INTERVJU— Uroš Macerl, ekoaktivist ;S str. 26-27 On IZ NAŠIH KRAJEV Na avtocestah tudi živali str. 6 ZAPOSLOVAElJElkKARIEM — F3re?v6?ri"lt^ prosta delovna mesta! str. 17 St. 29 / Leto 72 / Celje, 20. julij 2017 / C ena 2, 50 EUR / Od goeorna u red nica N T mag. M a rjetka Raušl Lesjak novi tednik Previdno in po pameti! Osvežitev na kopališčih se te dni prileže. Abrez peevidnosti se lahko sprostitev hitro sprevrže v tragedijo. Najhujše poškodbese zgodijo prispustih po toboganih, pišemo v tokratni Naši temi. Tale spust na foVografiji smo uj vli na prireditvi v Andražu nad Polzelo in ni bil posebej nevaren, na tiste prave kopališke tobogane pa je trebe previdno in po pameti. str. 12-13, 34 AKTUALNO IzAtrijevih omar padajo novi okostnjaki str. 2-3 GOSPODARS TVO LastnikInposa razmišlja o selitvi sedeža podjetja str. 4 NA PRAZNICNEMOBISKU V — Ob čini Dobje str. 28-29 KULTURA' Zarjani ponovno med najboljši mi str. 11 ■ГТи ГШ1 IrLJJ H: 1 JM lfl Ur rw P ripi II—- - ш Podjetniška ideja: copatki za invalidski voziček str. 30 ŠPKRT Velenjčani štartali zmagovito, Celjani porazno str. 18 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI ■ TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (-t- 0.30 €>. Q-O v— > UJ > X CM TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ .V Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Ka^iet s4d.o.o. Parmovaulica53,SI-1000Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Človeku da dogajanje pri nas misliti, da ima vsaka država svojo mafijo, le pri nas ima mafija svojo državo. Postati bomo morali aktivni državljani. To je edina rešitev.« Uroš Macerl, ekoaktivist 4 »Ne gre za prazne obljube, Heineken resnično vlaga v Pivovarno Laško Union in želi v naši pivovarni imeti vozlišče ne samo za prodajo v delu Evrope, marveč tudi za čezmorske države.« Matej Oset, član uprave Pivovarne Laško Union in direktor za dobavno verigo »Mladim bi svetovala, da svoje ideje delijo z drugimi, naj ne obupajo in vedno poskusijo znova.« Sara Hrašar, mlada ino-vatorka iz Gimnazije Celje - Center »Da smo dobili šolo, še zdaleč ni bilo samoumevno. Dvajset let vztrajanja pri svojem ni bilo enostavno, a da bi vrgla puško v koruzo, mi nikoli ni padlo na pamet.« Jožica Salobir, upokojena učiteljica in ljubiteljska kulturna ustvarjalka v Dobju »Ko pridejo gospe v letih na igrišče, igrajo, kot bi bile petnajstletnice. Starim se na igrišču popolnoma zmeša.« Lila Prap, pisateljica in ilustratorka ter veteranska košarkarica ČETRTEK PETEK 34 17 SOBOTA NEDELJA / 35 > 19 Г 34 20 Resda skoraj nemogoč sodni jezik, a kljub temu je sodišče zelo dobro pojasnilo bistvo. Bi pa bilo dobro razmisliti, kako bi lahko navadnemu človeku tako zapletene sodne izraze pojasnili na njemu razumljiv način. Iz Atrijevih omar padajo novi okostnjaki Kaj sklep Okrajnega sodišča v Šentjurju pomeni za etažne lastnike? Približno dva tisoč etažnih lastnikov na Celjskem je v teh dneh prejelo sklep Okrajnega sodišča v Šentjurju. Prejemniki so etažni lastniki nepremičnin, ki jih je upravljal celjski Atrij. Gre za sklep o izvršbi podjetja Rasting iz Maribora zoper Atrij, ki ni plačeval stroškov storitev omenjenega podjetja. Sklep je marsikoga razburil tudi zato, ker številni - predvsem starejši - pravniškega izrazoslovja ne razumejo, iz dopisa pa so sklepali, da so v njem omenjeni kot dolžniki, čeprav so stroške Atriju poravnavali. Poiskali smo pojasnila in tudi pravno mnenje o tem, kako naj prejemniki takšnega sklepa ravnajo. Glede na zaplete z Atrijem je namreč mogoče pričakovati še več podobnih sklepov sodišča, kjer se kot upniki utegnejo pojavljati še kakšni izvajalci del, ki jim Atrij pri poslovanju ni plačeval stroškov. Sklep šentjurskega okraj- izraze po domače - pomeni, nega sodišča je razjezil predvsem tiste, ki so položnice Atriju redno plačevali. Mnogi so si ga razlagali, kot da morajo plačati, čeprav so bili zaradi nepravilnosti Atrija pravzaprav ogoljufani ... Ključnega pomena je naslednje: sklep - če pojasnimo v njem zapisane pravniške da morajo tisti, ki Atriju niso poravnavali stroškov, zdaj te zneske neposredno poravnati Rastingu in ne Atriju. Rasting v sklepu nastopa kot upnik. Tisti, ki so položnice redno plačevali, pa morajo to sodišču tudi dokazati in težav ne bodo imeli. In kako so dolgovi nastali? Podjetje Rasting iz Maribora je namreč odčitavalo delilnike in opravljalo storitev delitve stroškov pri ogrevanju v določenih objektih. Večina etažnih lastnikov je to storitev plačala Atriju. A določeni je niso, ker položnic niso plačali. In ravno na te se omenjeni sklep nanaša. Pojasnila Rastinga »Za izterjavo obveznosti Atrija vodimo več sodnih izvršilnih postopkov. Z namenom zagotovitve uspešne izterjave smo sodišču predlagali tudi rubež terjatev, ki jih ima Atrij zoper svoje stranke, torej etažne lastnike v stavbah, ki jih upravlja. Sodišče je izdalo nalog, naj morebitnih obveznosti, ki jih imajo etažni lastniki do Atrija, ne plačajo upravniku, temveč naši družbi. Torej tisti, ki je Atriju kaj dolžan, ni dolžan nič večji znesek kot že sicer. Gre samo za spremembo prejemnika zneska, ki ga nekateri etažni lastniki še dolgujejo,« pojasnjujejo v Rastingu. Takšne sodne poti so se lotili, ker Atriju ni bilo mogoče ničesar več zapleniti oziroma ni bilo mogoče priti do poplačila tistega, kar je bil Atrij dolžan. Nekaj jeze je bilo med prejemniki tudi, ker so na več kot sto straneh zapisani podatki, kot so imena in priimki etažnih lastnikov, datumi njihovega rojstva, nato oznaka katastrske občine, stavbe in dela stavbe, kjer imajo svojo nepremičnino. »Te podatke smo povzeli iz javnih evidenc,« pravi Simon Krampač iz odvetniške družbe Vesne Bratuša, ki zastopa podjetje Rasting. Javna evidenca je bila namreč v tem primeru očitno Kaj naj prejemniki sklepa storijo? Poiskali smo pravno mnenje za vse, ki so sklep prejeli, kako naj ravnajo. Odvetnik Damir Ivančič, ki smo mu pokazali dokumentacijo in sklep Okrajnega sodišča v Šentjurju, pravi, da je takšen sklep za prejemnike obvestilo o tem, da je dolžnik (Atrij) upniku (podjetju Rasting) dolžan terjatev in da obstaja situacija, v kateri so nekateri etažni lastniki dolžniki Atriju (torej so dolžnikovi dolžniki). »Odziv sodišča je pravno korekten in sodišče je v sklepu natančno pojasnilo pravni položaj upnika in etažnih lastnikov ter postopke. Pri tem gre res za pravni jezik, ki vsakomur ni vedno razumljiv,« dodaja Ivančič. Ob tem prejemnike sklepa miri, saj je takšen sklep pravzaprav zaščita tudi etažnih lastnikov, ki se na podlagi te prejete dokumentacije izjasnijo, ali so Atriju kaj dolžni ali ne. Če niso in to dokažejo, stroškov z nadaljnjimi postopki ni. Upnik (Rasting) pa enostavno mora priti do zneska, ki mu ga je Atrij dolžan, in pri tem se je poslužil sodne poti. Ivančič prejemnikom sklepa svetuje, naj sodišču pošljejo pisno izjavo in potrdila o tem, da so do Atrija poravnali vse obveznosti, torej da niso nič dolžni. »To nadalje pomeni, da bo upnik (Rasting), ko bo te podatke od sodišča dobil, videl, da nima nobenega smisla sprožati kakršnegakoli nadaljnjega postopka zoper etažne lastnike. Lahko bi sicer sprožil tožbo zoper tiste, ki stroškov niso poravnali. A tistih, ki so vse poravnavali, ne sme skrbeti. Zaradi varstva in morebitnih stroškov ter postopkov tako priporočam, da posredujejo izjavo o tem, da so vse poravnali. Če je kdo zaradi takšne ali drugačne situacije Atriju še kaj dolžan, pa je pravno korektno, da to sodišču navede in pojasni tudi razloge, zakaj določen znesek dolguje ter za katero obdobje. Nato bo upnik, torej Rasting, kar je prav tako korektno, pozval dolžnike, naj poravnajo dolg njemu in ne Atriju. Takšen postopek je priporočljiv, ker se lahko stranke dogovorijo tudi o roku plačila, da ne prihaja do zamudnih obresti in dodatnih stroškov.« Ivančič tu omenja tudi upravnike, ki so prevzemali upravljanje od Atrija, da lahko opravijo ključno vlogo pri pojasnjevanju etažnim lastnikom. Predvsem pri pojasnilu, kako bo s tistimi položnicami, ki jih je izstavila Atrij Fisa, a jih mnogi niso plačali, ker za to ni bilo pravne podlage. Stroški do izvajalcev nekaterih storitev, ki so bile obračunane na položnicah upravniku, pa so v tem času nastali. Kako je s temi položnicami, vedo novi upravniki oziroma etažni lastniki, tudi če so o tem že govorili na zborih lastnikov. »Ta sklep ne pomeni, da morajo etažni lastniki dolg plačati zdaj, saj upnik na podlagi tega sklepa ne more terjati denarja, ampak šele na podlagi tožbe. Ali bo tožbo vložil in proti komu, se bo najverjetneje odločil, potem ko se bodo etažni lastniki izjasnili, ali so Atriju še kaj dolžni ali ne,« pravi odvetnik Damir Ivančič, ki smo ga prosili za razlago sklepa sodišča. (Foto: GrupA) AKTUALNO 3 Informacijski pooblaščenec nima pristojnosti »Naša zakonodaja dopušča takšno sredstvo izvršbe na prihodnje prejemke, zato je mogoče pričakovati še kakšen takšen primer,« so nam povedali v Plantradeu, kjer so prevzeli v upravljanje več stavb, ki so bile včasih v upravljanju Atrija. register upravnikov na Celjskem. »Iz tega smo povzeli, katere stavbe so v upravljanju Atrija in kdo so njegove stranke, ter tako predvidevali, da so to morebitni dolžniki Atriju,« je še pojasnil Krampač. Iz tega odgovora je mogoče razumeti, da Rasting točnih podatkov o tem, kdo je še kaj dolžan Atriju, sploh nima, ampak je na podlagi sklepa sodišča dosegel, da bodo vsi etažni lastniki morali dokazovati, ali so položnice plačevali. Neosvežen register Vendar je pri tem nastalo nekaj težav, saj nekateri prejemniki sklepa sodišča že nekaj let z Atrijem sploh niso sodelovali. »Do tega je prišlo, ker register upravnikov na Celjskem že nekaj časa ni bil osvežen, ampak kaže stare podatke. Zato zdaj zbiramo informacije, kateri etažni lastniki niso bili pod upravljanjem Atrija, in jih bomo iz teh postopkov izvzeli,« dodaja Krampač. Pri tem še poudarja, da bo tistim, ki so bili Atriju še kaj dolžni in bodo te zneske plačali Rastin-gu, »obveznost do upravnika prenehala«. Drugače rečeno - Atrij nikakor ne bo mogel od njih zahtevati ponovnega plačila. Atrij je Rastingu ostal dolžan malo več kot 12.700 evrov. Kot pravi Krampač, naj bi si v Rastingu že dlje časa prizadevali, da bi Atrij obveznosti plačal, vendar se »na neki točki vodstvo Atrija ni več odzivalo«. Vprašanje je, kako se bodo zdaj odzvali etažni lastniki, ki so že tako ali tako besni zaradi nepravilnosti v Atriju, ki ga kriminalisti preiskujejo zaradi nepravilnosti pri razpolaganju z denarjem iz rezervnega sklada in zaradi neporavnavanja obratovalnih stroškov dobaviteljem. V okorelem sodnem jeziku V dokumentaciji, ki jo je domov dobilo približno dva tisoč etažnih lastnikov, je spremno besedilo, v katerem so med drugim zapisane oznake neplačanih računov, ki jih Atrij od lanske jeseni do začetka letošnjega leta ni plačal. Nato so na več kot sto straneh podatki o etažnih lastnikih, nikjer pa ni podat- Nekateri upravniki, ki so prevzeli upravljanje stavb od Atrija, so etažnim lastnikom že poslali dopise. »Svojim strankam smo svetovali, da se morajo izjaviti o prejetem sklepu, in sicer na način, da napišejo izjavo v svojem imenu, da pogodbeno razmerje med njimi in Atrijem ne obstaja več, ter da tisti, ki imajo vse obveznosti do Atrija poravnane, to tudi zapišejo. Naša zakonodaja dopušča takšno sredstvo izvršbe na prihodnje prejemke, zato je mogoče pričakovati še kakšen takšen primer,« so nam povedali v Plantradeu, ki se je na dopis odzval prvi. Iz Staninvesta so na primer etažnim lastnikom poslali tudi obrazec, ki naj ga izpolnijo in pošljejo na šentjursko sodišče. Nekateri etažni lastniki naj bi se zaradi objave podatkov (ime, priimek, datum rojstva in podatki, na podlagi katerih lahko vsak vidi, kje imajo nepremičnino) obrnili tudi na urad informacijske pooblaščenke z vprašanjem, ali gre morda za zlorabo osebnih podatkov. Enako smo storili tudi mi. kov, kdo naj bi bil še dolžan Atriju in koliko. Ravno to - višina dolga posameznega etažnega lastnika - je zdaj pomembno za etažne lastnike in za njihovo dokazovanje, ali so v preteklem obdobju plačali vse položnice. Da je pravniški in sodni jezik tako okorel in birokratski, da ga ne razume ravno vsak, so očitno spoznali tudi na šentjurskem sodišču, kjer so prejemnikom sklepa v ponedeljek poslali še dodatno uradno pojasnilo, v katerem so zapisali, da »dolžnikov dolžnik v tem izvršilnem postopku sploh nima položaja dolžnika«. Čeprav je sodišče dodatno pojasnilo etažnim lastnikom njihov položaj, očitno mimo svojega sodnega jezika ne zmore. Je pa prejemnikom pojasnilo, da bo upnik (Rasting) lahko plačilo terjatev od etažnih lastnikov terjal šele s tožbo. In šele takrat bodo etažni lastniki imeli pravico do ugovora. Na podlagi sklepa o izvršbi možnosti ugovora etažni lastniki nimajo, imajo le pravico do izjave, ali so kaj dolžni Atriju ali ne. SIMONA ŠOLINIČ Kot so nam povedali v uradu, so o tem prejeli eno prijavo, a inšpekcijskega postopka ne bodo uvedli, ker dodajajo, da za to niso pristojni. »Iz prijave namreč izhaja, da je sodišče podatke pridobivalo in uporabljalo za vodenje sodnega izvršilnega postopka. Informacijski pooblaščenec glede na sklep Ustavnega sodišča RS inšpekcijskega nadzora ne sme izvajati tako, da poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi. Hkrati ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. To torej pomeni, da informacijski pooblaščenec nima pristojnosti, da bi se lahko spuščal v presojo, kako so te podatke zbirali ali obdelovali in jih nato posredovali vsem lastnikom stanovanj. Povsem enako stališče glede nepristojnosti pooblaščenca vsebuje tudi nova evropska uredba o varstvu osebnih podatkov, ki jo bodo začeli uporabljati prihodnje leto in določa, da nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov niso pristojni za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ,« so nam odgovorili iz urada informacijske pooblaščenke. Vsem etažnim lastnikom, ki menijo, da gre za kršitev varstva osebnih podatkov, svetujejo, da lahko »svoje pravice uveljavljajo v postopkih pred sodišči«. Kakšen bi bil rezultat tega, bi bilo zanimivo videti, saj je ravno sodišče te podatke poslalo vsem. In nato bi moralo odločati, ali je pri tem kršilo varstvo osebnih podatkov ... Takole so kriminalisti več mesecev po odkritju v javnosti v Atriju vendarle opravili hišno preiskavo. To je bilo v času, ko se Atrij ni več odzival na vprašanja ljudi in ostalih upnikov. Preiskava še ni končana. Vprašanje je, ali letos sploh bo. Šepetavc bo nadaljeval svoje delo CELJE - Dosedanji ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc je pred dnevi začel opravljati nov mandat. Konec junija mu je namreč svet šole zaupal vodenje najstarejše celjske gimnazije še za naslednjih pet let. S tem je soglašalo tudi ministrstvo za izobraževanje, saj je ocenilo, da je bilo njegovo vodenje šole v minulih letih zelo uspešno. Anton Šepetavc v svojem desetletnem vodenju izpostavlja zlasti to, da je ohranil kakovost šole in jo po rezultatih dvignil še na višjo raven. Šola je v minulih letih dobila novo podobo, saj je prenovljena tako zunaj kot znotraj. Med novimi prostorskimi pridobitvami velja omeniti večnamensko dvorano, jedilnico, knjižnico, dve učilnici, fitnes in tudi sodobno učno opremo. Za piko na i je zrasla telovadnica, vredna skoraj tri milijone evrov. Dijaki jo bodo lahko začeli uporabljati v novem šolskem letu. »Negovanje žlahtne tradicije že skoraj 210-letne prve celjske gimnazije, ohranjanje kakovosti šole in njen razvoj v skladu z zahtevami 21. stoletja so glavne usmeritve v prihodnje,« pravi ravnatelj Šepetavc. TC Splača se biti naročnik Novega tednika! Od pomladi smo v naročniški akciji novim naročnikom, ki so časopis naročili za najmanj leto dni, podarjali dva bona za deset evrov, dva Desetaka Citycentra Celje. V programu Radia Celje pa smo 18. julija med vsemi naročniki izžrebali še deset srečnežev, ki bodo prejeli bone v vrednosti 40 evrov. To so: Ana Gradič iz Šentjurja, Peter Blazinšek iz Vojnika, Vida Slemenšek iz Laškega, Alojz Voršič iz Celja, Danica Drolc z Vranskega, Milena Krajnčan iz Gorice pri Slivnici, Slavko Vidmar iz Celja, Sonja Jeršič iz Petrovč, Hermina Strašek iz Štor in Mira Vovk iz Prebolda. Nagrajencem čestitamo, obvestilo o nagradi bodo prejeli po pošti! 