije Vi pravite preseganje zaplankanosti v interesu države? Na kratko: ne, ne gre za »preseganje zaplankanosti« in ne za širše »videnje« političnega prostora, koi to utemeljujete Vi, ampak preprosto za interes neke določene'politične stranke ostali na oblasti in oslabiti politično alternativo, Koliko je takšna opcija v interesu države, pa je drugo vprašanje.
Poglejte, koliko tem se nama odpira. Škoda, da ne moreva nadaljevati, zmanjkalo bi prostora na naših časopisnih straneh. Vaša izvajanja so mi dobro znana, pa jih ne moreni sprejeti, Dodajam le to, da ostajam
pri enakem stališču, kol sem ga napisala v - za Vas - tako spornem članku. Le zadnji stavek bi spremenila in morda kaj dodala zaradi aktualnosti in preobrata v slovenski politiki. Nedavni dogodki so moje izvajanje le še potrdili in zdaj je podobna mnenja slišati na vsakem koraku. Sicer pa, če bi midva z g. Urošem Grudnom normalno polemizirala o politiki, bi se v kakšni stvari celo znašla na enakem stališču. Ker pa imam pred sabo članek, iz katerega veje vzvišenost in aro-ganca, mislim, daje že sam odziv pisca, takšen kot je, dovolj zgovorno dejanje. Vseeno pa se mi zdi potrebno pojasnili nekatere moje trditve in odgovorili na nekatera njegova podtikanja, ki se nanašajo name osebno.
Naj začnem pri zadnjem stavku. Res sem se podpisali) z ini-cialkami, vendar ne zato, ker bi se za njimi skrivala, kol menite Vi, gospod Gruden. To je praksa tudi v nekaterih drugih slovenskih časopisih. Sploh pa - bralci, ki jim je glasilo namenjeno, natančno vedo, kdo je M.S. in kaže, da tudi Vi. Če bi se hotela skriti, bi se skrila pod lažnim imenom, še bolj verjetno pa se ne bi izpostavljala s člankom, kot sem se. Normalno je, in tegii sem se ludi zavedala, da so med bralci tudi taki, ki se z mojim mnenjem ne bodo strinjali. Pa do tega trenutka še nisem dobila nobenega ugovora ne ustnega ne pisnega ne od bralcev ne od tistih, ki so trie imenovali na to mesto.
A začuda - oglasili ste se Vi, gospod Uroš Gruden iz sosednje občine, koi predstavnik LDS, ki Vas osebno sploh ne poznam in moram dodati, da mi je zelo žal, da Vas spoznavam na tak način - iz polemik v našem glasilu. Ne morem si kaj, gospod Gruden, da Vas ne bi vprašala, zakaj ste se oglasili prav na moj članek? Po čigavem naročilu? Ce se že oglašate, zakaj se ne odzovete na komentarje in članke nekaterih znanih novinarskih imen v ne-
katerih slovenskih časopisih in tednikih'.' In zakaj ne na razmišljanja nekaterih uglednih slovenskih razumnikov in pisateljev, tudi takih, na primer, ki predavajo v avstrijskem parlamentu? Vsi ti imajo podobna mnenja, le da stvari vidijo in postavljajo v še širše okvire in to še veliko bolj konkretno in kategorično. Do Zdaj še nikjer v pismih bralcev nisem zasledila Vašega imena, niti U.G. Grosuplje ne. Ali ni škoda, gospod Gruden? Poučili in razsvellili bi veliko več ljudi.
Ali pa sledi vendarle ne vodijo v Dobrepolje'.' Prav zdaj mi prihaja na misel beseda, ki ste jo prav Vi uporabili v svojem članku: »skrivanje«. Da, skrivanje, pa ne za inieialkami, ampak za nekom močnejšim po funkciji, ki bo pognal strah v kosti, tem za prevzgojo, neposlušnim Dobrepoljcem in diskreditira! nekatere moteče posameznike, ki so se pojavili v tem trenutku. Žal mi je, toda ponuja se mi asociacija na neko drugo obdobje. Zdaj so časi drugačni, zato Vas res ne razumem, da ne prenašate drugačnega mnenja. Saj ste vendar član Liberalne demokracije, liberalec torej. Kaj ni ena od najsvetlejših načel liberalne demokracije, tiste prave, z evropsko tradicijo, svoboda posameznika in s tem tudi svoboda do izražanja? Ponoven dokaz, da je naš liberalizem šc daleč od evropskega.
