PETDESETLETNICA »KRIŽOVE POTI« ALOJZIJA CLIGNONA
Točno 50 let tega je izšla skromna, drobna in danes izredno redka in dragocena knjižica, za katero skoraj nihče ne ve. Njen naslov se glasi »Križova pot, ktera se moli u cerkve S. Andrj u Erbeču«; ime njenega avtorja — Alojzij Clignon (Klinjön) — ni niti tiskano na platnicah, temveč komaj na koncu knjige. Na platnicah beremo še, da je knjiga izšla leta 1921 v Čedadu v tiskarni bratov Stagni. Edini znani izvod te knjige hrani baje tomajska župnijska knjižnica, kamor naj bi jo bil spravil rajni Vergil Šček. Drugi izvod hrani pisec teh vrstic: našel ga je po letih iskanja, ko je že skoraj opustil vsako upanje.
Tudi med beneškimi Slovenci danes nihče ne ve za to knjigo, čeprav se marsikdo spominja njenega avtorja. In vendar je to eden najbolj dragocenih tiskov, kar jih je izšlo v Benečiji. Znano je namreč, da so od polovice prejšnjega stoletja dalje beneški dušni pastirji poskrbeli za številne nabožne knjige: katekizme, molitvenike in drugo. Vse te knjige so dejansko pisane v knjižni slovenščini, le v besedišču in v kaki redki obliki se približujejo narečju domačinov; v skrajnem primeru lahko govorimo o »vzvišenem dialektu«, ko avtor povzdigne govorjeno narečje do žlahtne oblike »knjižnega narečja«.
Clignonova knjiga je edina beneška, kar jih poznam, ki uporablja v največji meri govorjeno, živo narečje; vpliv knjižne slovenščine je omejen na pisavo nekaterih cerkvenih izrazov. V tem je njena največja cena.
Alojzij Clignon se je rodil 1. 1859 v Ščiglah (Cicigolis) pri Podbonescu (Pulfero) in je še mlad šel v vidensko semenišče. V času štu-
dija mu je umrl edini brat in starši so ga poklicali domov, da bi prevzel in vodil kmetijo. Vendar se ni hotel odpovedati duhovniškemu poklicu in je kmetijo prepustil
eni svojih sestra. Po duhovniški posvetitvi leta 1882 je najprej kaplanoval eno leto v Viškorši (Monteaperta) v Karnajski dolini, nato pet let v Ceneboli (Canebola), končno kar 44 let pri sv. Andreju v Arbeču (Erbez-
38
ZO). Arbeč je ena zadnjih vasic v Nadiški dolini: če potuješ ob Nadiži od Spetra proti severu, zagledaš cerkev svetega Andreja visoko v hribu na desnem bregu reke: tu je Alojzij Clignon kaplanoval od leta 1889 do 1933, tu je preživel prvo svetovno vojsko, tu je nekaj let po njej pripravil »Kri-žovo pot«. Slovel je kot odličen pridigar in so ga pogostoma klicali pridigovat po drugih vaseh ob nadiških bregeh. Bil je slok in visok, ljudje in tovariši so ga imeli radi, starejši se ga še danes, 29 let po smrti, radi spominjajo. Proti koncu prve svetovne vojske je doživel ovadbo, češ da je avstrija-kant, in so ga priprli: toda tedanjemu vi-denskemu nadškofu Anastasiju Rossiju, ki ga je cenil, je bilo lahko dokazati neresničnost ovadbe in s tem rešiti arbeškega kaplana pred hujšimi posledicami.
Leta 1933 je zapustil Arbeč in se vrnil v Sči-gle, da bi v rojstni hiši v miru preživel zadnja leta. Proti koncu življenja je zanj skrbel tudi Anton Cuffolo, tedaj župnik v Lazah. Umrl je leta 1942; oba počivata danes v sosednjih grobeh na pokopališču v Lazah (Lasiz).
Pavle M e r k u Trst
39