4 GOSPODARSTVO Bobinac še en mandat? Predsednik uprave Gorenja se mora o že četrtem svojem mandatu izjasniti do konca julija - Letošnji čisti dobiček velenjske družbe krepko presegel lanskega Če bo Franjo Bobinac sprejel ponudbo nadzornega sveta, bo 20. julija prihodnje leto v Gorenju začel že svoj četrti mandat predsednika uprave. Nadzorni svet bi ga na to funkcijo imenoval že 28. julija letos. Za jubilej posodobljen vhodni portal V družbi Celjski sejem so se odločili, da bodo za jubilejni Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, ki bo od 12. do 17. septembra, prenovili vhod na sejmišče in ploščad pred upravno stavbo. Kot pravi predsednik upravnega odbora Franc Pangerl, vhodnega por-tala niso spreminjali že več kot dvajset let in je bilo nujno, da njegovo podobo prilagodijo današnjemu času. Ploščad je bila zaradi talne vode in posedanja že dotrajana. Vrednost celotne posodobitve, ki poleg vhodnega portala in ploščadi obsega še prenovo avle v upravni stavbi in delno tudi novinarsko središče, je približno 550 tisoč evrov. Dela bodo predvidoma končana 20. avgusta. IJ, foto: GrupA Celjski Inpos kupil Aha Muro Načrtov z nepremičnino v Murski Soboti lastnik Ivan Pfajfar ne želi razkriti, razmišlja pa o selitvi sedeža podjetja Celjsko podjetje Inpos je v približno 25 letih iz lokalnega trgovca zrasel v pomembno slovensko družbo za maloprodajo in veleprodajo tehničnega blaga. Načrtov s tovarniškim kompleksom Aha Mure lastnik Ivan Pfajfar ne želi razkriti. Franjo Bobinac se mora do konca julija odločiti, ali bo sprejel ponudbo nadzornega sveta, da bi vodil upravo Gorenja še en mandat. Bobincu se bo tako kot celotni upravi in tudi nadzornemu svetu sedanji mandat, ki je že tretji po vrsti, iztekel 20. julija prihodnje leto. Da so mu ponudili vodenje Gorenja še za novih pet let, čeprav družba pri večini kazalnikov zaostaja za svojimi tekmeci, so predstavniki nadzornega sveta lastnike seznanili na letni seji skupščine. Delničarji Gorenja so se na seji skupščine seznanili tudi z lanskim poslovanjem druž- Zdenko Podlesnik in Branko Đorđevič nista edina Celjana, ki sta povezana z nekdanjim tekstilnim gigantom iz Murske Sobote. Poleg njiju - prvi je bil pred propadom njen prokurist, drugi stečajni upravitelj - je od minulega četrtka z Muro povezan tudi Ivan Pfajfar, direktor in lastnik celjskega podjetja Inpos. Pfajfar je namreč kupil industrijski kompleks Aha Mure, ki ga je stečajni upravitelj Stevo Radovanović prodajal že od leta 2014. Po šestih dražbah je cena za malo več kot pet hek- be, odločali so o imenovanju novega člana nadzornega sveta in o izplačilu dividend. Velenjska družba je dividen-do nazadnje izplačala pred dvema letoma, znašala je simboličnih 6 centov bruto na delnico. Pred tem je leta 2012 izplačala 15 centov dividende, to pa sta bili tudi edini delitvi dobička po letu 2008. Delničarji so sprejeli predlog uprave in nadzornega sveta, da bo letos dividen-da znašala 10 centov bruto na delnico, za izplačilo pa bodo porabili 2,4 milijona evrov bilančnega dobička. Lastniki Gorenja, med katerimi imajo največje deleže slovenska država, tuje ban- tarjev veliko zemljišče, na katerem stojijo tri proizvodne hale v skupni izmeri 40 tisoč kvadratnih metrov, ter za opremo in blagovno znamko Mura s 4,6 milijona evrov padla na 1,2 milijona evrov. Po zadnji dražbi, ki je bila septembra lani, se je stečajni upravitelj odločil za zavezujoče zbiranje ponudb in kot izhodiščno ceno določil 1,6 milijona evrov. Poleg Inposa sta se za nakup potegovali še dve podjetji, a so Celjani, ki so za tovarniški kompleks ponudili malo več kot dva milijona evrov, poslali najboljšo ponudbo. ke in Panasonic, so na seji za novega člana nadzornega sveta, ki bo do konca mandata nadomestil predstavnika Panasonica, imenovali finančnika in ekonomista Karla Kardova, ki prihaja s Hrvaške. Rast na večini trgov Franjo Bobinac je na seji lastnikom predstavil tudi poslovanje Skupine Gorenje v letošnjem prvem polletju. Kot je dejal, je tako po prihodkih kot po dobičku najboljše v zadnjih petih letih. Skupina je v prvih šestih mesecih ustvarila 624 milijonov evrov prihodkov od prodaje V kompleksu vidi velik potencial Ivan Pfajfar o razlogih, zakaj se je odločil za nakup nepremičnin v Murski Soboti, in tudi o tem, kakšne načrte ima z njimi, ne želi javno govoriti. »Pri odločitvi me je vodila predvsem intuicija. Prepričan sem, da se bo iz industrijskega kompleksa Mure dalo marsikaj narediti, saj v njem vidim ogromen potencial. S sodelavci me zdaj vsekakor čaka veliko dela,« je povedal Pfajfar, ki mora kupnino za Aha Muro poravnati v 90 dneh. Na vprašanje, zakaj se je odločil za nakup v Prekmurju, saj se tudi v stečajih na Celjskem prodaja veliko industrijskih nepremičnin, je odgovoril, da je pred časom že poskusil, a so ga, kot pravi, tik pred podpisom pogodbe »zminirali«. Kdo in zakaj, Pfajfar ne razkriva, poudaril pa je, da zaradi takšnih in podobnih težav, ki jih ima v Celju, vedno bolj resno razmišlja, da bi sedež podjetja preselil drugam. Med največjimi tehničnimi trgovci Inpos sodi med najbolj uspešna celjska podjetja. V in 4,4 milijona evrov čistega dobička. Prihodki so od lanskih v enakem obdobju višji za 7 odstotkov, dobiček se je več kot podvojil. Lani ob koncu prvega polletja je namreč znašal 1,9 milijona evrov. Bobinac je tudi povedal, da je Gorenje letos količinsko prodajo gospodinjskih aparatov povečalo za 3,5 odstotka, pri čemer je bila rast dosežena na večini trgov in pri vseh blagovnih znamkah. Pri tem je opozoril, da se v družbi soočajo z vedno višjimi stroški ključnih surovin in komponent ter s pritiski za dvig plač. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) približno 25 letih je iz lokalnega trgovca zrasel v pomembno slovensko družbo za maloprodajo in veleprodajo tehničnega blaga. Prelomno je bilo leto 2003, ko je v Celju zgradil skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov velike poslovne in skladiščne prostore. V naslednjih letih je lastne trgovske centre odprl še v Sevnici, Slovenski Bistrici in na Prevaljah. Od leta 2006 ima v lasti tudi podjetje Lesoprodukt, ki je v Sloveniji eden največjih specializiranih trgovcev za prodajo lesnih plošč. Lani je Inpos s 180 zaposlenimi ustvaril malo manj kot 39 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 1,9 milijona evrov čistega dobička. Prihodki Le-soprodukta, ki ima 44 zaposlenih, so lani znašali malo manj kot 16 milijonov evrov, čisti dobiček pa je znašal 800 tisoč evrov. JANJA INTIHAR Foto: GrupA PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 GOSPODARSTVO 5 Za dva milijona le 80 tisočakov Stečajni upravitelj Tehnopolisa bo terjatev do Borisa Klančnika prodajal na dražbi Stečajni upravitelj Rok Sodin že od marca 2014, ko je sodba celjskega okrožnega sodišča postala pravnomočna, od bivšega direktorja Tehnopoli-sa Borisa Klančnika terja dva milijona evrov. Gre za odškodnino, ki jo je v odškodninski tožbi zoper Klančnika sodišče prisodilo Tehnopolisu. Ker so bili vsi dosedanji poskusi izterjave neuspešni in ker želi stečaj Tehnopolisa čim prej zaključiti, bo Sodin terjatev do Klančnika zdaj prodajal na dražbi. Izklicna cena bo 80 tisoč evrov. Tožbo je leta 2013, malo pred stečajem, vložilo takratno vodstvo Tehnopolisa, oprlo pa se je na razkritja posebne revizije, ki je na zahtevo nadzornega sveta opravila pregled Klančnikovih poslov od januarja 2008 do marca 2012. Ker v podjetju niso imeli dovolj denarja, je bila revizija omejena le na ugotavljanje dejanskega stanja. Pri tem se je osredotočila na nakazila v tujino in na stroške, povezane z izvajanjem projektov na Kosovem, ter tudi na posojila fizičnim osebam na Hrva- škem. Spornih je bilo 1,3 milijona evrov denarnih odlivov na Kosovo, kjer je Tehnopolis preko svojih odvisnih podjetij nameraval graditi poslovne cone, ter 466 tisoč evrov, ki naj bi jih Klančnik posodil svojemu podjetju na Hrvaškem. Dodatnih 200 tisoč evrov škode je Klančnik naredil z nakazili trem pravnim in fizičnim osebam, sporno je bilo tudi nakazilo 17 tisoč evrov še eni pravni osebi. Skupaj torej približno dva milijona evrov. Stečajni upravitelj Rok Sodin je takoj po izdani sodbi marca 2014 dejal, da je zelo malo verjetnosti, da bo Klančnik plačal odškodnino, kar se je kasneje izkazalo kot pravilna ugotovitev. Zanimanje veliko, ponudbe skromne Ne njemu ne sodišču namreč od nekdanjega direktorja Tehnopolisa ni uspelo izterjati denarja, saj je Klančnik uradno skorajda brez premoženja. Lani je sicer sodišču uspelo terjatev zavarovati z zemljiščem v Konjiški vasi, ki ga je že poskušalo prodati za 108 tisoč evrov, a pri tem ni bilo Po štirih letih bo stečaj Tehnopolisa morda zaključen še letos. Stečajni upravitelj mora prej na dražbi prodati še dva milijona evrov terjatev do bivšega direktorja Borisa Klančnika. uspešno. Stečajni upravitelj se je zato odločil za neza-vezujoče zbiranje ponudb. »Zanimanja je bilo kar nekaj, vendar so bile ponudbe zelo skromne, lahko rečem bagatelne. Izstopala je le ena za 80 tisoč evrov in to vsoto sem predlagal sodišču kot izklicno ceno na dražbi,« je povedal Rok Sodin. Sodišče je njegov predlog sprejelo, kdaj bo dražba, še ni znano. Na vprašanje, ali bo na dražbi Klančnik s pomočjo nekoga drugega morda poskusil za relativno majhno vsoto kupiti terjatev in se tako znebiti visokega dolga, Sodin odgovarja, da je tudi to mogoče. »Če bo nekoga nastavil, proti temu ne mo- rem nič, saj v skladu z zakonodajo na dražbi ne morejo sodelovati samo tiste osebe, ki so z njim ožje povezane.« Konec stečaja že letos? Stečajni upravitelj sicer pravi, da bi bilo najbolje, če bi terjatev prevzel kateri od upnikov in se sam ubadal z Rok Sodin: »Tisti, ki bo kupil Klanč-nikova dva milijona evrov dolga, denarja ne bo nikoli dobil.« njo, saj bi potem lažje in tudi prej zaključil stečajni postopek. Spomnimo, da je Teh-nopolis v Celju na območju stare cinkarne hotel postaviti sodobno tehnološko mesto, vendar je megalomanski projekt Borisa Klančnika, ki so ga podpirali takratni župani, mnoga podjetja in tudi banke, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev propadel. Družba je šla v stečaj pred štirimi leti, stečajno maso pa so sestavljali le pisarniški prostori in nekaj zemljišč. Med večjimi upniki, ki jim je Sodin priznal le za 6,3 milijona evrov terjatev (prijavljenih je bilo za skoraj 18 milijonov evrov terjatev), so država, banke in nekaj podjetij. Sodin je prodal že večino premoženja, zato upa, da bo stečaj končan še letos. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Polnijo tudi »karlovačko« Matej Oset, član uprave Pivovarno Laško Union o novih časih pod Heinekenom Pivovarna Laško Union in Heineken v številkah (2016): Odkar je nizozemska multinacionalka Heineken prevzela Pivovarno Laško, sta minili dve leti. V tem času je že prišlo do nekaterih opaznih sprememb pri statusu in delovanju laške pivovarne. O izkušnjah v prvem obdobju po lastniškem vstopu globalnega pivovarja v Laško smo se v dneh Piva in cvetja pogovarjali z Matejem Ose-tom, članom uprave Pivovarne Laško Union (PLU). Kako ocenjujete izkušnje novega obdobja, odkar je Heineken prevzel Pivovarno Laško? Po prevzemu je prišlo do pravne združitve Pivovarne Laško in Uniona. Ta združitev, ki jo odraža tudi ime novona-stale družbe in ki je uspela zadržati identiteto, kaže na njen pomemben status v sistemu Heineken. Velika sprememba je tudi, da PLU ne proizvaja več piva za trgovske znamke - za Tuš, Mercator, Spar, Hofer ... -, ampak samo lastne blagovne znamke. Rezultat vsega tega je, da po sedmih letih beležimo prvo rast. Ljudje so ugotovili, da se vračamo h koreninam, da ne glede na to, da imamo globalnega lastnika, ta upošteva, da je treba najprej proizvajati kakovostne proizvode, potem sledi vse drugo. PLU nima več dolgov, kar seveda pozitivno vpliva na poslovanje. Kakšni so rezultati poslovanja v prvi polovici leta? Matej Oset, član uprave Pivovarne Laško Union in direktor za dobavno verigo Za to obdobje še nimamo uradnih rezultatov, zato o njih še ne morem govoriti. Rezultati poslovanja minulega leta, ko je družba že eno leto poslovala v okviru Heinekena, pa kažejo, da je zabeležila 150 milijonov evrov prihodkov. Najbolj pomembno je, da je poslovanje v skladu z našo strategijo 30-50-70 do leta 2020, ki smo jo tudi javno objavili. Kar pomeni, da bo dobiček iz poslovanja (EBIT) približno 30 odstotkov, kar je krasna marža v pivovarskem svetu, da bomo prodali 50 tisoč hektolitrov piva Heine- ken na slovenskem trgu do leta 2020 in na njem ustvarili 70-odstotni tržni delež. Pri ljudeh, zlasti domačinih, je še vedno prisotna bojazen, da se bo po selitvi uprave v Ljubljano krčila tudi proizvodnja v Laškem in da bodo hale nekoč ostale prazne. Ključni dokaz, da ni tako, je, da je Heineken Pivovarno Laško Union uvrstil na zemljevid dvanajstih strateških pivovarn v Evropi. V polkrogu 500 kilometrov ni več takšne pivovarne. Nadaljnji dokaz je, da smo letos v Laškem začeli polniti Heineken in da ga bomo v začetku prihodnjega leta tudi začeli variti, kar pomeni tudi nekajmilijonsko investicijo v proizvodnjo tega piva. Pomagamo tudi kolegom v regiji, ki so del poslovnega sistema Heineken. Marsikdo najbrž ne ve, da Karlovačko pivo napolnimo v pločevinke v laški pivovarni. Za slovenske turiste, ki odhajajo na hrvaško morje, je to mogoče zanimiva informacija (smeh). Torej ne gre za prazne obljube, Heineken resnično vlaga v PLU 155 milijonov evrov prihodkov 11 milijonov evrov čistega dobička Kot kažejo podatki o trendih v pivovarski industriji po svetu, močno narašča delež brezalkoholnega piva. Za pivovarne postaja takšen izdelek nuja in statusni simbol. »Brezalkoholni Heineken (z modro etiketo, op. p.), ki je novost med blagovnimi znamkami in je narejen po izvirni 0,0-tehnologiji, proizvajajo naši kolegi v Avstriji. Kjer imajo sicer velike težave s proizvodnimi zmogljivostmi, saj so te povsem zasedene. Trend rasti prodaje brezalkoholnega piva je izjemen. Heinekena 0,0 sicer še ni v Sloveniji, opazil pa sem ga že na Hrvaškem. Zaenkrat je dostopen na večjih tržiščih. Sprva ga bomo uvažali iz Avstrije, potem ga morda varili in polnili tudi pri nas, mogoče pod lastno blagovno znamko,« je povedal Matej Oset. 1,3 milijona hl prodanega piva v Sloveniji, skupno 2 milijona 65-odstotni tržni delež na slovenskem trgu 664 zaposlenih Heineken 1,24 milijarde dobička 250 znamk piva 73 tisoč zaposlenih v 70 državah in želi v naši pivovarni imeti vozlišče ne samo za prodajo v delu Evrope, marveč tudi za čezmorske države. Kaj takšen dogodek, kot je Pivo in cvetje, ki ima veliko težo v turističnem smislu za mesto, kot je Laško, in zagotovo tudi za Slovenijo, sploh pomeni za takšno globalno korporacijo? Heineken v večini družb, ki jih ima po svetu, pristopa lokalno. Družbena odgovor- nost je za multinacionalko zelo pomembna in visoko na lestvici vrednot. Takšna prireditev je seveda tudi zelo povezana z blagovno znamko Laško in s pogodbami, ki jih je sklenil z lokalnimi partnerji, tako se Heineken vra-šča v to okolje. Kar je velikega pomena za obstoj pivovarne, blagovne znamke in nenazadnje tudi prireditve. ROBERT GORJANC Foto: pivo-cvetje.si ZASEBNI OBJEKTI Znamenje dobrega gospodarja ■ urejena i » Simbio, d.o.o./ Teharska cesta 49, 3000 Celje T: 031 520 385 / vrtnarstvo@simbio.si / www.simbio.si simbfo vrtnarstvo Med uporabniki avtocest tudi živali Slovenske avtoceste v primerjavi z evropskimi dobro zaščitene - Neusklajeni interesi zmanjšujejo možnosti varnih prehodov Nedavna medvedja nesreča na avtocesti pri Vranskem je sprožila vrsto vprašanj. Med drugim tudi, ali so slovenske avtoceste dovolj zavarovane pred prehodi živali in ali bi bilo mogoče nesrečo preprečiti. Dr. Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstve-nega sveta pri Lovski zvezi Slovenije, raziskovalec divjadi na inštitutu Erico Velenje in Gozdarskem inštitutu Slovenije ter dekan Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja, je prepričan, da so strokovne službe svoje delo korektno opravile, slovenske avtoceste pa so v primerjavi z ostalimi po Evropi dobro zavarovane. Slovenski avtocestni sistem, ki obsega približno 610 kilometrov avtocest in hitrih cest, ima skupno 123 avtocestnih priključkov. Če to pomnožimo z dve, to pomeni skoraj 250 potencialnih »prostih« vhodov. Živali najpogo- steje na avtocesto zavijejo prav na območju priključkov. Žične varovalne ograje vzdolž avtoceste preprečujejo dostop živalim, vendar ne vsem. Nekatere - zlasti medvedi - lahko ograjo, visoko približno 190 centimetrov, brez težav preplezajo, druge, kot so lisice ali jazbeci, jo lahko spod-kopljejo. Na avtocesto lahko živali zaidejo tudi na mestih, kjer je poškodovana ograja, ki jo Dars v sklopu rednega vzdrževanja avtocest pregleduje in popravlja. »Ni veliko evropskih držav, ki imajo avtoceste tako dobro ograjene kot pri nas. Kar nekaj razvitejših držav avtocest skoraj nima zagrajenih oziroma so jih začele ograjevati v zadnjih letih, česar se uporabniki avtocest v Sloveniji niti ne zavedajo,« pojasnjuje dr. Boštjan Pokorny. Kar nekaj kilometrov slovenskih avtocest je - na primer na Dolenjskem - zavarovanih z električnim pastirjem, ki lahko edini dovolj zanesljivo odvrne medveda Prometnice so presekale ustaljene poti prostoživečih živali. Na avtocesto po podatkih Darsa od večjih vrst zaide največ srnjadi, ki je bila lani v trkih na območju celotne Slovenije udeležena v 137 primerih. Sledile so ji lisice (133) in domače mačke (131). Na območju avtocestne baze Vransko, ki zajema avtocesto med Domžalami in Arjo vasjo, je bilo lani skupaj povoženih 76 živali. Največ je bilo mačk (24) in lisic (16). Največ povoženih živali je bilo lani na območju izpostave avtocestne baze Podtabor na Gorenjskem (152 primerov). Sledilo je območje avtocestne baze Kozina (99) oziroma avtoceste od Senožeč do Fernetičev, Škofij in Izole. Za škodo odgovoren upravljavec V primeru trka z živaljo mora voznik na avtocesti ravnati po točno določenih pravilih. Predvsem mora poskrbeti za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Pričakovano je, da zaradi živali zmanjša hitrost vožnje in se varno umakne na drugi pas. V Darsu opozarjajo, da voznik nikakor ne sme ustavljati ne na voznem ne na pre-hitevalnem pasu, saj lahko sicer pride do naleta. Če vozniku po trku uspe zapeljati na odstavni pas, mora takoj zapustiti vozilo, se umakniti čez varnostno ograjo in poklicati policijo ali prometnoinformacijski center za državne ceste, ki ima kratko telefonsko številko 1970. Pristojne službe pridejo na kraj nesreče v najkrajšem možnem času in o dogodku sestavijo obvestilo, ki je ključnega pomena, če voznik vloži odškodninski zahtevek za povračilo škode. Oškodovanec lahko na podlagi zapisnika nastalo škodo prijavi Zavarovalnici Triglav, pri kateri ima Dars sklenjeno zavarovanje iz naslova splošne odgovornosti. V letu 2016 je zavarovalnica za trke z živalmi v skupno 155 odškodninskih primerih izplačala oškodovancem 247.227 evrov. Če je v trku udeležena zavarovana živalska vrsta (na primer medved, ris, volk), je za škodo odgovorna država. ŠO Povožene živali rta območju AC bare Vransko Lisica 21% od plezanja čez ograjo. V okviru evropskega projekta v sklopu programa Life, namenjenega varstvu rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah, omenjeno zaščito ravno zdaj nameščajo tudi na delu primorske avtoceste. Pod viadukti in nad tuneli Pri prehajanju živali čez avtoceste predstavljajo ograje ovire, zaradi česar so nujni ustrezni prehodi. Pokorny izpostavlja, da je Slovenija zaradi reliefne razgibanosti pokrajine svojstvena država. Veliko dolin in vzpetin pomeni prisotnost številnih viaduktov in tunelov, pod in nad katerimi lahko varno prehajajo živali, zato je potreba po gradnji velikih zelenih mostov nekoliko manjša. Težave se lahko pojavijo, če so območja pod viadukti zagrajena oziroma za prečkanje živali neprimerna zaradi različnih interesov dru- gih uporabnikov prostora. Eden tovrstnih primerov je viadukt Ravbarkomanda, ki bi bil idealen za prehajanje tudi velikih zveri, a so pod njim zdaj zagrajeni pašniki. Podobno je tudi na dolenjski avtocesti pri priključku Mirna Peč, kjer v neposredni bližini za živali namensko zgrajenega viadukta Dole investitorji gradijo industrijsko cono. »Idealna namensko zgrajena infrastruktura za prehajanje živali s tem izgublja svojo funkcionalnost, kar pomeni, da posledično lahko pride do težav, povezanih s prehajanjem živali, poveča se lahko tudi nevarnost za trke,« opozarja Pokorny. Na podlagi predhodnih študij je na novejših odsekih avtocest sicer kar nekaj načrtno zgrajenih oziroma prilagojenih prehodov za živali. Številni mostovi so razširjeni s pohodnimi policami za živali na eni strani ali obeh straneh vodotoka. POVOŽENE ŽIVALI V S LOVEN U i Povsem načrtno zgrajeni prehodi, ki so namenjeni predvsem prehajanju pro-stoživečih živali, so lahko tako nad kot pod avtocesto. Na slovenskih avtocestah so večji nadhodi oziroma zeleni mostovi na pomurski in dolenjski avtocesti. Največ jih lahko opazimo na poti proti hrvaškemu morju. Samo od Karlovca do Splita jih je več kot deset. Praviloma so večji in opremljeni z rastlinjem. Nesrečno naključje Območje avtocestne baze Vransko, kot pravi Pokorny, sodi med bolj varne, kar se tiče prehajanja živali. Že avtocesta je zaradi razgibanega reliefa speljana skozi tunele in po viaduktih, zato gradnja namenskih prehodov za živali niti ni bila potrebna. »Medvedja nesreča je bila zelo nesrečen naključni dogodek na območju, kjer medved kot vrsta ni stalno prisoten, je pa v tem delu Slovenije koridor medvedjih selitev od juga proti severu. Medvedi so poginili v neposredni bližini enega od predorov, še bližje je most čez potok. Če bi se po nekem bolj srečnem naključju avtocesto odločili prečkati samo nekaj sto metrov stran, bi popolnoma varno prišli čez njo,« še dodaja. ŠPELA OŽIR, foto: DARS M SI lili. ^ ^ ШШ - -.