Ali pa Vas morda moti le način mišljenja pri tistih, ki imajo možnost vplivati na druge'.' To je potem seveda malo drugačen problem in vem, da marsikoga precej zaposluje. Toda. naj vas potolažim. Ni moj namen pomagati bralcem k lažjemu razumevanju. Samoiniciativno, kot urednica »Našega kraja«, sem le uvedbi novo rubriko, v kateri poskušam povzeti in delno komentirali najpomembnejša politična in druga dogajanja v Sloveniji. Strinjam pa se, da je moje izvaja nje lahko subjektivno obarvano, pa saj to je vendar značil-
nost vsakega komentarja. Danes, ko smo v demokraciji, na srečo, lahko beremo različna, tudi nasprotujoča gledanja na isto dogajanje. Seveda pa Vas razumem, da raje berete take, ki so bližja vašim stališčem. In pri vsem tem ne gre za »videnje« demokracije, gre za videnje resnice, ki je ena sama, le interpretacije so lahko različne.
Dopuščam možnost, da se vsi bralci z mojimi izvajanji ne strinjajo, upam pa si trditi, da še manj potrebujejo Vaše nasvete in izvajanja. Dobrepoljci so namreč dovolj razgledani, izobraženi in, če hočete, naravno inteligentni, da bodo lahko sami prišli do lastnih zaključkov, brez. pomoči tistih, ki se ne morejo znebiti miselnosti prejšnjega obdobja in brez fraz in krilatic, ki ne povedo nič. Čas je, da tudi Vi spoznale, da provinca tik pred začetkom tretjega tisočletja ni več tisto, kar je bila, da je v marsičem prišlo do sprememb, da se ljudje izobražujejo in da živimo v informacijski dobi tudi na podeželju. Nenazadnje pa nas loči samo 15 km.
Ne prenesete, da očitam Vaši stranki manipuliranje?
Niste me čisto dobro razumeli, vsaj glede medijev ne. Nisem trdila, da LDS manipulira z mediji. Ji ni treba, ker v večini medijev prevladujejo ljudje, ki so blizu stališčem vaše stran-kc. Mediji so vam le v pomoč. Naj Vam odgovorim s citatom Mancc Košir: »Gotovo imajo mediji izjemno moč in šc nikoli niso imeli take moči kakor v devetdesetih letih. Danes zmagajo politiki, ki so jih »zmagali » mediji, zmaga stranka, ki so jo »zmagali« mediji.«
Upam, da se vendarle strinjate z mano, daje načinov manipulacije veliko. In ta instrument vplivii na javno mnenje se še kako uporablja, gre samo /a .to, kdo je pri leni bolj spreten in kdo ima več možnosti. Žal mi je, če kdo tega ne vidi ali noče videti. Na srečo pa je vedno več ljudi, ki to le opažajo. »Usmer-
j c v a I c i« javnega mnenja so vedno bili in bodo, v vseh strankah. Navsezadnje tudi Vaš članek ni namenjen le meni, ampak predvsem bralcem, z njim ste imeli določen namen, ali ne?
Pravite, da je podcenjevalno do ljudi, če se Irdi, da se vol i 1 -ci odločajo tudi na osnovi jav-nomnenjskih raziskav.
Jaz trdim, da je še bolj podcenjevalno manipulirati z volil-ci z vsemi sredstvi, pri tem pa v isti sapi istim ljudem trdili, češ vi ste dovolj zreli in pametni, da se boste odločili tako, kol je prav. Tudi to mi je namreč ostalo v spominu iz. časov pred volitvami poleg številnih TV soočanj in časopisnih polemik. Toda, če mi že vi »dobrohotno« in pokroviteljsko sve-tujele, naj si osvežim spomin, mi dovolite, da tudi jaz. Vam kaj malega svetujem. Morda kakšno študijo o javnomnenjskih raziskavah. Dr. Hubert Požarni k je eden listih, ki je veliko pisal o tem. Zelo jasno, argumentirano s primeri, razlaga, kako je delovanje obojestransko - po eni strani informacija in tudi vpliv nazaj na volilce. lahko »tudi zjasnim sporočilom«, če žc hočete.
Vseeno pa se strinjam z Vami v tem, da hi bilo treba mar-
sikomu osvežili spomin ...
In Vi me opozarjate, daje čas, da spoznam, daje demokracija širši politični prostor, kol ga »vidim«? Zanimivo, kdo vse nas danes poučuje o demokraciji.
Čas je, g. Uroš Gruden, da se nehate sprenevedati.
Čas je, da nekoliko umirite svoje politične strasti.
Čas je, da vsaj nekoliko ublažile svoj cinizem.
Čas je, da nehate »osveščali« Dobrepoljce.
Pa kaj bi naštevala. Vsaka stvar je za nekaj dobra, pravijo. Morda je tudi lo za kaj dobro, da pišejo v »Našem kraju« ludi laki, kot je gospod Uroš Gruden, iz lokalne pisarne I.DS, Grosuplje.
Mihaela Steklasa, Videm
a\/s£l
Niti ne maram, da bi me vsakdo imel rad. Ce bi mi bili neki ljudje na' klonjeni, bi celo same' qa sebe manj spoštoval.
(Henry James)
Gasilska zveza Dobrepolje
vabi na redni letni občni zbor,
ki bo v nedeljo, 9. 3. 1997 ob 14. uri v prostorih občine Dobrepolje.
VABLJENI!
Crna kronika
S. 1. 97 Nočni obisk mame bo Grosupel jčanko in njenega fanta stal nekaj denarcev. Slednja sta prišla v Kompolje na obisk v zgodnjih jutranjih urah. Potrkala sta na vrata hiše, vendar se na trkanje ni nihče odzval. Obiskovalca je to lako razjezilo, da sla pričela trkati po oknih stanovanjske hiše. Ker tudi to ni pomagalo, je obiskovalka razbila sleklo na oknu in tako mami povzročila manjšo škodo, skrajšala pa ji je tudi nočni počitek. O leži prekrška bo odločal sodnik.
25. 1.97 Na lokalni cesli med Zdensko vasjo in Ho-čevjem se je v enem od desnih ostrih ovinkov na na vedeni cesti zgodila prometna nesreča z materialno škodo. Do nesreče je prišlo, ker je eden od voznikov vozil po sredini vozišča. Drugi voznik se je sicer z umikanjem v desno skušal izognili ličenju, vendar mu lo ni uspelo. V nesreči voznika nista utrpela telesnih poš kodb.
28. 1. 97 Okoli poldneva se je na parkirnem prostoru pred samopostrežno trgovino na Vidmu zgodila prometna nesreča zaradi nepravilnega premika z vozilom. Voznik osebnega avtomobila je zapeljal vzvratno /, namenom, da odpelje s parkirnega prostora, pri tem pa je trčil v drugo parkirano vozilo in povzročil svoji sosedi manjšo škodo.
14. 2. 97 V Kompoljah se v prepiri med bivšima zakoncema, ki živita pod isto streho, vrstijo kljub temu, da živila vsak svoje življenje. Tega večera so zaklenjena vrata sobe bivšega zakonca razburila ženico lako močno, da je s copalo razbila sleklo vrat. To pa ni bilo vse. Ko je v vratih naredila odprtino in videla, da ima njen bivši mož obiskovalko, je lo besedno napadla z žaljivkami, da jo ho ubila. O njenem početju bo odločal sodnik.
21. 2. 97 V Kompoljah sta sc spila domačin in znani nasilnež iz Strug. Po krajšem prepiru je slednji domačina obdelal s pestjo po glavi in mu pustil sledi poškodb, ki ga bodo nekaj dni .spominjale na ta dan.
22. 2. 97 Sobotno mirno jutro je sirena zbudila krajane Dobrepoljske doline. Vzrok za tako budnico je bil požar na stanovanjski hiši domačina v vasi Cesta. Dd-mači in okoliški gasilci so ogenj
pogasili, kljub temu pa je na hiši in opremi v njej, ki je popolnoma pogorela, nastala ogromna škoda. Do požara je prišlo iz objektivnega vzroka.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Obvestilo nekdanjim delavcem ISKRE
Seznanjeni smo s sklepom poravnalnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Glede na določila Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji se s takim sklepom ne strinjamo, zato je naša pravna služba vložila v zakonitem roku pritožbo zoper omenjeni sklep na višje sodišče v Ljubljani.