чрП* stne občine Peter Dermol, ta dogodek bode v oči predvsem zato, ker sta bili poškodovani dve zaščitno-varovalni stekli na mostu čez reko Pako, od tega je bilo eno povsem razbito, zaradi česar je bila ogrožena tudi varnost mimoidočih. Kot je povedal Dermol, prihaja v Velenju do vandalizma tudi na Velenjski plaži. Tam nepridipravi največkrat tako ali drugače uničujejo sanitarije. Do neljubih dogodkov sicer prihaja tudi na promenadi, a varnost mimoidočih do zdaj še ni bila ogrožena. Dva ukrepa za en cilj Da bi vandalizem omejili, so se v občini odločili za uvedbo dveh ukrepov. Najprej so objavili javni poziv in opozorilo občanom ter vsem uporabnikom, da gre za skupno lastnino. V času poletnih počitnic pri urejanju mesta sodelujejo tudi dijaki na počitniškem delu, vključeni v projekt Čisto moje Velenje, njihovo delo pa je tako izničeno. Drugi ukrep je postopek za namestitev varnostnih kamer. Sicer je velenjska promenada nosilka že marsikaterega laskavega naziva. Zmagala je v kategoriji Public Space arhitekturne nagrade The Plan Award 2016, dobila priznanje Special Mention v sklopu nagrade S. Arch Award 2016, nagrajena pa je bila tudi kot tretja zanimiva točka krajinske arhitekture v Evropi. Kot pravijo v Mestni občini Velenje, lahko le s pomočjo občanov ohranijo lesk promenade, sicer pa upajo, da bo omenjen ukrep zadoščal in bo vsaj omejil vandalizem, če ga že ne bo preprečil. EP Foto: arhiv NT (GrupA) Kolesarji zavzeli Miklošičevo ulico Novega prometnega režima in oznak se bo treba še navaditi CELJE - Mestna občina postopoma in s prvimi konkretnimi dejanji uresničuje celostno prometno strategijo. Po napovedih je tako v minulih dneh spremenila prometni režim v Miklošičevi ulici. Poglavitna značilnost te spremembe je, da so v duhu spodbujanja trajnostne mobilnosti več prostora na račun avtomobilov v tej ulici dobili kolesarji. Kot je povedal Miran Ga- pas, ki je namenjen mešane-beršek, višji svetovalec za mu prometu (t. i. sharrow promet v Mestni občini Ce- space), torej kolesarjem in lje, je bila v Miklošičevi ulici motornim vozilom. Oznaka ukinjena polovica parkirnih mest. »V osrednjem delu cestišča v smeri proti Kocbekovi ulici je označen prometni s strešico in piktogramom kolesarja na takšnem pasu je v tujini že uveljavljena, pri nas je to še novost.« Namen takšne oznake je, da je voznik avtomobila opozorjen, da je na isti površini tudi kolesar. V nasprotni smeri, od Kocbekove proti Stane-tovi ulici, kjer avtomobili ne smejo voziti, je del površine namenjen samo kolesarjem, ki se tako lahko pripeljejo vse do mestnega jedra. Zaradi te spremembe tam živeči stanovalci, kar zadeva ukinjena parkirišča, niso prikrajšani, kot je še poudaril Gaberšek. »Obstoječa parkirna mesta v Miklošičevi ulici niso bila namenjena stanovalcem. Parkirišča so v modri coni in zanje parkirne dovolilnice za stanovalce starega mestnega jedra ne veljajo. Ti lahko z dovolilnicami parkirajo v Vrunčevi ali Aškerčevi ulici. Za stanovalce se torej nič ni spremenilo. Se bo pa v prihodnje še v kateri ulici v starem mestnem jedru spremenil prometni režim po vzoru Miklošičeve,« je še napovedal Miran Gaberšek. RG Vstopnina presejala zveste in zahtevne Simona Oset, vodja organizacije Piva in cvetja: »Ključna je kakovost« Zadovoljni z izvedbo programa in odzivom obiskovalcev na letošnjem Pivu in cvetju: Simona Oset (levo) in Janja Urankar Berčon. LAŠKO - Na letošnje Pivo in cvetje je v štirih dneh prišlo 65 tisoč obiskovalcev, so po koncu prireditve sporočili iz Pivovarne Laško Union (PLU), ki je glavna pri-rediteljica festivala. Število obiskovalcev je bilo zaradi uvedbe vstopnine pričakovano manjše, a daleč nad nekaterimi pesimističnimi napovedmi. A v PLU so z obiskom zadovoljni. »Uvedba vstopnine je pomenila razmejitev med pristno zvestimi obiskovalci, ki cenijo vsebino festivala in bi bili tudi v preteklosti pripravljeni odšteti vstopnino, in tistimi, ki v festivalu vidijo zgolj priložnost za brezplačno zabavo,« je odziv obiskovalcev komentirala Simona Oset, organizacijska vodja festivala Pivo in cvetje. Kot je še dodala, lahko z velikim veseljem ugotovi, da je festival uspel v vseh pogledih in da je bilo prirediteljem naklonjeno celo vreme. »Program smo izvedli povsem po načrtih, našemu občinstvu smo zagotovili to, kar smo obljubili, marsikoga smo celo prijetno presenetili. Glasbeni program je bil po mnenju poznavalcev, a tudi obiskovalcev letos vrhunski,« je ocenila Osetova. Z odzivom obiskovalcev je bila zadovoljna tudi Janja Urankar Berčon, direktorica Stika Laško. Ta je letos skrbel za pripravo in izvedbo spremljajočih prireditev, v okviru katerih so ob ustaljenem etnografskem programu pripravili tudi nekaj novosti, kot so bile na primer Mavrična dežela za otroke, festivalska ulica okusov ... »Predvsem nas veseli, da so tisti, ki so letos prišli na festival, iz Laškega odhajali zadovoljni. Videli smo na primer nasmejane otroške obraze in starše, ki so želeli tudi v nedeljo v Mavrično deželo, ko je ni bilo več na programu. S tem je bil ves trud poplačan,« je poudarila. Kako naprej? Pri načrtovanju prihodnosti in razvoja festivala po besedah Simone Oset število obiskovalcev ni najpomembnejše. »Laško ima vrsto prostorskih omejitev in naš cilj je bila vedno kakovost vsebin. Ta bo pri pravih ljubiteljih ostala ključni kriterij, ne pa vstopnina, ki je v primerjavi z drugimi podobnimi festivali še vedno zelo ugodna. Pri vstopnini bo glavni organizator tako vztrajal tudi v prihodnje: »Vstopnina je namenjena predvsem razvoju festivala. Pripravljamo vrhunski dogodek, v katerega v pivovarni že pol stoletja vlagamo znatna sredstva. Od festivala vsi nekaj imamo in za nadaljnji razvoj je prav, da zanj vsi nekaj prispevamo,« je razmišljala Osetova. Po njenem mnenju ima festival tradicijo in značilno vsebinsko strukturo. »Glasbeni in zgodovinsko-etno-grafski program z ostalimi spremljajočimi prireditvami sestavljata posrečeno celoto. Ta koncept deluje odlično in ga ni smiselno spreminjati. Znotraj teh vsebinskih sklopov pa bomo še naprej iskali najbolj kakovostne vsebine,« je dejala Simona Oset in napovedala umestitev Piva in cvetja v Laškem med vodilne glasbene festivale v širši regiji. ROBERT GORJANC Foto: pivo-cvetje.si Bo rok za oddajo vlog podaljšan? Če je na vaši zemlji postavljena žičnata ograja, zahtevajte odškodnino Le nekaj lastnikov zemljišč, na katerih je postavljena varovalna žičnata ograja na meji s Hrvaško, je oddalo vlogo za odškodnino. Župani in upravna enota v Šmarju pri Jelšah predlagajo, da bi država rok podaljšala. Lastniki zemljišč, na katerih je postavljena varovalna žičnata ograja na meji s Hrvaško, so lahko do konca minulega meseca oddali vlogo za odškodnino zaradi otežene rabe zemljišča v letih 2015 in 2016. A odziv lastnikov zemljišč na območju Obsotelja je bil izredno slab, ocenjujejo na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah. Pod Upravno enoto Šmarje pri Jelšah spada šest občin, štiri neposredno mejijo na Hrvaško, in sicer Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec. Na upravni enoti so prejeli veliko manj vlog lastnikov zemljišč za nadomestilo, kot so pričakovali. Kot je pojasnila Irena Stepišnik Perdih, vodja oddelka za prostor, kmetijstvo in druge upravne zadeve, so na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah pričakovali približno dvesto vlog, prejeli pa so jih le 51. Višina nadomestila ni zanemarljiva Irena Stepišnik Perdih meni, da je razlog za neodzivnost lastnikov zemljišč predvsem nejasnost o višini nadomestila: »Nekateri izračuni so kazali, da bodo ta nadomestila razmeroma visoka, spet drugi, da bodo samo simbolična. Trenutno lahko rečemo, da je predvidena višina nadomestila >nekje vmes<, in ljudje so najbrž ocenili, da nima smisla, ali pa so enostavno pozabili na možnost odškodnine.« Sicer je višino odškodnine »skozi prste« težko oceniti, saj gre za celovit izračun, na katerega vpliva vrsta dejavnikov, tudi namembnost zemljišča. A Irena Stepišnik Perdih opozarja, da višina nadomestila ni zanemarljiva. Zaradi malega števila prejetih vlog so na upravni enoti že pozvali pristojne, naj podaljšajo rok oddaje vlog. Kritičen do obveščanja države o možnosti odškodnine za lastnike zemljišč je župan Občine Rogatec Martin Mikolič. Delovanje države se mu zdi nekorektno. »Če so se predstavniki ministrstva takrat, ko je bilo treba ograjo postaviti, oglasili pri vsakem lastniku posebej, bi lahko zdaj vsaj vse te lastnike neposredno obvestili o možnosti za odškodnino,« je svoje kritično razmišljanje pojasnil Mikolič. Sicer župan meni, da je odškodnina, če so posamezniki zamudili z oddajo vloge, celo iztožljiva. Največ vlog iz Rogaške Slatine Na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah sicer ne vodijo evidence, iz katere občine so vloge prispele, a kolikor ocenjujejo glede na naslove, jih je največ prišlo iz Rogaške Slatine. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina, se sicer strinja s kolegom Mikoličem, da bi pristojni morali narediti več za obveščanje lastnikov zemljišč o možnosti odškodnine. So pa v občini sami naredili korak naprej. Tam so namreč pridobili seznam lastnikov in vsakega posebej obvestili ter pozvali k uveljavljanju pravice do nadomestila. Tako župani obmejnih obsoteljskih občin kot pristojni na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah upajo, da bo država imela posluh in bo podaljšala rok za oddajo vlog ali vsaj upoštevala naknadno oddane vloge. Upravičenci lahko nadomestilo za koledarsko leto 2017 zahtevajo do 31. marca prihodnje leto. EP, foto: arhiv NT (SHERPA) OB ROBU Milijon za kaj? Letošnje Pivo in cvetje z novostmi, ki jih je prineslo, pri čemer je seveda najpomembnejša uvedba vstopnine, buri duhove tudi po koncu 53. izvedbe prireditve, ki se zadnja leta imenuje festival. Zagotovo vsaka sprememba povzroči vznemirjenje, pozitivno ali negativno. Takšna, zaradi katere je treba seči v žep za nekaj, kar je bilo včasih samoumevno, še posebej. Ko gre za Pivo in cvetje, je zato logično, da obiskovalci ne morejo biti prav navdušeni, če so morali odšteti 15 ali več evrov, da so si lahko ogledali glasbene nastope, ki so bili nekoč zastonj. A najbrž tudi organizatorka Pivovarna Laško Union (PLU) z velikim navdušenjem ne odšteje milijona evrov za takšen projekt štiridnevne zabave v Laškem, katerega ceno je »razkril« član uprave PLU Matej Oset. Tudi Heineken kot lastnik pivovarne najbrž ni prav srečen, če milijonček odfrči za nekaj, za kar ne vedo, kakšni bodo učinki. Čeprav se morda zdi, da je milijonček za globalnega nizozemskega pivovarja pač drobiž. Ključno vprašanje tega milijončka za bogat glasbeni in ostali program je, čemu je namenjen, kaj je njegova poslovna in družbena korist, kako se bo vložek povrnil. Pivo in cvetje je zraslo v prvovrsten glasbeno-zabavni turistični dogodek v Sloveniji. Brez truda domačega turističnega društva in vlaganj Pivovarne Laško ne bi nikoli postal to, kar je. Žal sta se na neki točki pred leti filozofiji dojemanja dogodka razšli. PLU kot glavna organizatorka vztraja, da prihodnost festivala vidi v vrhunskem glasbenem in drugem programu, ki bo odmeval v širši regiji. Za organizacijo takšnega dogodka so pri PLU in njenem lastniku še naprej pripravljeni namenjati znaten denar. Za dogodek torej, ki bo prispeval h krepitvi ugleda pivovarne in njenega lastnika, blagovnih znamk, zvestobe potrošnikov. Pri PLU in njenem lastniku Heinekenu si želijo takšnih obiskovalcev, ki bodo prepoznavali te usmeritve in vrednote, zaradi katerih omogočajo vrhunsko glasbeno ponudbo in za katero pričakujejo, da bo njen potrošnik tudi nekaj plačal. Alternative so... Če najprej simuliramo črn scenarij in umik PLU iz projekta Pivo in cvetje: dogodek spet brez vstopnine ali z nižjo ceno vstopnic ter manjšim, a recimo še vedno zajetnim proračunom. A kdo ga bo zagotavljal? Občina, več pokroviteljev ... Kako je danes težko najti ali odšteti denar za izvedbo poletnih festivalov in podobnih dogodkov, zagotovo vedo povsod po Sloveniji, kjer jih prirejajo. Zagotovo tudi v Ljubljani in Mariboru ni samoumevno prepričati uglednih sponzorjev, da odštejejo deset tisoče evrov. Tudi v sosednjem Celju, kjer ni festivalskih ambicij in se proračun seveda ne more primerjati s Pivom in cvetjem, vedo, kako težko je zagotavljati denar za vsebinsko pestro in živahno poletno kulturno dogajanje. Za Laško obstaja še ena alternativa, Pivo in cvetje kot širši lokalni nizkoproračunski dogodek in zabava z nostalgijo na stare dobre čase. A kako gre to skupaj z usmeritvijo Laškega v turizem evropske destinacije odličnosti, ki naj bi še bolj privabljal domače in tuje goste? Mar gre zapraviti takšnega aduta v panogi t.i. dogodkovnega turizma, kot je Pivo in cvetje v sedanjem formatu? Mavrica nad žalsko obvoznico ŽALEC - Posebna občinska komisija je izbrala najprimernejšo rešitev za zamenjavo nadhoda Mavrica, ki vodi iz središča Žalca proti Ložnici. Gre za dotrajan izvennivojski prehod za pešce in kolesarje nad žalsko obvoznico. Pristojni ga morajo v kratkem nujno obnoviti. Devetčlanska komisija na čelu s predsednikom, županom Jankom Kosom, je najboljšo rešitev izbrala med tremi prispelimi anonimnimi natečajnimi elaborati. Pri tem je upoštevala kakovost urbanistične in tehnične rešitve. Zmagovalni elaborat, ki bo prejel nagrado v višini tri tisoč evrov, je delo podjetja Ponting (Viktor Markelj, Dušan Rožič in Rok Mlakar). Kot je povedal župan Občine Žalec Janko Kos, je zmagovalni elaborat komisijo prepričal, da se je zanj skoraj soglasno odločila. »Gre za zanimivo, lahko izvedljivo rešitev. Lok simbolizira mavrico in s tem pritegne ter dopolni urbanistično podobo tega okolja.« Ker gre za premostitev državne ceste, bo naložbo, katere vrednost je ocenjena na približno pol milijona evrov, izvedla direkcija za infrastrukturo. Sicer so pred leti v občini Žalec že bili blizu obnove nadhoda, vendar je takrat izbrani izvajalec del šel v stečaj. Kos upa, da bo tokrat šlo po načrtih. Sicer v občini želijo, da bi dela končali v času šolskih počitnic, saj mnogo otrok nadhod uporablja na poti v šolo in iz nje. Ker so letos že prepozni, naj bi bil nadhod urejen prihodnje leto med šolskimi poletnimi počitnicami. EP Za »gibanje« po občinskih prostranstvih MOC predstavila novo interaktivno rešitev za informacije o prostoru CELJE - Spletni portal prostor.celje.si, kjer so na enem mestu zbrane najpomembnejše informacije v zvezi z ureditvijo in rabo prostora v občini, je nova interaktivna rešitev Mestne občine Celje v okviru prvih korakov k naborom storitev t. i. pametnih mest. Takšen prostorski portal je izraz potreb občanov, podjetij, investitorjev in drugih organizacij, ki so vezani na različne prostorske podatke, kot smo med drugim lahko slišali na predstavitvi. Pri tem je župan Bojan Šrot poudaril, da so v občini še posebej zadovoljni, da so takšen projekt uresničili sami: »Portal vsebuje mnogo pomembnih in tudi občutljivih podatkov, zato smo v MOC želeli ostati lastniki teh podatkov. Na trgu je mogoče kupiti podobne prostorske informacijske rešitve, opravljeno pa je bilo zares obsežno delo.