O nadaljnjem reševanju vaše zadeve vas bomo obveščali kot doslej, prav tako tudi sami lahko dobite informacije pri nas ali naši pravni službi.
Lepo pozdravljeni!
Sekretarka: Vilma Horvat
rAISU
Alošk/ oprošča in pozablja, žena samo oprošča.
(Oerfeau)
Lepa ženska ugaja očem, dobra ženska ugaja srcu. rrva je dragulj, druga je zaklad.
(Napoleon)
Za ženo je večje ponižanje, če je več ne ljubimo, kot pa če je nismo nikoli ljubili.
\Donnay)
Najučinkovitejša laž je sestavljena iz polresnic.
(Ž. Petan)
Govorica živi tako, da se širi in spotoma pridobiva moč.
(Vergilij)
Vsi ljudje so si podobni v besedah, samo po delih se razlikujejo.
(tAoliere)
Ljudem, ki niso nadarjeni, a se žele uveljaviti, ne preostani nič drugega, kot da grajajo prave talente.
(Cehov)
Ljubim izdajo, ne maram pa izdajale
(Napoleon)
Strast po oblasti je najstarejša vseh bolezni človekovega duha.
(Voltaire)
AVTORHMOOT
s.p.
MEGLEN
Mali vrh 94,1293 ŠMARJE SAP « 061/775 896 mobitel: 0609 624 525 (stara cesta Škofljica - Šmarje)
VTOKLEPARSTVO
VTOOPTIKA
VTOVLEKA
VULKANIZERSTVO
zahvala
ob smrti naše drage mame, stare mame. tašče, sestre in tete, ki nas je po hudi bole/m zapustila
v v
LOJZKA LENARČIČ
i/. Ponikev
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Ponikev in drugih vasi, zvestim prijateljem i/. Kočevja in vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje, podarili lepo cvetje in sveče, darovali za
svete maše in druge namene. Najlepše sc zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju ZD Videm ter KC - Onkološki inštitut Ljubljana, ki so tako lepo in pozorno skrbeli zanjo. G.župniku se, lepo zahvaljujemo za lepo opravljeni pogrebni obred in ganljiv govor, pevcem moškega zbora pa za doživeto petje. Hvala tudi za poslovilne besede, ki sta jih izrekla predstavnika upokojencev
in Elektro Kočevja ob zadnjem slovesu. Se enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v zadnjih tednih obiskovali na našem domu in jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku na farno pokopališče.
Vsi njeni
Naš kraj
KINO
3/1997
KINOPROGRAM ZA MESEC MAREC 97
KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34
PETEK, 7. marec, ob 16. in ob 19.30 uri
ameriški igrani film po istoimenski /godbi
OSTRŽEK
KRATKA VSEBINA: Vsebino zgodbe vsi dobro poznamo, zato je ne bi še enkrat ponavljali. Omeniti velja le tO, da ima najnovejši I i I iti o OSTRŽKU številne kvalitete glede trikov in računalniške grafike. Film je zanimiv tako za otroke kol za odrasle.
NEDELJA, 9. marec, samo ob 19.30 uri ameriška športna drama NA VSE ALI NIČ
KRATKA VSEBINA: ROV (KLVIN COSTNER)je v življenju in športu vedno preveč tvegal. Lahko bi bil slaven in bogat igralec golfa, tako pa je v zakotnem teksaškem mestecu Salome inštruktor golfa m se bori z. dolgovi. DAVID (DON JONSON) njegov nekdanji prijatelj in tekmec je bil bolj pameten in je v golfu uspel. Usodno se stvari zapletejo, ko R()Y spozna prekrasno MOI.I,Y in se noro zaljubi vanjo, čeprav je dekle njegovega uspelega tekmeca DAVIDA. Da bi za vsako ceno osvojil MOLLY, se odloči tekmovati in zmagali na ameriškem odprtem prvenstvu v golfu, igral bo na vse ali nič...