« Vsebinsko portal vsebuje šest tematskih področij: parkirišča, cestne zapore, zelene površine, celjski prostorski načrt, prikaz stanja prostora (zemljevid z naborom podatkov o dejanskem in pravnem stanju prostora, od namenske rabe do varovalnih režimov) in Servis 48. »Obstoječi portali so se nam zazdeli zelo zahtevni za uporabo, to so potrjevali tudi odzivi na nekatera naša prejšnja informacijska orodja, kot je na primer storitev Servis 48. Uporaba interaktivnih zemljevidov še ni samoumevna za končne uporabnike, zato smo poskušali ustvariti karse-da preprosto rešitev,« je kreativni vodja portala Goran Anders, razvojni tehnoinženir v Mestni občini Celje, navedel še en razlog, zakaj se je celjska občina takšnega projekta lotila samostojno. Tudi preverjanje parkirišč V občini bodo portal vsebinsko dopolnjevali in izboljševali uporabniško izkušnjo. Ena takšnih možnosti je na primer, da bi bilo v vsebinskem sklopu parkirišča mogoče izvedeti, kje je mogoče parkirati v mestu in tudi, kakšna je trenutna zasedenost parkirišč. »Za garažne hiše je takšna rešitev lažje nadgra-dljiva, za parkirišča na prostem je že zahtevnejša, zago- Portal je narejen na odpr-tokodnih tehnologijah, prikaz vsebine je prilagojen mobilnim napravam. Projekt je stal 75 tisoč evrov, izvedlo ga je podjetje Igea. tovo pa so to informacije, ki so smiselne in dobrodošle za takšen portal,« je še povedal Goran Anders. V občini ob tem poudarjajo, da so vsebine na portalu izključno informativne narave in ne veljajo kot uradna informacija. Za podrobnejše podatke in pojasnila se je še vedno treba obrniti na pristojne strokovne službe MOC. Pri portalu prostor.ce-lje.si gre sicer tudi za eno izmed prvih storitev iz nabora prihajajočih informacijskih rešitev tako imenovanih pametnih mest. ROBERT GORJANC Nesoglasja se nadaljujejo POLZELA - 13. julija obeležujemo dan šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Savinjske doline je ob tej priložnosti v soboto popoldne na prometnem poligonu v Ločici ob Savinji pripravilo osrednjo slovesnost Zveze združenja voznikov in avtomehanikov (ZVAM) Slovenije, ki se v zadnjem času sooča s težavami, povezanimi z Zvezo združenj šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Slovenije. ZŠAM Savinjske doline je leta 2015 zaradi nesoglasij izstopilo iz Zveze ZŠAM Slovenije. »Izstopili smo zaradi finančnih nesoglasij. Ugotovili smo, da smo uniforme, ki smo jih kupovali preko zveze, preplačevali tudi za trikrat,« pojasnjuje predsednik ZŠAM Savinjske doline Milan Pečnik. Savinjčani so se pridružili novoustanovljeni organizaciji, ki so jo poimenovali Zveza združenj voznikov in avtomehanikov (ZVAM) Slovenije, v kateri je trenutno več 850 članov, Na osrednji proslavi je bila povorka s starodobnimi vozili, predstavil se je ešalon praporov in uniformiranih članov. Kulturni program so oblikovali člani moškega pevskega zbora savinjskega združenja šoferjev in avtomehanikov in Folklorne skupine Grifon iz Šempetra. njen predsednik pa je prav tako Pečnik. Šoferji se po njegovih besedah v zadnjem času nemalokrat znajdejo v težkih delovnih razmerah. Delodajalci naj bi od njih zahtevali dolge vožnje brez zadostnih postankov in celo prirejanje tahografov. Namen zvez naj bi bilo prav zavzemanje za pravice šoferjev, a se v zadnjih letih prej kot s tem ukvarjajo z organizacijskimi težavami. Sporno naj bi bilo poimenovanje novoustanovljene zveze. Predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Aleš Kocjančič omenjene zadeve ni želel komentirati. ŠO, foto: TT Zvonovi v letu in pol GORNJI GRAD - Baročna katedrala, ki je po prostornini največja cerkev Slovenije, ima štiri nove zvonove. Znamenita cerkev je nekoč že imela zvonove, ki so bili posvečeni leta 1923, vendar so bili med drugo svetovno vojno odpeljani. Nadomestila sta jih dva zvonova, ki sta zdaj že dotrajana. Vsi štirje novi zvonovi skupaj tehtajo štiri tone in pol. Največji, ki je posvečen župnijskima zavetnikoma sv. Mohorju in Fortunatu, tehta dve toni in pol. Denar zanje so zbrali župljani ter ljubljanska nadškofija in celjska škofija, manjši znesek je prispevala tudi občina. Denar za nove zvonove so zbrali v razmeroma kratkem času, v letu in pol. Na slovesnosti, kamor so bili pripeljani s konjskimi vpregami, jih je posvetil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Nove zvonove so pozdravili tudi Godba Zgornje Savinjske doline in združeni pevski zbori. Na območju celjske škofije so ti zvonovi med največjimi. BJ Obletnica PGD Nova Cerkev VOJNIK - V teh dneh Prostovoljno gasilsko društvo Nova Cerkev obeležuje 110. obletnico. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1907 kot Prostovoljna požarna obramba Nova Cerkev, okraj Celje. Največja intervencija, pri kateri so sodelovali gasilci, je bila poplava v Celju leta 1990. Predsednik društva Slavko Jezernik pravi, da je vedno večja potreba po gasilcih. V Novi Cerkvi nimajo težav s podmladkom, saj se za vstop v njihove vrste odloča veliko mladih. Ob 110. obletnici večjih pridobitev ne načrtujejo. Zadnji gasilski avto so prejeli leta 2015. Takrat so opravili veliko slovesnost, ko sta blagoslov vozila opravila celjski škof Stanislav Lipovšek in mariborski škof Alojzij Cvikl. Društvo je del Gasilske zveze Vojnik-Dobrna. KP Posodobitev združenja gasilcev CELJE - Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, v katerega je vključena tudi Poklicna gasilska enota Celje, je uradno prevzelo tablične računalnike, ki mu jih je podarilo podjetje In sert. Tablični računalniki bodo pripomogli k učinkovitejšemu opravljanju dela in dovršeni tehnični opremljenosti. Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, ki ima sedež v Celju, trenutno šteje tisoč članov. Ti prihajajo iz 14 javnih gasilskih zavodov, treh letaliških gasilskih enot, 15 industrijskih gasilskih enot ter treh prostovoljnih gasilskih društev s poklicnim jedrom. Deset podarjenih ta-bličnih računalnikov bo za svoje delovanje uporabljal upravni odbor Združenja slovenskih poklicnih gasilcev. Kot je pojasnil predsednik združenja Miran Korošak, se je odbor na eni zadnjih sej odločil, da je upravni odbor nujno treba opremiti z računalniškimi tablicami in tako omogočiti njegovo boljše delovanje. Predsednik je sicer vesel desetih novih tabličnih računalnikov, a potrebe so večje, je opozoril: »Zahvaljujemo se Alešu Brumniku in njegovemu podjetju In sert za podarjene tablice, obenem pa se zavedamo, da te tablice ne zadoščajo za vse naše potrebe.« Sicer po besedah Korošaka odločitev, da bodo tablične računalnike prejeli člani upravnega odbora, ni bila težka. Člani upravnega odbora namreč v Združenju poklicnih gasilcev delujejo prostovoljno, in sicer poleg svojega rednega dela, torej za to delovanje niso plačani. Tako je zagotavljanje dobrih delovnih pogojev, kamor spadajo tudi tablični računalniki, le majhna zahvala za vse delo. EP (V ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN 10 KULTURA Presežki človeških nesmislov, ujeti v objektiv Fotografska razstava Jake Babnika v Likovnem salonu Celje Jaka Babnik je v novi seriji fotografij Why so serious oziroma Zakaj tako resnobno zabeležil arhitekturne nesmisle, ki ne upoštevajo estetskih kodeksov. V Likovnem salonu Celje razstavlja svoje fotografije avtor, ki ga Celjani najbolj poznajo po fotografijah, ki jih posname za Slovensko ljudsko gledališče Celje. Tokratna razstava je serija fotografij, ki jih je Babnik zbiral dlje časa. Njegov osrednji predmet raziskave so bile začasne ali stalne večinoma arhitekturne strukture, ki so nekje na poti izgubile svojo izvorno namembnost, zato so obveljale za tujke v okolju. Človeški arhitekturni nesmisli so bili njegov objekt opazovanja že dlje časa, zato jih ni bilo težko zbrati za razstavo. Fotografije so nastale v okolju Balkana. »Ta velja Jaka Babnik razstavlja v Likovnem salonu Celje. za sivo cono med Evropo in Azijo. Za most med civiliziranim in neciviliziranim svetom so takšni prostorski paradoksi dokaj običajni, zato zbujajo manj pozornosti,« je ob razstavi zapisal kustos Miha Colner. »Naslonil sem se na delo japonskega umetnika Aka-segawa Genpei, ki je v 70. letih razvil idejo o hiperu-metnosti. Ukvarjal se je s podobnimi nesmisli konec 80. let. Zanimivo mi je bilo, ker so bili v zelo tradicionalni družbi ti paradoksi še toliko bolj očitni. Dejstvo je, da slovenska ali balkanska kreativnost ne poznata meja. Imamo zelo posebno iznajdljivost,« je povedal Jaka Babnik in dodal, da so fotografije zanimive za širši krog gledalcev. Navdih za fotografije je našel na poti od Ljubljane do Prizrena. Vhodna vrata, ki ne vodijo nikamor Po seriji fotografij je Bab-nik prišel do zaključka, da so arhitekturni presežki odraz neizmerne slovenske potrebe po funkcionalnosti. »Želja po uporabnosti in praktičnosti nam zamegli um. Delamo stvari v smislu uporabnosti in ob tem pozabljamo na estetiko. Tako se znajdejo vhodna vrata v Nelogične arhitekturne strukture je mogoče najti v vsakem okolju. tretjem nadstropju, četudi do njih ne vodijo stopnice. Verjetno so bila enkrat na razprodaji.« Na poti po Balkanu si je večkrat rekel, da lahko kakšni arhitekturni presežki nastanejo res samo na tem ozemlju in da Slovenci niti nismo tako slabi. »Največji nesmisel se mi je zdel daljnovod sredi avtocestne obvoznice v Prizrenu. Slovenci bi lahko rekli, da se pri nas to zagotovo ne bi zgodilo. A de ne bo pomote, jih je kar nekaj na moji ulici sredi Ljubljane. Človeška neumnost je neizmerna!« Zakaj tako resen odziv? Babnik poudarja, da njegova želja ni bila, da bi se norčeval iz nelogičnih struktur, saj te najdemo v vseh kulturnih okoljih. »Zato je tudi pomenljiv na- slov Zakaj tako resnobno, ker je težava mogoče moj odziv. Zakaj sem se tako resno odzval in posnel vse skupaj? Lahko bi se samo nasmehnil. Kot kaže, me moti, da je nekaj takšnega v mojem okolju.« Razstava Why so serious Jake Babnika bo v Likovnem salonu na ogled do 3. septembra. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Knjige, ki jih morate prebrati to poletje Če ste med letom preveč zavzeti z vsakdanjimi opravili in pozabljate na kakovostne knjige, sta poletje in z njim dopust pravi čas, da nadoknadite zamujeno. V poletnem času bomo kulturne strani obarvali s knjižnimi predlogi ljudi, ki si vzamejo čas za dobre knjige. Prvi bralni izbor je podal Robert Hutinski, knjižničar v Osrednji knjižnici Celje. BGO Christopher Clark: Mesečniki Če ste bili v dvomih, ker so vas seveda tako učili, da je bila Habsburška monarhija »ječa narodov« ali da se je ideja o veliki Srbiji porodila šele v glavah akademikov desetletje pred razpadom Jugoslavije, ste bili na pravi poti. Knjiga Mesečniki vam bo to samo potrdila in obenem postregla s kopico podatkov in zanimivosti iz diplomatskih arhivov, osebnih korespondenc in še mnogo več. Peter Wohlleben: Skrivno življenje dreves Dreves nikakor ne smemo jemati le kot materialno korist, temveč jih je treba ohraniti in negovati zaradi čudežev in ugank, ki jih skrivajo; ker se pod streho krošenj dejansko dogajajo drame in prave ljubezenske zgodbe in ker je to zadnji košček narave pred našimi vrati, kjer še lahko doživimo pustolovščine in odkrivamo skrivnosti. Knjiga Skrivno življenje dreves je zame nekaj najboljšega, kar sem v življenju prebral. Gregor Kranjc: Hoja s hudičem Ker je imel Gregor Kranjc nekega dne dovolj enoličnih pogledov na medvojno zgodovino, se je odločil napisati o tem knjigo. In če imate tudi sami dovolj vsakodnevnih prikrojevanj resnice, govoranc o rehabilitaciji domo-branstva in hotenih sprenevedanj ter floskul o taktični kolaboraciji, potem boste v Hoji s hudičem dobili podatke, s katerimi se boste lahko ubranili pred populizmom in pred histerijo označevalcev laži. Javier Marias: Tu začne se zlo Ko so letos razglasili Nobelovega nagrajenca za literaturo, nisem vedel, ali naj ob tej novici zajočem ali se nasmehnem. Seveda sem kot že vsa leta, odkar sem ga imel možnost prvič prebrati v odličnem slovenskem prevodu Marjete Drob-nič, navijal, in to prav po »fuzbaler-sko«, za Javiera Mariasa. Knjigo Tu začne se zlo sem predlagal, ker je najnovejša, obenem pa si želim, da preberete čisto vse, kar je prevedeno njegovega. Zame najžlahtnejša pisava 21. stoletja. Lara Černicki in Stašo Forenbaher: Starim cestama preko Velebita Avtorja knjige Starim cestama preko Velebita nas popeljeta skozi sedemsto kilometrov starih prometnih cest na Velebitu. Na tem potovanju skupaj z njima vozimo skozi največji hrvaški naravni park, dva nacionalna parka in skozi nekaj zaščitenih naravnih rezervatov. Za vse, ki jim klasične poti proti Jadranu že rahlo presedajo, in za vse tiste, ki se bodo v »penzionističnih« letih lahko brezskrbno za kakšen mesec ali dva odpravili na dopust. KULTURA 11 Zarjani ponovno med najboljšimi Selektorica 56. Linhartovega srečanja Ana Ruter je v tekmovalni program zaključnega festivala, ki bo med 28. in 30. septembrom v Postojni, uvrstila tudi predstavo Vanja Gledališča Zarja Celje v režiji Tomaža Krajn-ca. Celjsko ljubiteljsko gledališče je spet med sedmimi najboljšimi v Sloveniji. Predstavo Vanja je režiser Tomaž Krajnc naredil po predlogi Antona Pavloviča Čeh ova Striček Vanja, ki je eno temeljnih del ruskega realizma. Govori o nemoči posameznikov in nezainteresirani družbi. Gledališče Zarja Celje, ki se s svojimi predstavami že nekaj let zapovrstjo uvršča med najboljše v Sloveniji, je s predstavo spet izpolnilo pričakovanja ustvarjalcev, gledalcev in strokovnih vodij. Igralec v predstavi Alen Mastnak, ki si je po mnenju regijske selektorice zaslužil priznanje za lahkotno izpeljano, a izredno zahtevno vlogo Astrova, je nad novo »zmago« izjemno navdušen. »Občutki so bili fantastični, že ko smo prišli na regijsko tekmovanje. Posamezna regijska priznanja, ki smo jih dobili ustvarjalci predstave, so potrditev tako na osebnostni kot na celotni društveni ravni. So potrditev, da smo to leto naredili korak naprej in da smo vsi malce zrasli. Uvrstitev na državno Linhartovo srečanje je spet prinesla nepozabne trenutke, ker smo ponosni, da smo s predstavo, s katero smo se zelo trudili, uvrstili na sam vrh ljubiteljske kulture. To je uspeh gledališča in igralcev. Komaj čakamo, da bomo spet nastopili v Postojni, kjer je odlično občinstvo. Sploh pa je krasno Ustvarjalci predstave Vanja so se ponovno uvrstili na Linhartovo srečanje gledaliških skupin. Alen Ma-stnak je prvi na desni. vzdušje po predstavi, ko se srečamo z igralskimi kolegi.« Suvereni na odru Regijska selektorica Barbara Vidovič je pohvalila inteligentno in inovativno postavitev zgodbe. In kaj je navdušilo državno selektorico Ano Ruter? »Mislim, da ji je bil všeč celoten koncept predstave. Poleg tega smo bili na odru suvereni, dovolj smo bili glasni in celotno izvedbo predstave smo si zelo dobro zamislili,« je povedal Mastnak. Igralce čaka še nekaj vaj pred Linhartovim srečanjem, mogoče še kakšna ponovitev pred domačim občinstvom. 4. avgusta bo mogoče nekatere igralce videti v ponovitvi predstave Blazinec v garaži Mercator centra Hudinja Celje. BGO, foto: GrupA V kletnih prostorih obrambnega stolpa v Celju, v prostorih bara Zlata jama, je ogled razstava najbolj osovraženih fotografij v Celju, ki so jo odprli v okviru festivala Celje Fokus. Kot je dejal programski vodja fotografskega festivala Matija Plevnik, so ustvarjalci razstave želeli na sproščen, preprost in iskren način predstaviti vozila, ki imajo nataknjene redarske lisice. Ob tem je objektiv ujel tudi zelo zanimive prigode. Fotografije so naredile osebe, ki so zaposlene na medobčinskem inšpektoratu in redarstvu. »To so najdražje in najbolj osovražene fotografije,« je dodal Plevnik. »Zavedam sem, da lisic na vozila ne dajejo več, a na šaljiv način smo hoteli prikazati osebe, ki so to počele. Še posebej je zanimiv način dojemanja teh fotografij in iskrenost ter resnost odnosa do same fotografije.« Razstava bo na ogled do 27. julija. BGO Foto: GrupA V spomin na Friderika Širco Minuli teden so se v Žalcu spomnili rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Friderika Širce - Rista Savina. Kot vsako leto so tudi letos spomin nanj počastili z glasbenim večerom. Letos mineva 158 let od rojstva tega skladatelja. V Žalcu so si lahko obiskovalci brez- plačno ogledali Savinovo spominsko sobo, Salon Jelice Žuža in Galerijo savinjskih likovnih umetnikov v Savinovi hiši. Večer sta umetnika Juan Vasle (basbariton) in Ivan Vombergar (klavir) obarvala z argentinskim tangom ter s slovensko pesmijo. EP, foto: TT Kuratorja razstave sta bila Matic Razpet in Urša Grahovac v sodelovanju z Galerijo Plevnik-Kronkowska. Najbolj osovražene fotografije se pokažejo Koncert je bil zaradi slabega vremena iz atrija Savinove hiše prestavljen v avlo Doma II. slovenskega tabora Žalec. Nastopajoči so na desetdnevnih delavnicah pripravili vrhunsko prireditev, ki so jo najprej predstavili na Ipavčevem vrtu v Šentjurju in nato še v Celjskem domu. (Foto: Igor Pečoler) Stoječe ovacije za ljubitelje Broadwaya Konec tedna so udeleženci že enajste mednarodne poletne pevske delavnice, namenjene muzikalu, navdušili šentjursko in celjsko občinstvo. Zanimanje za muzikal se vsako leto veča med udeleženci in obiskovalci. Pridih londonskega West Enda in ne-wyorškega Broadwaya je pred dnevi najprej navdušil občinstvo na Ipavčevem vrtu v Šentjurju ter nato še na zaključnem koncertu v Celjskem domu. Delavnico pod okriljem Vocal BK studia vodi celjski baritonist in učitelj petja Boštjan Korošec, ki ga zelo veseli, da se zanimanje za muzikal iz leta v leto veča. »Zelo smo ponosni, da v vseh večjih slovenskih produkcijah muzikalov (Cvetje v jeseni, Mamma Mia, Veronika Deseniška, Alpska saga, Moje pesmi, moje sanje, Vesna) sodelujejo in nastopajo udeleženci in mentorji naše delavnice.« Tudi letos je Korošec zbral ekipo vrhunskih predavateljev iz Slovenije in tujine. Poleg Boštjana Korošca so na individualnih in skupinskih delavnicah poučevali Željka Predojević Korošec, Lea Kukovičič, Luka Markus Stajer in Simon Dvoršak. Udeleženci so imeli možnost spoznati vse prvine glasbenega gledališča, kot so ples, petje in igra, ter tako nadgraditi svoje znanje. BGO 12 NAŠA TEMA Vsako leto poročamo o nesrečah na bazenskih kopališčih. Statistika kaže, da se najhujše poškodbe zgodijo pri spustih po toboganih, zaradi česar poškodovanci posledice čutijo vse življenje. Preverili smo, ali je res za nesreče vedno krivo kopališče ali se nesreče dogajajo zaradi človekove nepazljivosti in neupoštevanja pravil. Zanimalo nas je še, kdo nadzoruje kopališke naprave. Ugotovitve so zanimive. Rdeča nit je tokrat varnost. Ta bi morala biti vedno na prvem mestu. V glavah vodstev kopališč in vseh kopalcev. Veselje in poletna radoživost morata biti del počitnic in prostega časa, a se lahko v eni sami sekundi kaj hitro sprevržeta v bolečino, skrbi ali celo tragedijo. ^ Največja p in največ Tobogani: da vratolomna vožnja ne bi upravičila svojega naziva, mora biti varnost na prvem mestu Eno največjih nevarnosti za kopalce predstavljajo tobogani, kjer kopalce najbolj ogrožajo lastne napake ali neupoštevanje pravil. To ne pomeni, da se nesreča ne more zgoditi, če kopalci pri spustu upoštevajo vsa pravila. Gre za splet okoliščin, ki pogosto vodi v hude telesne poškodbe. Na Celjskem so se takšne nesreče že dogajale. Toboganov na kopališčih dela. Ko je tobogan v upora- Razbite arkade in poškodovane brade Alkohol in vročina ne gresta skupaj, saj vodita v nesreče Najpogostejše poškodbe na kopališčih se zgodijo med hojo ob bazenih in na adrenalinskih napravah. Posledice v prvem primeru so poškodbe glave, arkade, brade in rane, ki zelo močno krvavijo. Tudi zlomi rok so zelo pogosti. »Ker se vsak pri padcu poskuša opreti na roke,« pravi vodja reševalne službe v ZD Šmarje pri Jelšah Do-rijan Zabukovšek. »Pri nesrečah na toboganih so pogoste hude poškodbe glave, hrbtenice, rok in nog. Predvsem zato, ker kopalci pri spustu dosegajo zelo visoke hitrosti. Se pa na kopališčih dogajajo tudi utopitve,« dodaja reševalec. Opozarja še na to, da se ne- neupo-sreče in poškodbe dogajajo tudi števanja zaradi alkoholiziranih obisko- pravil na valcev kopališč. Dolgoletni re- k opali-ševalec na Celjskem opaža, da šču. »Lju-se ogromno nesreč zgodi zaradi dje morajo Na nekaterih toboganih kopalci pri spustu dosežejo hitrost do 75 km/h! vedeti, da na kopališčih niso sami, bolj morajo biti previdni pri vstopu v bazen in izstopu iz njega. Prav tako ljudem manjka znanje iz nudenja prve pomoči, če prvi opazijo nesrečo. V veliki množici ljudi, kar velja tudi za kopališča, čeprav imajo tam reševalce iz vode, se namreč opirajo na druge, da bodo bolje pomagali,« še dodaja. SŠol Tečaj naporen, delo odgovorno Reševalec iz vode mora imeti tečaj reševanja iz vode, a še pred tem mora opraviti t. i. vstopne norme. Kandidati morajo preplavati 200 metrov znotraj štirih minut, plavati 15 metrov pod vodo in 60 sekund ohraniti glavo in dvignjene roke nad gladino vode. Šele ko opravijo te naloge, lahko pristopijo k tečaju. »Ta je izredno psihofizično naporen, saj tečajniki plavajo do tri kilometre na dan, vmes vadijo reševanje, opravljajo kondicijske vaje. Vse to traja 14 dni. Opraviti morajo še tečaj iz prve pomoči, zdravniški pregled, na koncu pa izpit, kjer so v komisiji predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje,« nam je povedal podpredsednik Zveze reševalcev iz vode Slovenija Jurij Šerbec. Ocenjuje, da kopališča dobro poskrbijo za reševanje iz vode, vendar je res, da imajo v praksi več izkušenj reševalci, ki so redno zaposleni, kot pa študentje, ki to delo opravljajo le sezonsko. »Redno zaposleni bolj prepoznajo nevarne situacije. Sicer pa je pomembno, da je reševalec iz vode za to delo usposobljen tri leta po tečaju, nato mora znanje obnaviti. Ne glede na to, kakšen status ima,« dodaja Šerbec. Sogovornik meni, da kopališča za varnost na splošno dobro poskrbijo, večjo težavo vidi v tem, da kopalci ne preberejo kopališkega reda in ne upoštevajo pravil. SŠol ne postavljajo od danes do jutri. Gre za zahteven proces, za katerim je ogromno meritev, izračunavanj naklonov, projektiranja in gradbenega bi, ga je treba vzdrževati. Za gradnjo je potrebno gradbeno dovoljenje, pri čemer je treba upoštevati evropske norme in smernice, zapisane v pravil- Kot opaža vodja reševalne službe v ZD Šmarje pri Jelšah Dorijan Zabukovšek, so predpisi takšni, da natančno določajo, kakšna usposabljanja mora opraviti reševalec iz vode in kakšne pripomočke mora imeti za svoje delo. »Težava je pri nekaterih, ki izpit za reševalca iz vode opravijo in nato znanja ne obnavljajo. Če delajo kot reševalci iz vode samo dva meseca na leto, potem imajo pomanjkljivo znanje. Res pa je, da imamo več reševalcev iz vode, ki svoje znanje obnavljajo, kar se pri njihovem delu pozna,« zaključuje Zabukovšek. (Foto: arhiv NT, GrupA) Aqualuna: Tuji gostje bolj osveščeni? V Aqualuni v Termah Olimia imajo redno zaposlenih 12 reševalcev, v poletni sezoni ekipo okrepijo še s šestimi študenti. »Poleti je zaradi zunanjih kopališč dela več, kar pomeni, da so med tednom na položajih štirje reševalci in da je ob poleg njih še šest redarjev, ob koncih tedna pa je devet reševalcev in osem redarjev,« je povedala Dunja Koren iz Term Olimia. V povprečju zabeležijo tri manjše nezgode na mesec. Gre večinoma za ureznine, udarce in padce, za katere v okviru prve pomoči poskrbijo sami. V sezoni se zgodijo tudi štiri večje nezgode, kot so prebita arkada, zlom roke, hujši udarci. »Za varnost na toboganih sta poleg varnostnih opozoril, usmerjevalnikov, semaforjev na vrhu vedno dva redarja, na tleh Rogaška riviera: Toboganov ni Rogaška riviera ima 1.700 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih vodnih površin. Ker se je usmerila v ponudbo za odrasle goste, toboganov in podobnih zabavnih naprav nima. Na bazenih imajo dva reševalca, ki ju zagotavlja zunanje podjetje. »V bistvu je še največje tveganje spolzka Terme Zreče: Ni veliko poškodb Terme Zreče imajo 1.600 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih bazenov. A kljub številnim toboganom v Zrečah nimajo veliko poškodb. Vsako leto na bazenih oskrbijo približno osem poškodb, ki nastanejo izven bazenov, gre večinoma za pike žuželk, udarnine in odrgnine. V skladu s predpisi so v času poletne sezone oziroma vedno, ko je odprt Laško: Brez resnejših nezgod V zadnjih dveh letih na kopališčih družbe Thermana niso imeli hujših nezgod. »Beležimo predvsem manjše število ureznin, presekanin ali udarcev. Do poškodb največkrat pride pri izstopanju iz bazena oziroma po spustu po toboganu,« so nam povedali. Za varnost kopalcev v bazenih skrbi 14 redno zaposlenih reševalcev. Na podlagi predpisov so zaradi velikosti kopalne površine v istočasno na delu trije reševalci. »Kadar je povečan obisk na kopališču, si za zagotavljanje varnosti pomagamo z zunanjimi sodelavci, ki opravljajo redarska dela, kar Celje: Posredovanja zaradi neupoštevanj »Kljub temu da smo v preteklih letih že imeli nekaj hitrih in uspešnih intervencij zaradi nevarnih situacij, je do njih prišlo zato, ker obiskovalci niso upoštevali kopališkega reda. Razen manjših poškodb in ureznin še ni bilo hujših telesnih nesreč ali utopitve,« je povedal Aleš Jašarovič, upravnik Letnega kopališča v Celju. Za nadzor varnosti sta za Letno kopališče v Celju zakonsko predpisani dve opazovalni mesti, za olimpijski bazen in krak bazena, torej dva reševalca iz vode. »Poleg redno zaposlenega reševalca iz vode delo opravljajo še trije sezonski oziroma pogodbeni reševalci iz vode ter en študent. V času povečanega števila obiskovalcev Terme Topolšica: Brez nesreče na toboga V Termah Topolšica poudarjajo, da imajo za varnost dobro poskrbljeno in da nesreč v zadnjem času ne beležijo. Redke nezgode imajo za posledice le lažje poškodbe, predvsem udarnine. Do teh najpogosteje pride^pri hoji tik ob bazenu. Na toboganu ne beležijo nobene nesreče. »Število reševalcev iz vode, ki so prisotni na bazenu, določajo pravilniki in zagotavljanje ustreznega števila je naša dolžnost. Pri tem pravzaprav ni pomembno, kakšen je njihov status NAŠA TEMA 13 privlačnost ja grožnja nikih in zakonodaji. Še pred javno uporabo tobogane testirajo različne ustanove, podjetja, ki jih gradijo, podjetja, ki izvajajo varstvo pri delu, včasih celo predstavniki fakultete za šport. Oznake niso same sebi namen Tobogan je športna naprava. »Kopališča želijo čim bolj adrenalinske tobogane, takšne, da z njimi privabijo turiste. To je namen. Zato vidimo visoke in mogočne naprave, vendar se je treba zavedati, da če se nekdo spusti z deset metrov visoke naprave, to ni kar tako. Zato oznake, kako se spustiti in česa se ne sme početi, niso same sebi namen. Res je, da so kopališča odgovorna za varnost, vendar se kopalec spusti na lastno odgovornost,« pravi direktor podjetja Koval iz Loke pri Žu-smu Zdravko Zidar. Njegovo podjetje je postavljalo tobogane na Ptuju, ki veljajo za ene najbolj varovanih in varnih. Zidar poudarja okoliščine, ki lahko privedejo do nesreče, vendar kopališča nanje ne morejo vplivati. »Na lastne oči sem videl nesrečo, ko se je dekle spustilo po hitrem toboganu, pristalo v sodelovanja,« so vodi, nato se obrnilo nazaj, da bi videlo fanta, ki se je spustil naslednji. Ko je to storilo, je fant pri spustu priletel v dekletovo glavo. Kako bi lahko to nesrečo preprečili? Na toboganih so reševalci, varnostniki, ki morajo opozarjati ljudi, kljub temu da so na kopališčih oznake o varnem spustu, vendar vnaprej ne morejo vedeti, kaj se bo zgodilo. Če se nekdo spusti po toboganu ali na blazinah po toboganu, mora vedeti, da ga bo neslo z drugačno hitrostjo, če je težak 40 kilogramov, kot nekoga, ki ima sto kilogramov. So lju- dje, ki se po toboganih znajo spuščati hitro, nekateri ne. V poletnih dneh so ljudje radoživi, polni adrenalina. Videl sem športnika, ki se je po toboganu spustil na petah, a se ne bi smel,« dodaja Zidar. Trdi, da pa morajo kopališča storiti popolnoma vse, da so te naprave pravilno grajene, vzdrževane in nadzorovane. »Nihče si ne želi, da bi se zgodila nesreča. Poglejte tobogan v Moravskih toplicah. Mislim, da je tam za varnost izjemno dobro poskrbljeno. Ves tobogan je pod nadzorom videokamer, začetek spusta in iztek sta varovana, a vendar se je nesreča tam že zgodila. Vsega ne moreš predvideti,« dodaja sogovornik, ki je videl že ogromno toboganov v tujini. »Naj izpostavim Italijo. Tam so tobogani še mogočnejši, a kolikor sem jih opazoval, so narejeni slabše kot slovenski,« dodaja Zidar. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, GrupA »Tobogani za otroke so manjši, a še kako nevarni, če otrok ni ves čas pod nadzorom. Včasih opazim, kako otroci plezajo po drsni površini navzgor, česar ne bi smeli. To je enako, kot če bi se otrok vzpenjal po ledeni površini. Zaradi padcev pri tem početju je največ poškodb otrok, ki ostanejo brez zob. Starši tega nikoli ne bi smeli dopustiti,« pravi Zdravko Zidar iz Kovala. pa je reševalec, ki po potrebi nudi pomoč. Vsi imajo radijsko povezavo, s čimer lahko preprečij o marsikatero nesrečo,« pravi Korenova. »Še vedno se dogaja, da ljudje pravil ne upoštevajo. Na toboganih sta prav nepremišljenost in neupoštevanje pravil najpogostejša vzroka za nesreče. Žal moramo povedati, da so tuji gostje precej bolj osveščeni.« Kot pravi Korenova, doslej z zavarovalnico, ki zagotavlja kritja za njihovo odškodninsko odgovornost, težav niso imeli. StO površina in temu primerne so tudi poškodbe, ki jih skoraj ne beležimo,« je pojasnil Damijan Merc. StO celoten bazen, vključno z gozdnim vodnim parkom, prisotni trije reševalci iz vode na treh opazovalnih postajah. Skupaj je zaposlenih osem reševalcev. BGO pomeni, da skrbjo tudi za pravilno vožnjo po toboganih,« so nam še pojasnili v družbi. Da bi preprečili poškodbe, so vse površine protiz- drsno obdelane. V družbi Thermana imajo sicer zavarovano civilno odgovornost za opravljanje svoje dejavnosti, v okviru katere je tudi zavarovanje poškodb kopalcev. RG Kdo je sploh za nadzor? ja kopališkega reda zaradi preventivne varnosti in nadzora bazenske površine vključimo še enega oziroma dva reševalca iz vode,« je še povedal Jašarovič in dodal, da so na toboganu in aquaganu ves čas prisotni tudi redarji, ki bdijo nad varnim in pravilnim spustom po napravah. Vsi kopalci so z nakupom vstopnice na nezgodno zavarovani in morajo vstopnico hraniti do izhoda iz kopališča. RG povedali, vendar ne omenjajo konkretnih številk. Dodali so še, da so na kopališču vsi obiskovalci nezgodno zavarovani, poleg tega je seveda poskrbljeno tudi za zavarovanje odgovornosti. EP Kdo preverja varnost na kopališčih in kdo konkretno preveri in izvaja inšpekcijske nadzore o varnosti toboganov, smo se pozanimali pri več državnih inšpektoratih. Različne inšpekcije preverjajo varnost različnih toboganov - torej tistih, ki so na kopnem - kot del igrišča, in tistih tik ob bazenu, ki uporabnika »pripeljejo« v bazen ... Vsaj tako so nam pojasnili na tržnem inšpektoratu in nas napotili drugam. Kot so nam sprva sporočili z ministrstva za okolje in prostor (MOP), tak nadzor ni v njihovi pristojnosti in nas napotili na ministrstvo za infrastrukturo. Kot so še pojasnili, bi na MOP nadzor lahko opravila gradbena inšpekcija, ampak samo v primeru, če je tobogan temeljen, torej da je objekt, ki mora imeti pred postavitvijo tako ali tako pridobljeno uporabno dovoljenje. V pristojnosti MOP pa ni varnost na kopališčih. Na MOP ter na inšpektoratu za okolje in prostor so pojasnili, da pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč ter za varstvo pred utopitvami na kopališčih določa prostorske, gradbene in druge tehnične ukrepe in s tem tudi podlago za projektiranje tovrstnih objektov. Gradbena inšpekcija v okviru akcij nadzora nad objekti v javni rabi preverja tudi kopališča, ali imajo pridobljeno uporabno dovolje- odgovoren Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ugotavlja, da ponekod ni zadostnega števila reševalcev na kopališču (lani je bilo takšnih kopališč 4), ali jih sploh nimajo (lani en tak primer). Lani so na enem kopališču ugotovili, da reševalci niso usposobljeni, na dveh pa, da so bili usposobljeni pomanjkljivo. nje. Inšpekcija pa posebej v evidenci ne vodi podatkov o nadzoru samo glede kopališč, ampak skupaj za vse objekte v javni rabi. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na področju varstva pred utopitvami opravlja nadzor nad reševalci iz vode ter reševalno opremo. Nadzor opravi najmanj enkrat na leto, lahko tudi večkrat nenapovedano. Obravnava tudi vse prijave. Ob inšpekcijskem nadzoru preverijo ukrepe varstva pred utopitvami, tehnične ukrepe in zahteve za varno obratovanje kopališč (mesta opazovanja, komunikacijske povezave, kopališki znaki, oprema in sredstva za reševanje iz vode), organizacijske ukrepe za varstvo pred utopitvami (dnevnik dela, kopališki red), število reševalcev iz vode in redarjev ter njihova oblačila in oznake. Inšpektorji tudi preverijo, ali je pri vsakem toboganu, plezalu nad vodo, napravi za skoke v vodo in podobno med obratovanjem prisoten redar. Preverjanje ustreznosti vodnih atrakcij pa ni v njihovi pristojnosti ... EP inu 14 IZ NAŠIH KRAJEV ^m Andraž nad Polzelo ima bronaste gasilke POLZELA - Na 21. mladinski gasilski olimpijadi v Beljaku so mladinke Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo iz Gasilske zveze Žalec dosegle tretje mesto. Aprila je Slovenska Bistri- olimpijadi minuli teden je ca gostila izbirno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije za nastop na gasilski olim-pijadi. Na tekmovanju so se mladinke PGD Andraž uvrstile na drugo mesto ter s tem tudi na 21. mednarodno mladinsko gasilsko olimpijado v Beljaku. Na slovenske barve zastopala 206-članska ekipa, del nje pa so bile tudi mladinke PGD Andraž nad Polzelo iz Gasilske zveze Žalec. Te so se dobro odrezale in dosegle tretje mesto. EP Foto: TT Gasilke so tretje mesto osvojile minuli četrtek, v nedeljo pa so jih domačini pričakali, kot se za takšen uspeh spodobi! Na kopanje v Savinjo ŽALEC - Rezultati ocene kakovosti celinskih kopalnih voda so pokazali, da je Savinja na območju občine primerna za kopanje. V Žalcu so naročili analizo kakovosti reke Savinje na območju občine. Analizo so sicer nazadnje tam opravili pred tremi leti, a so letos rezultati boljši, na dveh mestih je reka celo primerna za kopanje, in sicer pri mostu v Grižah in mostu v Šeščah. Meritve je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki pri tovrstnih analizah preverja temperaturo, koncentracijo oksonijevih ionov (pH), prevodnost, kisik, vonj in intenzivnost, senzorično kakovost vode in nekatere druge kazalce. Kot je povedal župan občine Janko Kos, je čista Savinja osnova za želje o postavitvi urbane opreme na teh dveh točkah, ki med občani že zdaj veljata za priljubljeni kopališči: »Ob Vrbenskem jezeru in ob Savinji že postavljamo klopi. Vendar so želje veliko večje, čista Savinja pa je dober začetek!