PETEK, 14. marec, ob 19.3» uri
jugoslovanska vojna drama - satira LEPE VASI LEPO GORIJO
KRATKA VSLBINA: Po končanem kulturnem embargu so tudi na slovenski filmski trg začeli prihajali jugoslovanski (srbski) filmi. V lem filmu je prikazana srbska resnica bosanske državljanske vojne. V filmu so prikazane grozote, ki so se dogajale pred nekaj leti v Bosni in kar ležko verjamemo, tla se take grozote lahko dogajajo na pragu Evrope na koncu dvajsetega stoletja.
NEDELJA, 16. marec, ob 15. uri in 19.30 uri
ameriška komedija PRVI ŽENSKI KLUB
KRATKA VSLBINA: Tri prijateljice iz. osnovne šole postanejo uspešne ženske in poročijo se z, zelo uspešnimi moškimi. Imajo pa tudi enako smolo, saj vse tri zapustijo njihovi možje zaradi mlajše bolj sek-si gospodične. Sošolke se zopet dobijo skupaj in zasnujejo načrt, kako hi se čim bolj maščevale svojim bivšim. Napovejo vojno, ki se odvija na najvišjih nivojih in poslovnih pisarnah Manhalnna. Prvi ženski klub odpre svoja vrata, sestavljajo ga tri dame, s katerimi res ne bi boleli imeli opravka, če sle moški... Odlična komedija v kateri blestijo: goldie HAVVn! BI ITI MIDLLR in DIANE keaton.
PETEK, 21. marec, ob 19.30 uri
ameriška melodrama o rasizmu JOČI, LJUBLJENA DEŽELA
KRATKA VSEBINA: Zgodba je posneta po romanu mednarodno priznanega pisatelja ALANA PATONA. Dogaja se leta 1946 v Južnoafriški Republiki, kjer je apardheid (rasno razlikovanje) priznan za uradno državno politiko. Tako je politika dala rasnemu razlikovanju zeleno luč in črnska rasa je ostala popolnoma brez. pravic /.godba se prepleta med črnskim župnikom, ki votli veliko župnijo v bližini .lohanesburga, v kateri so večinoma revni črnci in bogatim belcem, ki ima v lasti skoraj pol župnije. Črnega župnika igra JAMLS LARL JONI v bogatega belca pa RICHARD HARRIS.
NEDELJA, 23. marec, ob 15. uri in ob 19.30 uri
ameriška vojna drama PRAVI POGUM
KRATKA OZNAKA: Črni častnik (DENZEL WASHINGTON) je v postopku zaradi "prijateljskega streljanja". Vojaško sodišče ga Obsodi lako. tla mu da nalogo, tla oceni kakšne vojaške zasluge ima pogrešana pilotka F -16, ki jo predlagajo za častno medaljo. Na prvi pogled precej rutinska naloga, ki pa častnika pripelje tlo nepričakovanih in nevarnih odkritij... Film je napeta vojna drama, ki opisuje za-k u I is je ameriške vpletenosti v zalivsko voj no.
PETEK, 28. marec ob 19.30 uri
ameriška akcijska kriminalka SLEEPERS
KRATKA OZNAKA: Štirje odraščajoči fantje - vsi sirote - SO pahnjeni v svet zločina. Pri vlomu so prijeli in poslani v pobolševalnico, Tu so izpostavljeni telesnemu in duševnemu nasilju. Leta kasneje se ponovno srečajo. SHAKLS je postal novinar, MICIIALL advokat, T()MMY in JOHN pa sta prekupčevalca z mamili in poklicna morilca. V resnici nihče ni prebolel nemilostne mladosti. Poleči spomini, odkrivanje nekaterih skrivnosti, zaradi katerih so v mladosti prestajali kazen, jih silijo v kruto maščevanje...
NEDELJA, 30. marec, ob 15. uri in 19.30 uri
ameriška super komedija SPACE JAM
KRATKA VSEBINA: Film je na prvi pogled kombinacija nekakšne risanke in igranega filma. Tudi vsebina je nekoliko pravljična, vendar še zdaleč ni narejen samo za otroke, kol kaže na prvi pogled, .le odlična komedija z zvezdnikom ameriške košar karske lige MICI1ALLOM JORDANOM. Film se odlikuje z odličnimi specialnimi efekti. Izmišljeni in realni svet se prepričljivo zlivala v eno.
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po
stopnji 5 odstotkov.