« Kot je povedal Kos, v občini na tem mestu želijo v priho- dnjih dveh ali treh letih urediti center zdravja in aktivnega življenja, ki vključuje postajališče za avtodome. Kasneje bi temu želeli dodati še šo-torišče, glamping, prostor za druženje in bazen. »Če v prvi fazi še ne bomo uspeli zgraditi bazena, potem želimo obiskovalcem omogočiti kopanje v Savinji,« je o velikopoteznih načrtih povedal Kos. Kos sicer poziva kopalce in ostale mimoidoče, naj bodo odgovorni do okolja ter ostalih ljudi, ki prosti čas preživljajo na nabrežju Savinje. Ep PODALJŠANO JAMSTVO DO 5 LET, brez omejitve kilometrov PODALJŠAN SERVISNI INTERVAL do največ 40.000 km oz. na 2 leti AC FRI-Mobil Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 www.fri-mobil.si MOBIL AVTOCENTER 3K3 Povprečna poraba goriva za modele Proace Verso je 5,0 do 6,2 l/100km in emisije C0Z133 do 163 g/km. Emisijska stopnja modela Proace: EURO VI. Emisija NOxje od 0,0096 do 0,0239 g/km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. H^es! Brez omejitve kilometrov KRONIKA 15 Spet več nesreč motoristov Katere so najnevarnejše ceste na Celjskem? V teh dneh je bilo na Celjskem spet več prometnih nesreč, v katerih so bili poškodovani motoristi. Njihova prometna varnost se je v zadnjem letu zelo poslabšala, lani so na primer umrli dva motorista in voznik mopeda. Več kot 50 se jih je telesno poškodovalo. Poletje je tudi čas, ko je takšnih nesreč več, večina pa se jih, sodeč po policijskih statistikah, zgodi med 12. in 18. uro. Glede na število nesreč motoristov na Celjskem so najbolj nevarne ceste Stranice-Frankolovo-Ško-fja vas, Latkova vas-Marija Reka, Slovenj Gradec-Huda Luknja-Vele-nje-Črnova-Velika Pirešica, potem ceste Celje-Šentjur, Šempeter-Lat-kova vas-Šentrupert-Ločica, Črno-va-Nova Cerkev. Na teh cestah zato policija izvaja tudi več nadzorov prometa. Značilnost letošnjih nesreč z motoristi po vsej Sloveniji je, da so jih večinoma povzročali starejši motoristi, nekaj med njimi tudi z zelo kratkim stažem voznika motorja. To pomeni, da so šele pred kratkim opravili vozniški izpit kategorije A ali da so ga opravili v mladosti, potem pa dolgo niso vozili enosledne- ga vozila. Med vzroki za nastanek prometne nesreče prednjačijo neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran in smer vožnje ter premajhna varnostna razdalja. Dejstvo je, da je na cestah vedno več motorjev in mopedov. Med motoristi so tako ljubitelji težkih motorjev in tudi ti- sti, ki se vsak dan z mopedom vozijo v šolo in službo. »V primerjavi z avtomobili so motorji in mopedi manj stabilni, manj vidni, voznika manj zaščitijo. Odstotek nesreč, ki se končajo s smrtjo ali hudimi poškodbami udeležencev, je med motoristi nesorazmerno velik,« pravijo na policiji. Kradeta organizirano In vozita belega forda fiesto Pretekli teden sta se v Letušu in na Polzeli zgodila vloma v stanovanjski hiši. Kriminalisti sumijo, da sta storilki v obeh primerih isti ter da imata na vesti še več podobnih kaznivih dejanj. V obeh primerih naj bi namreč storilki v hiši vlomili skozi pritlični okni in v obeh primerih ukradli denar. Pri vlomu na Polzeli so bili v okolici hiše, ki je bila tarča vloma, opaženi dve mlajši ženski z daljši- mi temnimi lasmi ter belo vozilo Ford Fiesta novejše izvedbe s tujo registrsko oznako. To vozilo so ljudje opazili isti dan tudi v Letušu. Več kot očitno gre za organizirano združbo, ki vlamlja, saj je obvestilo o beli fiesti prišlo tudi z območja Policijske uprave Ljubljana, kjer so podobne primere kot v Letušu in na Polzeli zaznali tudi v Kamniku in Komendi. Vlomi so bili povsod izvedeni na enak način. Policisti sumijo, da sta storilki ravno dve mlajši ženski, ne izključujejo pa možnosti, da sta le del večje kriminalne združbe. Vozilo fiesta ima nameščene hrvaške registrske oznake, možno pa je tudi, da so registrske tablice ukradene. Policija zato naproša vse, ki bi ženski s takšnim vozilom opazili v svoji okolici, naj o tem takoj obvestijo policijo na svojem območju. Tatvin poljščin na Celjskem (še) ni V Sloveniji so se v zadnjih dneh pojavile nenavadne tatvine. Kmetje, predvsem na območju Novega mesta, so namreč zaznali več tatvin kmečkih pridelkov, vrtnin in poljščin. Zato so na tamkajšnjem območju na terenu prisotni tudi policisti s službenimi psi in policisti konjeniki. Na Policijsko upravo Celje smo naslovili vprašanje, ali so se tovrstne tatvine pojavile tudi na našem območju, vendar so nam odgovorili, da zaenkrat na Celjskem takšnih primerov kaznivih dejanj še ni bilo oziroma o njih niso bili obveščeni. Občanom kljub temu svetujejo previdnost in klic na 113, če opazijo sumljiva vozila in osebe na svojem kmetijskem zemljišču. Zasegli skoraj tono sadja in zelenjave Mobilne ekipe Finančne uprave RS so pred dnevi na območju Celja in Ljubljane opravile usklajeno akcijo nadzora nad določenim podjetjem, ki je na več mestih v Sloveniji prodajalo sadje in zelenjavo na premičnih stojnicah. In to kljub temu da ima lastnik tega podjetja prepoved opravljanja dejavnosti. Prepoved je bila izrečena zaradi hujših kršitev Zakona o davčnem potrjevanju računov in Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Prav tako je bilo podjetje do zdaj že večkrat obravnavano v prekrškovnem postopku, kjer so mu izrekli do zdaj kar za 155 tisoč evrov pravnomočnih kazni in skoraj 15 tisoč evrov sodnih taks, ki so ostale neplačane. Uslužbenci mobilnih enot finančne uprave so v postopku za- segli skoraj tono sadja in zelenjave, tehtnice in nepotrjene vezane knjige računov. Zoper odgovorne osebe so vložili obdolžilni predlog na pristojni sodišči v Ljubljani in Celju zaradi kršitve prepovedne odločbe in ugotovljenih prekrškov po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Zakonu o davčnem potrjevanju računov ter Zakonu o davčnem postopku. Ga je kdo kje videl? Že od 12. julija svojci in policisti pogrešajo 51-letnega Marjana Podvršnika s Polzele. Nazadnje so ga videli isti dan v poslovnih prostorih podjetja v Škofji vasi, kjer je zaposlen. Iz podjetja se je nato odpeljal z modrim osebnim vozilom znamke Renault Espace Grand 2.2, ki ima registrsko številko CE FC-167. Pogrešani je srednje visok, ima modre oči in kratke svetlo rjave lase. Ko so ga nazadnje opazili, je nosil modro majico znamke Adidas in črne džins hlače. Obut je bil v višje sive športne copate z rdečimi črtami. Policija naproša vse, ki bi ga opazili, naj pokličejo na 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Poškodovala sta se pri delu V nedeljo sta se na Celjskem zgodili dve nesreči pri delu. Nekaj minut po 17. uri se je v gozdu v bližini Bočne pri Gornjem Gradu poškodoval moški. Prvo pomoč so mu nudili prostovoljni gasilci iz Bočne, ki so tudi pomagali reševalcem nujne medicinske pomoči iz Mozirja pri prenosu poškodovanca. Tega so po prvi oskrbi odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Prav tako v nedeljo, a pozno popoldne, se je nesreča zgodila še na Graščinski cesti v Preboldu. Med košnjo trave se je poškodovala ženska. Prvo pomoč so ji nudili reševalci nujne medicinske pomoči iz Žalca. Izsilil prednost mladi kolesarki Policisti bodo kaznovali 38-letnega kolesarja, ki je trčil v 10-letno kolesarko, nesreča pa se je zgodilo v Šmarju pri Jelšah. Moški je namreč izsilil prednost deklici, ki je pri tem padla po cestišču in se hudo poškodovala. Prvo pomoč so ji nudili reševalci nujne medicinske pomoči, ki so jo nato odpeljali v celjsko bolnišnico. Nesreča se je zgodila v ponedeljek pozno popoldne. 56-letna kolesarka se je poškodovala pretekli teden na Ljubečni. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je zapeljala s ceste in trčila v prometno signalizacijo. V trčenju se je huje poškodovala. Prijeli mladoletnega prebežnika Policisti Policijske postaje Rogaška Slatina so pred dnevi na območju Tekačevega izsledili mladoletnega ilegalnega prebežnika. Gre za državljana Alžirije, ki je mejo prestopil na nedovoljen način. Mladoletnik je po postopku zaprosil za azil. Odpeljali dve vozili V tem tednu sta bili v Celju ukradeni dve vozili. Neznanci so v noči na nedeljo na parkirišču Prijateljeve ulice v Celju ukradli osebno vozilo znamke Honda CBR 600 F. V nedeljo popoldne je izginilo kolo z motorjem Longjia grido z registrsko številko CE 1C-A3. Parkirano je bilo pred stanovanjskim blokom v Milčinskega ulici v Celju. Denar v tujino? Celjski kriminalisti naj bi podali dve kazenski ovadbi za kazniva dejanja, kjer naj bi bilo oškodovano nekdanje gradbeno podjetje Vegrad. Šlo naj bi za pranje denarja, kjer naj bi bila kaznivega dejanja osumljena dva ljubljanska odvetnika. Kriminalisti so preiskovali domnevno plačevanje lažnih pogodb in ponarejenih računov v Lihtenštajn, s čimer naj bi bil Vegrad oškodovan za več milijonov evrov. Odvetnika naj bi nudila bančne račune svojih družb v tako imenovanih offshore območjih, na katerih naj bi bilo nakazanih več kot 700 tisoč evrov. Preiskava v zadevi Vegrad je trajala sedem let, kriminalisti so v tem času spisali več kot 30 ovadb zoper 30 ljudi. Lepa gesta policistov Celjski policisti so se odzvali povabilu celjskega nogometnega tabora Slovenija kamp, ki je bil letos prvič istočasno organiziran na več mestih po vsej državi. Združil je približno 500 otrok, starih od sedem do štirinajst let. Največ se jih je zbralo v Celju. Po enem od treningov na nogometnem igrišču pri IV. osnovni šoli Celje so otroke obiskali trije celjski policisti - vodja policijskega okoliša Rudi Kresnik ter policista Nejc Egerlič in Primož Prah. Policisti so mladim nogometašem pokazali policijsko opremo in tudi opremo posebne policijske enote, ki jih je še posebej navdušila. Mladi športniki so prisluhnili tudi napotkom za večjo prometno varnost. Še posebej jih je zanimalo, kaj je prinesla nova zakonodaja glede vožnje z motornimi kolesi, njihove registracije, uporabe čelade in podobnega. Kje je 51-letni Marjan Pod-vršnik? 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR'- preglejte <■. k t u :i i ii o p o n i, d o o i www.ograje.com Nasvet strokovnjaka je pri izbiri ograje odločilnega pomena Prava ograja je v zadovoljstvo in ponos lastniku. Odločitev za ograjo po meri uporabnika je zahtevna. Tip, barva, višina, potek, način montaže -izbira med naštetimi možnostmi je odvisna od potreb, pričakovanj kupcev in predvsem od namena uporabe. O izbiri prave ograje smo se pogovarjali s strokovnjaki za ograjne sisteme v podjetju Ograje Kočevar. Letno izdelate več kot pet tisoč ograjnih sistemov in montirate več kot 120 kilometrov ograj. Na katera vprašanja mora odgovoriti kupec, da bo ograja izpolnila njegova pričakovanja? Med osnovna vprašanja sodi tisto o namenu ograje. Ograja pomeni večjo varnost, ograditev zasebnega prostora, vizualno in protihrupno zaščito. Med najpogostejše motive za postavitev ograje sodijo zaščita nepremičnine, oseb, vizualna prepreka, ustvarjanje intimnega in zasebnega prostora, preprečitev prehoda domačim živalim in divjadi, protihrupna zaščita. Kaj pa videz ograje in njena usklajenost z okolico nepremičnine? Med pomembnimi elementi nakupne odločitve sta zagotovo videz ograje ter njena slogovna in barvna usklajenost z nepremičnino. Specialisti za ograjne sisteme strankam omogočamo izbiro vrste ograje, načina montaže, celotno barvno lestvico ter celo vrsto rešitev za enostavne terene in terene pod nagibom. Najbolj zahtevnim zagotavljamo rešitve po meri pri celotnem ograjnem sistemu, vključno s sodobnimi rešitvami pri vratih za prehod vozil in osebni prehod. So se želje kupcev v zadnjem času kaj spremenile? Investitorji v novogradnje na področju individualnih hiš vedno pogosteje posegajo po sistemu ravnih, dvodimenzionalnih (2D) pa- nelnih ograj. Ti paneli so narejeni iz horizontalnih žic (debeline 6 ali 8 mm), ki iz obeh strani objemajo vertikalne žice (debeline 5 ali 6 mm). Lastna proizvodnja nam omogoča njihovo uporabo v klasičnih postavitvah kot tudi v postavitvi ozke kamnite ograje. Njihove prednosti so: izjemna trdnost, širok izbor možnih kombinacij, dopolnjevanje z zastirkami in neprosojnimi zaščitami. Strankam veliko pomeni tudi možnost izbire celotne palete sodobnih barvnih od-ten kov, ki jih nanašamo v lastnih lakirnih linijah. Vsa dodatna pojasnila so na voljo pri strokovnjakih za ograje na brezplačni telefonski številki 080 23 02, info@ograje. com in spletnem naslovu www.ograje.com Trdnost je zagotovljena s kombinacijo in z debelino horizontalnih in vertikalnih žic. Skrita sponka zagotavlja lep videz in izenačeno podobo z obeh strani ograje. Љ fMLjgcl SBŽ.VK PUkCA kjL M. WffiWi 1, -T-J . Лzelen<. Šušnjara je igral le v drugi ligi, Cikaqi je mladinec, Brecl, ki ima nekaj prvoligaških izkušenj, pa ima zdravstvene težave. Vsekakor bi želel imeti na klopi nekoga z večjo kilometrino in rešitvami v glavi. A stanje je takšno, kot pač je. Iz obstoječega kadra bo treba izvleči čim več.« Zdi se, da je bil napadalec Joaquim Lupeta, ki je lažji kar za 16 kilogramov in je bistveno bolje pripravljen kot v prejšnji sezoni, edina svetla točka. »Z njim sem zelo zadovoljen. Čeprav ni imel pravih partnerjev v napadu, ni izgubil volje in se je trudil do konca,« je 24-letnega Portugalca pohvalil Petrovič. Zdaj njegovo ekipo čaka pot še v Domžale. »Poznam delo trenerja Rožmana, poznam igralce. Spremljali bomo igro Domžalčanov tudi na današnji evropski tekmi. Zagotovo se bomo dobro pripravili nanje,« je zaključil Petrovič, ki je imel v Stožicah - roko na srce - (pre) zahteven test v uvodu prvenstva. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA 24-letni Portugalec Joaquim Lupeta je bil edina svetla točka v celjskem nogometnem moštvu. V Šempeter se je vrnila Mojca Božič Pred minulo sezono so se šempetrske odbojkarice združile z braslovškimi in tudi na ta način ostale v družbi najboljših slovenskih klubov. Rezultatsko se jim je združitev obrestovala, organizacijsko pa je bilo nekaj težav, vendar so sezono uspešno spravile pod streho. Igralke Spodnje Savinjske-Alianse bodo v novo sezono spet krenile po samostojni poti in v spremenjeni zasedbi. Še naprej jih bo vodil trener Beno Božič. Na tekmovanje so se prijavile še pod starim imenom, Spodnja Savinjska, glavni pokrovitelj bo še najmanj leto dni Aliansa, obetajo pa se še novi sponzorji. Šempetrske odbojkari-ce so do svojega največjega uspeha prišle leta 2012, ko so bile tretje. V novo sezono bodo krenile v precej spremenjeni zasedbi. Nekdanja dolgoletna reprezentantka Ines Udrih se je dokončno poslovila od aktivnega igranja, v klubu tudi ne bo več nekaterih drugih igralk. Manca Lenart, Ema Sopčič in Tjaša Ovčar so zaradi študija zamenjale sredino, poslovili sta se tudi Urša Hren in Patricija Napotnik. Iz Calcit Volleyballa se je v matični klub vrnila nekdanja slovenska reprezentantka Mojca Božič, ob njej pa je najbolj zveneče ime Petra Vrhovnik, lani Ankaran Pušniku na ogled igralka Volleyball Ljubljane, sicer tudi nekdanja slovenska reprezentantka. Preostale novinke so: Tali Lekše iz Mislinje, Nina Praunseis, Nuša Podbregar, Iza Vodlan in Lara Rituper iz Braslovč, Anuša Radulj iz Kopra in Neja Lakovšek iz Celja. DŠ, foto: TT Trener odbojkaric iz Šempetra Beno Božič Med štirimi gostitelji, ki so slavili v uvodnem krogu, je bil tudi Rudar, ki igra spet »po Pušnikovo«, agresivno, hitro, bojevito. To je bilo pričakovano, ne pa tudi zmaga nad kakovostnimi Domžalami. Sta bila polčasa različna glede vaše predstave? V prvem delu smo imeli težave sami s seboj. Uigranosti še ni. Ko so se fantje sprostili, je bilo lažje. Vedeli smo, da so gostje izčrpani zaradi evropskih tekem. Imeli smo veliko priložnosti, vratar gostov Milić je bil najboljši posameznik Domžal. Zmago ste si priigrali v izdihljajih obračuna, junak zmage je bil 19-letni Jakob Novak. S kakšnimi nasveti ste ga v igro poslali v 75. minuti? Naj bo sproščen in naj igra napadalno. Tudi Bijol, Pišek, Vizinger in Radić so zelo mladi in vse je še pred njimi, če bodo pridno delali. Nikogar ne obremenjujem, jim pa stalno delim nasvete. Ste začutili dodatno vnemo v klubu po uspehu? Zmaga v prvem krogu in za nameček še proti Domžal-čanom ni kar tako. Po koncu tekme so nas gledalci z igrišča pospremili s ploskanjem, kar je redkost v Velenju. A moramo trdno ostati na zemlji in se proti novincu Ankaranu še bolj potruditi. Primorci so domačo tekmo odigrali v vašem Dravogradu, v mestu, kjer živite. Za kakšno moštvo gre? Ogledal sem si dravograjsko tekmo. Ankaran je igral bojevito, ima hitre napadalce. Menim, da nam bo še težje kot proti Domžalam, saj se bodo novinci v ligi hoteli še bolj dokazati. Mi moramo več igrati po tleh ter nizati predložke in strele. Dirigentsko palico ste namenili Damjanu Trifko-viču. Je kapetan spet navdušil? Marijan Pušnik Je domač izkušen igralec, tehnično dovršen. Z nasveti pomaga mlajšim. Moji >ka-petani< so še Kašnik, Črnčič, Bolha in Radan, pridružil se jim je Junuzović. Sta vam nespameten izlet in nato še ogromna napaka vratarja Mateja Radana visoko dvignila tlak? Veste, da sem temperamenten. Zelo sem se razburil. Ob odmoru sem Mateja le spodbujal, soigralcem pa dejal, naj mu z zadetkom pomagajo popraviti napako. In jim je uspelo. DEAN ŠUSTER Foto: osebni arhiv Najmlajši neptunovci peti v državi V Mariboru je bilo ekipno in posamično državno prvenstvo v plavanju za mlajše dečke in deklice. Modri iz celjskega Neptuna so bili ekipno peti. Skupno so osvojili petnajst posamičnih medalj in še dve kolajni v štafetah. Sebastjan Jug je zmagal v kar šestih disciplinah (na 50, 100 in 200 metrov prosto in hrbtno), zelo se je približal državnemu rekordu na 100 prosto. Izabela Pakiž Rumpf je prav tako zbrala šest medalj, od tega tri zlate (50, 100 in 200 hrbtno). Gašper Pevec je osvojil dve bronasti odličji, Laura Knez je osvojila eno. Našteti so v štafetah 4x50 m mešano/mix in 4x50 m prosto/mix slavili prvi mesti. Najmlajši Neptunovi plavalci so se odpravili na počitnice, pred ostalimi selekcijami pa sta še dve državni prvenstvi, za dečke in deklice od jutri do nedelje na Ravnah, za kadete, mladince in člane od 3. do 6. avgusta v Kranju. V skupnem seštevku ekipnega tekmovanja so bili Velenjčani sedmi (DVŠ Posejdon Celje je pristalo na 24. mestu), pri dečkih pa so bili celo na vrhu! Najbolj se je izkazal Jure Fran-kovič s šestimi srebrnimi medaljami. DŠ Foto: PK NEPTUN Neptunova ekipa mlajših dečkov in deklic ŠPORT 19 Hitro nadoknadili nenadna odhoda Trener Sebastjan Oblak o spremembah v ŽRK Z'dežele »Nikita je že pred časom napovedala, mislim, da februarja, da se bo preizkusila v tujini. Omenjala je Turčijo in Francijo. Pia in Alja pa sta nas dejansko presenetili.« Rok Predanič in Luka Janežič Zlati Janežičev tek na Poljskem Bivše rokometašice celjskega kluba (z leve) Alja Vrček, Nikita Privšek in Pia Hren Malce zatišja trenutno vlada v rokometu. Igralci Gorenja so se zbrali zelo zgodaj, že včeraj. Celjsko moštvo bo najprej treniralo v Žalcu, saj bosta dvorani Zlatorog in Golovec zasedeni med evropskim prvenstvom za mladinke. Tokrat se bomo posvetili Ženskemu rokometnemu klubu Z'dežele Celje. V prejšnji sezoni je članska ekipa pod vodstvom trenerja Seba-stjana Oblaka osvojila tretje mesto v državnem prvenstvu in drugo v pokalnem tekmovanju. Lahko vaša ekipa ponovi visoki uvrstitvi v naslednji sezoni? Do katerih sprememb je prišlo v njej? Naši cilji so ponovno visoki. Vsaj tretji želimo biti v državnem prvenstvu, v pokalnem tekmovanju pa se bomo skušali uvrstiti čim višje. Sprememb po koncu sezone je bilo precej. Zapustile so nas tri igralke prve postave. Nikita Priv-šek bo igrala v tujini, Alja Vrček za novomeško Krko, Pia Hren za Zagorje. So vas zdaj že nekdanje igralke presenetile? Nikita je že pred časom napovedala, mislim, da februarja, da se bo preizkusila v tujini. Omenjala je Turčijo in Francijo. Pia in Alja pa sta nas dejansko presenetili. Vaš odziv je bil nato očitno zelo hiter ... Ekipo smo že sestavili. Dejansko smo nemudoma ukrepali. Okrepila nas je Lara Hrnčič, desna zunanja napadalka, ki je nazadnje igrala za Krim. Vrčkovo bo na mestu krožne napadalke nadomestila Katja Čere-njak. Novinka je še Tjaša Robas iz RK Maribor, ki je prav tako krožna napadalka. Pred dogovorom smo z levo zunanjo napadalko Barbaro Selinšek s Ptuja, ki se lahko prelevi tudi v vlogo organizatorke igre. Najbrž ste zelo zadovoljni, da boste imeli v ekipi po daljšem času vrhunsko levičarko? Vsekakor. Veseli me, da smo se dogovorili s Hrnčičevo. Pogodba pri Krimu ji je potekla, imela je tudi smolo s poškodbami. A želi nadaljevati kariero. V Ljubljani je tujk še več in Lara se je odločila za naš klub. Oboji bomo pridobili. Še bolj ste ponosni na mlade reprezentantke iz vašega kluba. V kadetski reprezentanci smo imeli tri, zdaj imamo le še eno, Saro Ivanovič. Zdravstvene težave so ovirale Ivano Nikolič in Zalo Oblak. Z mladinsko reprezentanco, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Celju, se pripravljajo levo krilo Staša Cvetko, desna zunanja napadalka Ela Kodele in krožna napadalka Maja Helbl (v ponedeljek je Cvetkova zapustila priprave, op. p.). Obenem ste vodja velikega celjskega rokometnega pogo- na. Koliko dečkov in deklic je pod vašim okriljem, kdo skrbi zanje? Športna šola deluje v šestnajstih celjskih in okoliških osnovnih šolah. Za približno 300 otrok, 230 dečkov in 70 deklic skrbi enajst trenerjev. Vaditi začnejo že v prvem razredu. Do tretjega razreda skrbimo predvsem, da otroci vzljubijo treninge. Ti niso zgolj rokometni, vadba je raznolika. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Pred avgustovskim članskim svetovnim prvenstvom v atletiki v Londonu so se mladi slovenski atleti in atletinje izkazali na velikih tekmovanjih za mlajše starostne kategorije. Luka Janežič, ki bo eden glavnih slovenskih adutov tudi v britanski prestolnici, je v soboto osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu za mlajše člane na Poljskem. Na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v Keniji slovenska ekipa sicer ni osvojila medalje, deveterica pa je nastopila v končnih odločitvah. Izkazali sta se Kladivarjevi atletinji Eva Pepelnak s šestim mestom v troskoku in Karin Gošek, ki je bila sedma v teku na dva kilometra z zaprekami. Martina bo v Zürichu Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je na diamantni ligi v maroškem Rabatu osvojila drugo mesto. Z dosežkom 62,46 m je zaostala le za svetovno rekorderko in dvakratno olimpijsko zmagovalko, Čehinjo Barboro Špotakovo (63,73 m). Članica Kladivarja si je zagotovila nastop na finalu diamantne lige, ki bo 24. avgusta v Züric-hu. Martinin glavni cilj je uvrstitev v finale na svetovnem prvenstvu v Londonu, pred potjo na Otok bo nastopila le še na državnem prvenstvu, ki bo konec tedna v Celju. Drzen in hiter Še odmevnejši je bil podvig Mar-tininega klubskega sotekmovalca Luke Janežiča, ki je postal šampion v teku na 400 metrov na evropskem prvenstvu za mlajše člane v poljskem Bydgoszczu. V finalu je progo pretekel v času 45,33 in prepričljivo osvojil zlato medaljo. Izjemno samo- zavesten je bil pred tekom, pa tudi po njem: »Nisem se posebej naprezal, imel sem vse pod kontrolo. Res sem vesel.« Boljši osebni rekord od Janežiča ima Norvežan Warholm. »Z njim se nisem preveč obremenjeval, vedel sem, da je med favoriti. Vedel pa sem tudi, da bo težko tekel okrog 44,00. Bil sem močnejši v finišu in to je to. Odločil se je in izbral dve disciplini, kar je zelo naporno. Tudi zame je bilo naporno, v treh dnevih sem imel tri teke, ki sem jih moral lepo in kar hitro odteči,« je Janežič komentiral Warholmovo odločitev, da tekmuje tudi na 400 m z ovirami, kar mu je vzelo precej moči. Jutri bo mladi as Kladivarja tekmoval na diamantni ligi v Monaku. V nedeljo bo v Celju, kjer mu bodo slavnostno čestitali, potem pa bo vadil na Rogli. Odločil se je zmagati Trener Rok Predanič, ki bo jeseni pod svoje okrilje vzel mladega Celjana Aneja Zupanca, ki prav tako kot Janežič blesti v teku na en štadionski krog, je priznal, da je še pod vtisom dogajanj na Poljskem. »Luka v finalu ni začel >na polno<, čeprav trdi nasprotno. Ko je pritekel v ciljno ravnino in videl pred seboj Karstena Warholma, se je odločil, da mu ne bo prepustil zmage. Luka je v vrhunski formi, v 50 metrih lahko nadoknadi 10 metrov zaostanka. Kako sem mu vlil samozavest? Gre za dolgo obdobje. Zdaj je zrel, koristila mu je tudi beograjska izkušnja,« je Predanič spomnil na prestop proge na dvoranskem EP v srbski prestolnici, ki je njegovega varovanca stala odličja na velikem članskem tekmovanju. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Sebastjan Oblak Senzacija mladih slovenskih košarkaric Slovenska košarkarska reprezentanca deklet do 20 let je na evropskem prvenstvu na Portugalskem dosegla izjemen uspeh. Varovanke selektorja Damirja Gr-gića so se okitile s srebrom. V finalu so izgubile s Španijo s 73:63. Za slovensko žensko košarko je to zgodovinski uspeh, saj nobena selekcija doslej še ni osvojila medalje. Omenjena reprezentanca je še v preteklem letu igrala v diviziji B. Srebro kot zlato Selektor Grgić je trener ekipe Cinkarne Celje, kjer ima ob sebi pomočnika Jureta Krajnca in Ža-neta Bortka, s katerima sodeluje tudi v reprezentancah. Tokrat je bil kot vodja odprave zraven še športni direktor celjskega kluba Uroš Kranjc. Barve Slovenije je zastopalo kar sedem članic ŽKK Cinkarna Celje: Alma Potočnik, Aleksandra Krošelj, Althea Gwashavanhu, Eva Stefanoski, Zala Friškovec, Maša Verčič in Larisa Ocvirk. Annamaria Prezelj je še v pretekli sezoni nosila celjski dres. Gre še za eno potrditev, da se v Celju resnično dobro dela. Naša izbrana vrsta je bila borbena in nepopustljiva. »Težko opišem, kaj se zdaj dogaja v naših glavah. Ponosne smo na to, kar smo dosegle. V prejšnjem letu smo lahko le sanjale o tem, saj smo bile v nižjem rangu tekmovanja, zdaj pa smo pod samim vrhom. Srebro je za nas kot zlato,« je iskreno dejala Larisa Ocvirk iz Šmarja pri Jelšah. Slovenija je v skupinskem delu premagala BiH in Madžarsko ter izgubila proti Franciji. V osmini finala so naša dekleta ugnale Turčijo, v četrtfinalu Latvijo, v polfinalu pa so se Franciji oddolžile za poraz v skupinskem delu in jo premagale po podaljšku. Za zgled »To je velik dosežek za slovensko žensko košarko, ki se ga v tem trenutku slavja mogoče niti še ne zavedamo dovolj. Dokazali smo, da se kljub naši majhnosti lahko kosamo z vsemi velesilami in upam, da bo to še spodbudilo vse trenerje, igralke in športne delavce, ki delujejo v slovenski ženski košarki. Zgodovinski uspeh nam mora dati dodatnih moči,« je evforično razlagal Damir Grgić, najboljši trener v slovenski ženski košarki. Generalni sekretar KZS Rašo Nesterović je odkrito dejal: »Ta reprezentanca je lahko zgled ostalim, tudi starejšim košarkarjem in košarkaricam. Dekleta so pokazala, kako se bori za dres s slovenskim grbom.« Naša izbrana vrsta je bila sprejema deležna pred sedežem KZS v Ljubljani. Tekle so solze sreče, nazdravljalo se je s penino. »To je fantastičen uspeh. Kdo bi si mislil, da nam bo uspelo kaj takšnega ... To je še en dokaz, da v Sloveniji dobro delamo. Zagotovo je Damir Grgić eden izmed najbolj zaslužnih, da se v zadnjem obdobju dosegajo odlični rezultati tudi v reprezentančnih selekcijah. Odlično delo v celjskem klubu se zdaj posledično kaže tudi na reprezentančnem nivoju,« je z zadovoljstvom dejal Uroš Kranjc. »Po dolgi in zelo naporni sezoni, pa potem evropskim prvenstvom za članice in zdaj še evropskim prvenstvom do 20 let se končno odpravljamo na dopust. Komaj smo ga dočakale. Z medaljo okrog vratu bo še slajši. Kot iz sanj,« je pristavila Larisa Ocvirk. MITJA KNEZ 20 MALI OGLASI novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC MOTORNA VOZILA PRODAM HYUNDAI accent 1,3, tehnični pregled do 18. 10. 2017, lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 837-492. 1332 SEAT cordoba 1,9 diesel, letnik 11/2002, redno servisiran, drugi lastnik, prodam. Telefon 041 592-643. 1338 SUZUKI samurai, letnik 1996, v dobrem stanju, prodam. Telefon 031 725-672. 1357 GOLF tdi III karavan, klima, dobro ohranjen, prodam za 850 EUR. Telefon 041 951-527. 1362 STROJI PRODAM OBRAČALNIK za traktor Tomo Vinkovič prodam. Telefon 041 285-424. 1337 KUPIM TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna, lahko je poškodovan, v okvari ali brez dokumentov, kupim. Telefon 031 562-809. p TRAKTOR, lahko je Imt, Ursus, Zetor, Deutz, Štore, Univerzal ali podobno, kupim. Telefon 041 235-349. p I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.0.0., Slovenska 27,1000 Ljubljana. POSEST PRODAM KMETIJO, 13 ha, na mirni, sončni legi, v okolici Vojnika, prodamo za 180.000 EUR. Telefon 031 663-969. n PISARNO v Celju, 30 m2, 10.000 EUR+stroški prepisa, prevzem možen takoj, zelo ugodno prodamo. Telefon 070 499-499. 13 50 DRAMLJE. Samostojno hišo, K + P + M, velikost 284 m2, 2 km od AC, vsi priključki, prodam. Telefon 041 661-844. p Za uslugo vzdrževanja oddam v najem parcelo z leseno brunarico na območju Galicije. Informacije tel. 041 353 015 KUPIM OD Mozirja do Celja kupimo zazidalno parcelo ali starejšo hišo, ki potrebuje adaptacijo. Telefon 070 142-828.1353 STANOVANJE KUPIM STANOVANJE v bloku, ki potrebuje adaptacijo, na relaciji od Mozirja do Celja, kupim. Telefon 070 142-828. 1352 ШШШ astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE ODDAM V PIRANU oddajam za počitnikovanje garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1333 NUDIM BREZPLAČNO sobivanje v stanovanjski hiši na podeželju, 15 km južno od Celja, nudim paru v starosti do 50 let. Pričakujem: poštenje, čistočo, sodelovanje pri delu v in ob hiši. Telefon (03) 5733-317. 1268 PRODAM SEDEŽNO garnituro, staro dve leti in pol, in električni štedilnik prodam. Telefon 041 687-377. 1329 RAZTEGLJIVO okroglo mizo (lužen hrast) s štirimi stoli prodam. Telefon 041 783-125. 1343 AKUSTIKA PRODAM STARO dvovrstno harmoniko, boben in nekaj instrumentov prodam. Telefon 051 338-251. 1331 PRODAM nesnice - jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odšči-pnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471-244. p TELICE simentalke, težke od 150 do 450 kg, prodam. Telefon 041 283-075. 1296 DVE kravi simentalki, stari 3 in 5 let, breji 8 mesecev, težki po 600 kg, prodam. Telefon 070 573-488. 1303 TELIČKO šarole, težko 190 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 1310 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ Ml 42t m •041154 206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko BIKCA, teličko pasme ls lm, stara štiri in pet mesecev, prodamo. Telefon 031 497-410. 1325 KRAVO simentalko, dobro molznico, brejo 4. teleta, prodam. Telefon 041 222438. 1326 BIKCA ls, težkega 180 kg in telico ls, težko 270 leg, p rodamo. Telefon 031 832-520. 1336 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 051 822-360. 1355 V narodnozabavna TV oddaja / T Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t,: 03 898 60 OO, vti/.studio@sioi.net www.vtvstudIo.com, www.facebook.com/najv i za Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo več delavcev v proizvodnji, šoferja, skladiščnika, strojnike različnih profilov ter CNC-operaterje. Preverite ostala razpisana delovna mesta na naši spletni strani www.sumer.si, nam pišite na kadri@sumer.si oziroma nas pokličite na 03-780-62-12 DVA bikca, stara 10 mesecev, pašna, limuzin in simentalec, težka 350 kg in tri mesece breje pašne telice limuzin, prodam. Nova Cerkev, okolica. Telefon 041 803-254. 1339 DVA čb bikca in teličko baq, mesni tip, stara mesec in več, prodam. Telefon 040 785-558. 1345 DVA bika simentalca, težka približno 350 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 794-132. 1360 DOMA izvaljene piščance (susex in new hapenshire), stari so dva meseca, prodam. Telefon 041 517-616. 1356 TELICO lm-lim, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 756-489. 1358 BIKCE in teličke, pasme simentalec, težke od 120 do 200 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 1359 Ш Ш Ime in priimek: C s ^^^ ^^P Naslov, kraj: (Dl " > O C E-poštni naslov: Telefonska številka: Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu iščem upokojenca, morda tudi par. Informacije tel. 041 353 015 KUPIM PODARIM PRODAM VSE IZ INQXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si DOMAČ bel zgodnji krompir prodam. Telefon 051 628-677. 1274 SLIVOVKO in sadjevec prodam. Telefon 031 343-908. 1285 PŠENICO, kombinirano krušna-krmna, prodam. Telefon 031 478-212. 13 3 4 SILAŽNE bale, letošnje, oves in travna mešanica, 120 cm, prodam. Telefon 041 837-131. Š 005 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva na paleteh, 1 m x 1 m x 1,8 m, prodam. Cena za paleto je 115 EUR. Telefon 040 860-200. p KRAVO simentalko, dojiljo, pašno (5. tele), s teletom ali brez, prodam. Telefon 041 318-144. 1140 BIKCA simentalca, težkega od 250do300 kg, prodam. Pokličite za ceno. Telefon 031 866-924. 1361 MLADE zajce za nadaljnjo rejo ali zakol, težke približno 2 - 5 kg, 10 EUR/eden, prodam. Telefon 041 951-527. 1362 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si BUKOVA drva, suha, in vino z brajde, izabela, jurka, prodam. Telefon 031 851-448. 1342 MANJŠE kose (starine) prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 541-6639. 1346 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, in tračni obračalnik Bori, 2225 cm, prodam. Telefon 041 809-162. 1363 DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. š 151 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n VSE vrste jalovih krav nujno kupim. Takojšnje dobro plačilo. Telefon 041 544-270. p KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, priključke, mo-tokultivator in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1156 PODARIM SALONITKE, visoki val, podarim. Telefon 041 817-141. 1314 PSIČKE mešanke med kraško ovčarko in nemškim ovčarjem podarim. Telefon 051 628-677. 1274 VINO, belo in rdeče, z analizo, prodam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382-735. p ЛТЖ1Ш i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operatorja IŠČEMO prodajalko za delo na terenu (kombi - potujoča trgovina). Pogoj: lasten s. p. Telefon 070 499-499. 1350 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.1354 Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. RA INFORMACIJE 21 Mama, bila si močna kot drevo, mogočno drevo, ki raslo je v nebo, enkrat pa se drevo posuši, spomin pa, mama, nate živi. (P. Užmah) ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice in prababice CECILIJE UŽMAH iz Dobrine 14 (17. 11. 1933 - 11. 7. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede poguma ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej hvala vsem, ki ste ji v hudi bolezni lajšali bolečine, krajšali ure slehernega dne in ji kakorkoli pomagali. Žalujoči vsi, ki smo mamo imeli radi. Š 006 Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in tasta JOŽETA HROVATA iz Nušičeve ulice 14 v Celju (1. 3. 1938 - 5. 7. 2017) smo iskreno hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem ter Društvu upokojencev MČ Dolgo polje in KO Rdečega križa Dolgo polje za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala duhovniku gospodu Jožetu Turineku za lepo opravljen obred, pevcem za čustveno odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali. N Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka EDVARDA SUHOLEŽNIKA iz Vojnika (29. 7. 1941 - 7. 7. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe ter podarjeno cvetje, darovane svete maše in sveče. Prav posebna zahvala je namenjena dr. Đorđeviću, sestri Stanki in patronažni sestri za oskrbo v času bolezni. Hvala gospodu župniku Pergerju za duhovno oskrbo in lepo izpeljan obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za oporo in pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči njegovi najdražji Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN Minilo je pet let žalosti, kar te ni več med nami, naša draga žena, mama in oma JOŽICA SELIČ iz Trnega pod Kalobjem (25. 2. 1952 - 18. 7. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje, prižigate sveče, obiskujete ter darujete za svete maše in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji domači, ki te zelo pogrešamo. Tvoje dobro srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal! ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tete STANISLAVE KRIŽNIK iz Trške Gorce 7a, Kalobje (22. 12. 1926 - 9. 7. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju internega oddelka - intenzivna nega Splošne bolnišnice Celje in Domu starejših Šmarje pri Jelšah, v katerem je prebivala zadnja leta. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in govornici Saški za izrečene ganljive besede slovesa. Hvala vsem. Žalujoči: mož, hčere Anica, Gelika in Slavica z družinami ter ostalo sorodstvo p Se jutro, dan al' noč rodi, vse prazno je, ker tebe ni, čeprav za vedno si odšel, spomin na te ne bo zbledel. V SPOMIN Mineva deset let, kar nas je zapustil dragi OPREŠNIK iz Trobnega Dola 40 a, Šentrupert Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in ustavite svoj korak ob njegovem prezgodnjem grobu. Neizmerno ga pogrešamo. Za vedno bo ostal v naših srcih, mislih in trajnem spominu. Vsi njegovi L 127 SREČKO Poroke Smrti Žalec Poročila sta se: Martina PUNTAR iz Gotovelj in Matic ŽLIČAR iz Kasaz. Velenje Poročila sta se: Anja PRA-PROTNIK iz Slovenj Gradca in Marko VRABIČ iz Žalca. Celje Umrli so: Nikola PERKO-VIĆ iz Celja, 85 let, Marija ŠKETA s Polzele, 73 let, Amalija KOVAČIČ iz Vrbja pri Žalcu, 74 let, Marija ŠPES iz Celja, 92 let, Silvester LAMPRET iz Celja, 83 let, Magdalena NOVAK iz Celja, 74 let, Janez DROBNE iz Loga pri Boštanju, 86 let, Jožefa KRIVEC iz Dobrne, 87 let, Milan KRANJC iz Vojnika, 82 let, Matilda RAMŠAK iz Prebolda, 92 let, Brigita ŠPILJAR iz Celja, 57 let, Zlata RAJHMAN iz Celja, 95 let, Anton GRADIŠNIK iz Svetelke, 86 let. Žalec Umrli so: Angela SATLER iz Spodnjih Grušovelj, 81 let, Edvard VELER s Polzele, 80 let, Franc KRZNAR iz Bočne, 83 let, Zaim DEDIĆ iz Žalca, 65 let. novi tednik OBVESTILO O NOVEM DELOVNEM ČASU OGLASNEGA ODDELKA NT & RC Nov delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 16. ure. Kjerkoli zdaj si - naj te sreča poišče! V svetlobi naj bo tvoje zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala! ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše ljubljene žene, mame, babice, hčerke, sestre in tete BRIGITE ŠPILJAR -BIŽE iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem Srednje gradbene šole Celje, sodelavcem, Domu sv. Jožefa, cvetličarni Arboretum Celje in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za sleherni stisk roke, objem in besedo tolažbe. Hvala za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba, zastavonošema, pevkam skupine M. J. A. V. za zapete žalostinke, duhovniku, ki je pripravil pogrebni obred in sv. mašo, ge. Cvetki Špiljar za prebran govor in govornici Heleni Kojnik za ganljive besede slovesa v imenu VO-KA. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo drago Bižo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni 1349 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo. ZAHVALA V petek, 14. julija, smo se na polzelskem pokopališču zadnjič poslovili od naše ljube žene, mamice in babice MARIJE ŠKETA z Brega pri Polzeli Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala za vse tolažilne besede in stiske rok, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, bili del njenega življenja in se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Morana, pevcem skupine Eros ter gospe Magdi Šalamon za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi dr. Slavku Jernejšku in sestri Cvetki Strojanšek iz ZD Polzela ter dr. Mateji Grat in osebju oddelka za hematologijo in onkologijo SB Celje, ki so ves čas bdeli nad njeno boleznijo in ji lajšali njene zadnje dneve. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: mož Mihael, sin Iztok z Darjo ter hčerka Natalija z Alešem in Marušo p Bilo lepo je, prelepo, skalilo srečo je slovo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar si me po pogumnem boju z boleznijo nenadoma zapustila, draga MAGDALENA MEHLE iz Svetlega Dola pri Svetini (28. 8. 1944 - 20. 7. 2016) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Pogrešam te - mož Ivan 1328 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino CINEPLEXX 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 20. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 21. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. JAMES ARTHUR - CAN I BE HIM (4) 2. RITA ORA - YOUR SONG (5) 3. JACK SAVORETTI - WE ARE BOUND (4) 4. NE-YO - ANOTHER LOVE SONG (2) 5. FOSTER THE PEOPLE - DOING IT FOR THE MONEY (5) 6. DJ KHALED FEAT. RIHANNA & BRYSON TILLER - WILD THOUGHTS (1) 7. CALVIN HARRIS FEAT. P.WILLIAMS, K. PERRY & BIG SEAN - FEELS (1) 8. DEPECHE MODE - GOING BACKWARDS (3) 9. HENRY AND THE WAITER - SAFE COAST (3) 10. LUIS FONSI FT. DADDY YANKEE -DESPACITO (2) DOMAČA LESTVICA 1. RUDI BUČAR - TISTI LJUDJE (3) 2. SWEET PEAK FEAT. LAURA - 0,3 LJUBEZNI (6) 3. VLADO KRESLIN - REKA (3) 4. ANDREJ IKICA - SUPERZVEZDA (5) 5. ALEX VOLASKO - SKOZI VITRINO (1) 6. GUŠTI - MODRO SONCE (2) 7. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - ZAB-LUZU (4) 8. DARE ACOUSTIC - RJAV UČ (2) 9. CHALLE SALLE - LAGANO (4) 10. NIKA ZORJAN - FEJST POMALE(1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: OLLY MURS & LOUISA JOHNSON -UNPREDICTABLE IMAGINE DRAGONS - WALKING THE WIRE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ISAAC PALMA - ČE TE KDAJ SPUSTIM IZ ROK ANIKA HORVAT - RULETA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 22. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 23. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 24. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno do- poldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 25. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 26. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Spored od 20. 7. do 26. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alibi.com - komedija od četrtka do srede: 19.20 Avtomobili 3 - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 15.40, 17.50 sobota, nedelja, torek: 13.30, 15.40, 17.50 Avtomobili 3 - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 16. 30 sobota, nedelja, torek: 14.20, 16. 30 Dekliška noč - komedija četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 17.10, 21.00 sobota, nedelja, torek: 13.50, 17.10, 21.00 Družinska banda - komedija od četrtka do srede: 15.50, 19.00 Dunkirk - drama, akcijski četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 16.10, 18.20, 20.30 sobota, nedelja, torek: 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 Kletna ruleta - komedija od četrtka do srede: 21.10 Mali šef - animirani, sinh. sobota, nedelja, torek: 15.15 Mumija - grozljivka petek, sobota: 22.20 Obalna straža - komedija četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 20.00 sobota, nedelja, torek: 14.50, 20.00 Pirati s Karibov: Salazarje-vo maščevanje - pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 17.20 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 19.50 Spider-Man: Vrnitev domov -akcijska ZF pustolovščina četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.10, 20.50 petek, sobota: 15.30, 18.10, 20.50, 22.15 Transformerji: Zadnji vitez -akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 16.00 Transformerji: Zadnji vitez -akcijski, fantazijski, 3D petek, sobota: 22.10 Vojna za planet opic - akcijski, znanstveno fantazijski od četrtka do srede: 17.40, 20.20 Vojna za planet opic - akcijski, znanstveno fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.40, 21.20 KINO VELENJE PETEK 19.00 Dunkirk - akcijska vojna drama 19.15 A je to: Pat in Mat - animirana komedija brez besedila 21.15 Družinska banda - komedija SOBOTA 19.00 Družinska banda - komedija 19.15 A je to: Pat in Mat - animirana komedija brez besedila 20.45 Molk - zgodovinska drama 21.00 Vojna za Planet opic - akcijska ZF pustolovščina NEDELJA 16.00 Mali šef - animirana družinska komedija, sinh. 17.00 A je to: Pat in Mat - animirana komedija brez besedila 18.00 Spider-Man: Vrnitev domov - akcijska pustolovščina 19.00 Molk - zgodovinska drama 20.30 Dunkirk - akcijska vojna dramaZ ZVEZDE POD ZVEZDAMI PONEDELJEK 21.30 Trgovski potnik - drama, triler V primeru vremenskih težav bo filmska predstava v mali dvorani Kina Velenje. ČETRTEK 20.00 Dunkirk - zgodovinska drama PETEK 19.00 Lady Macbeth - drama 21.00 Dunkirk - zgodovinska drama SOBOTA 19.00 Dunkirk - zgodovinska drama 21.00 Neonski demon - triler NEDELJA 18.45 Neonski demon - triler 21.00 Dunkirk - zgodovinska drama SREDA 20.00 Bravo! - komična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 20. 7. 20.00 Dom kulture Velenje Komorni orkester Westminster(VB) Beethovnova glasba v mestu; koncert 19.00 Galerija Fbunker, podhod pri Vili Bianci Velenje Zimska retrospektiva festivala Nasedli kit odprtje fotografske razstave avtorjev Tilyen Mucik, Maše Žmitek Prošić in Gorana Petraševića 21.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival: Manouche koncert; v primeru dežja v kulturnem centru NEDELJA, 23. 7. 10.00 in 17.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival: Orkester Musica Camerata od torka do nedelje dopoldan in popoldan, v sredo in soboto dopoldan; do 12. 8. 19.00 Grad Podsreda_ Glasbeno poletje: Oskar Laznik in Jovana Joka, saksofon koncert 20.00 Tržnica pri fontani Žalec Skupina Mladika koncert PETEK, 21. 7. 20.30 Velenjski grad Jamski človek monokomedija Uroša Fürsta 20.30 Žička kartuzija Slovenske Konjice Klapa Maslina koncert; v primeru slabega vremena odpade 21.00 Prireditvena ploščad Šlandrov trg Žalec Skupina Il Divji dalmatinski večer, koncert SOBOTA, 22. 7. 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Morske dogodivščine lutkovna predstava gledališča Makarenko 20.30 Pred Domom kulture Velenje The Klezmer Connection (AUT) koncert židovske glasbe; ob slabem vremenu bo koncert v Domu kulture Velenje TOREK, 25. 7. 20.00 Titov trg Velenje_ Valček (Teatro tascabile Di Bergamo - ITA) plesna romanca pouličnih plesalcev na hoduljah; v primeru slabega vremena bo predstava naslednji dan ob isti uri SREDA, 26. 7. 20.30 Paviljon Tempel Anin festival: Tzigano brutallo & Dada koncert; v primeru dežja v Aninem dvoru Vedno 2 Шparah<. Oče me je kdaj obiskal in prispeval kakšen dinar za mleko in kakšno žemljico, a s svojimi starši nisem nikoli živela.« Bila je odločena, da bo šla v šolo, in tako se je vpisala na učiteljišče. »Rejnikom sem obljubila, da bom sama skrbela za svoje potrebščine in prevoz. Če mi bosta naklonila hrano in streho »Da smo dobili šolo, še zdaleč ni bilo samoumevno. Dvajset let vztrajanja pri svojem ni bilo enostavno. Vedela sem, da bo treba stisniti zobe in da nam bo z močno voljo nazadnje uspelo. Ni bilo vedno lahko, a da bi vrgla puško v koruzo, mi nikoli ni padlo na pamet.« nad glavo, bo čisto dovolj.« Že v osnovni šoli je tako hodila pomagat okoliškim kmetom. Med počitnicami na učiteljišču je bila redno med tistimi otroki, ki so čistili plevel na železniški progi med Štorami in Rogaško Slatino. Posebne pomoči ni bila nikoli deležna, a vendar ji je vsem oviram navkljub uspelo. Dekle s harmoniko in tamburico Z dekretom je leta 1954 dobila prvo službo na Planini pri Sevnici. Tam je učila pet let. Ko je nekoč pri odprtem oknu igrala harmoniko, je prišel mimo mlad fant in se na mah zaljubil v dekle s smislom za glasbo. Tako je nekoč vsaj pripovedoval njen pokojni mož Franci. »Morda je bilo res nekaj na tem,« se nasmehne Jožica. Njen srčni izbranec jo je povabil v Dobje. »Na staro šolo imam lepe spomine. Učilnice so bile velike in prostorne, le zime so bile težke in mrzle. Še v marcu se je včasih zgodilo, da smo zaradi obilice snega pouk odpovedali.« V razredih je bilo tudi po 40 otrok, kar je pomenilo, da so štirje učitelji na nižji in višji stopnji skupaj učili več kot 300 učencev. Pouk je bil dopoldne in popoldne ter sprva tudi ob sobotah. Jožica je bila tista, ki je prva opozorila, da kraj potrebuje novo šolo. »Resnici na ljubo nam takratno vodstvo Občine Šentjur ni bilo preveč naklonjeno. Nekateri so živeli celo v prepričanju, da bi bilo šolo v Dobju najbolje ukiniti, otroke pa voziti na Planino. Potem so se sprijaznili, da bomo dobili novo štirirazrednico. Ampak mi smo hoteli več. Na srečo so nas v Ljubljani pri tem podprli. Sodobna osnovna šola zdaj v Dobju deluje že več kot četrt stoletja in tega sem zelo vesela.« Tamburaški zbor Ko se je Jožica leta 1959 preselila v Dobje, v njem razen cerkve prav veliko javne infrastrukture ni bilo. Bili pa so odprti ljudje, ki so že od nekdaj znali ceniti kulturo. Tam-buraška tradicija v Dobju namreč živi že od leta 1902. Jožica je nov sestav ustanovila že leto po svojem prihodu. »Spominjam se naše prve igre Dva ducata vrtnic. Kot služkinja sem tudi jaz nastopila v njej. Z njo smo gostovali po bližnji in daljni okolici. Zaslužili smo toliko, da smo lahko kupili glasbila za prvi tamburaški zbor. Dvakrat smo po cel teden gostovali v Osijeku, Kopru. Bili smo kar uspešni.« Pred tremi leti je Jožica tamburaše ponovno obudila. Otroci vadijo tudi dvakrat na teden, lani so imeli enajst nastopov, letos že pet. Med najbolj nepozabnimi spomini je bilo božično igranje v Postojnski jami pred tremi leti. »Celo popoldne smo bili pastirčki na eni od scen. Samo pet božičnih pesmic smo znali in te smo po dolgem in počez preigravali več kot pet ur. Približno 50 skupin se je zvrstilo pred nami in vsi so bili navdušeni.« Kulturni in gasilski dom V Dobju je bila ljubiteljska kultura vsa leta zelo razvita. Poleg tamburašev so imeli še izvrstno dramsko skupino, pevske zbore, folklorno skupino, harmonikarje in še bi lahko naštevali. Zakonca Salobir - mož Franci je bil dolgoletni župan in predsednik krajevne skupnosti - sta hotela najti nekaj, s čimer bi se kraj proslavil tudi izven »Takrat je bilo odprto vprašanje, ali bodo nov kulturni dom gradili pri nas ali v Šentjurju. Na srečo v Šentjurju takrat niso bili prav enotni, kje in kakšen naj bi bil, mi pa smo priložnost zgrabili z obema rokama. Kopanja temeljev smo se lotili sami. Zbrali smo se stari in mladi iz vseh vasi. Vsi smo pomagali.« 4 K *?..?• Z možem Francijem, nekdanjim županom in trgovcem v Dobju, sta zasnovala prireditev Pokaži, kaj znaš. Dolgoletni novinar Novega tednika in Radia Celje Tone Vrabl je o njej napisal knjigo. domače občine. Tako sta že veliko prej, preden je to postalo modno, iskala mlade talente. Skupaj sta zasnovala prireditev Pokaži, kaj znaš, ki jo bodo letos v Dobju pripravili že 46. Složnost in velika pripravljenost za skupno delo sta krajanom omogočili, da so pred 35 leti dobili nov kulturni dom. »Potreb je bilo veliko, volje in zagnanosti na srečo tudi. Tako smo zgradili tudi gasilski dom, številne ceste, vodovode in telefon. Nazadnje nam je uspelo dobiti tudi lastno občino. Mislim, da ta v sedanjem času svoje delo opravlja zelo dobro,« je kratek pregled bogate življenjske poti sklenila nekdanja mati županja. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Jožica Salobir je velik del svojega življenja posvetila ljubiteljski kulturi na dobjanskem odru. V začetku leta je vodenje kulturnega društva po 55 letih predala Petru Frecetu. 30 PORTRET Copati tudi za invalidske vozičke Sara Hrašar je s Compatki osvojila naslov naj mladinskega start upa leta Slovenci smo znani po tem, da gostom vedno ponudimo copate, ko stopijo v našo hišo ali stanovanje. Invalidi te možnosti do zdaj še niso imeli. To je spremenila sedemnajstletna Sara Hrašar iz Pod-vrha pri Braslovčah. Za invalide je z mamo izdelala copate za kolesa električnih invalidskih vozičkov. Sara je letos končala tretji letnik na Gimnaziji Celje - Center, kjer se je udeležila podjetniškega krožka GCC StartUp, ki ga je gimnazija organizirala v sodelovanju z Ustvarjalnikom. Tako je Sara v počitnice vstopila bogatejša za naziv naj mladinski start up 2017. S svojim izdelkom Compatki je navdušila komisijo na tekmovanju, kjer se zberejo ekipe iz vse Slovenije, dve sta bili tudi z Madžarske. Sara je premagala 24 ekip. Tako se je začelo ... Zgodba o Compatkih se je začela pred približno štirimi leti. Sarin očim Tone je na invalidskem vozičku in vsakodnevno, ko se je pripeljal domov, je imel umazana kolesa, polna drobnih kamenčkov, ki so uničevali tla v hiši. Z mamo, ki je že 15 let šivilja, sta skupaj oblikovali začetne prototipe Compatkov, ki so bili takrat samo še za očimovo uporabo. Ko se je Sara pridružila podjetniškemu krožku na gimnaziji, se je ideja začela razvijati. Ob pomoči mentorjev Ustvarjalnika so se korak za korakom učili, kako izdelek pripeljati od ideje do stranke. »Z udeležbo pri krožku sem spoznala veliko ljudi, odprlo se mi je veliko možnosti za razvijanje ideje,« je povedala mlada inovatorka Sara. Na končno predstavitev izdelka se je dolgo pripravljala. Ker je bila predstavitev v angleščini, je to za Saro predstavljalo še dodaten izziv. »Med predstavitvijo je bil občutek fantastičen in nepozaben,« se je spominjala Sara. Izdelani doma Compatki so izdelani iz samo treh materialov: neoprena, ki sestavlja obod, povezuje ga črna mreža, ki daje copatu kompaktnost, vse pa obdaja elastika, ki omogoča lažjo in trdnejšo pritrditev. Zdaj Compatke Sara z mamo izdeluje doma s šivalnim strojem. Primerni so za notranjo uporabo. »Očim ima komplet Compatkov že štiri leta in so še vedno dobro ohranjeni ter uporabni. Kadar se umažejo, jih enostavno operemo v pralnem stroju pri temperaturi 30 stopinj.« Od copatov do Compatkov Zanimiva je zgodba z imenom Compatki. Ko je v šoli razlagala, kaj počne v podjetniškem krožku, in še ostale vabila, naj se ji pridružijo, se je Sara spomnila, da imena še nima. Eden od sošolcev, ki prihaja iz Mozirja, ji je povedal, da se pri njih copatom reče »cumpati«. »Ime je pritegnilo mojo pozornost, saj je bilo zelo zanimivo. Tako so copati dobili svoje prvo ime Cumpatki. Ime pa zaradi prevoda v angleščino ni najbolj primerno, zato ga je Sara spremenila v Compatke. Ponudba za šolanje v tujini Sara je nasmejano dekle, ki prosti čas rado preživlja v naravi. »Ko sem pod stresom, grem najraje teč ali se sprehajat v gozd. To me najbolj sprosti,« je povedala Sara, ki je tudi zbirateljica znamk. Ko ne izdeluje Compatkov, rada v roke vzame kakšno knjigo ali se druži s prijatelji. Poleg naziva naj mladinski start up je mlada Braslovčanka prejela po- vabilo na eno od 30 študijskih mest na univerzi na Watsonu za študij socialnega podjetništva. »Mislim, da bom ponudbo izkoristila, me je pa vedno zanimala farmacija,« je povedala Sara, ki bi rada po srednji šoli razvijala tudi to svojo strast. Študirala bi laboratorijsko biomedicino. Šola in podjetništvo Starši, ki so že sami del zgodbe Compatkov, so ponosni na mlado inovatorko in jo podpirajo. Prav tako so nad Sarino idejo navdušeni njeni prijatelji in sošolci ter njena razredničarka. Sara ni imela težav z usklajevanjem šole in razvijanjem podjetniške ideje. »Ponavadi imam vse pod nad- zorom, zato nisem čutila posebnega pritiska,« je poudarila Sara. Čeprav krožek med počitnicami ne deluje, mladi vseeno razvijajo svoje ideje s pomočjo mentorjev. Tako bodo Compatki kmalu dostopni s pomočjo spletne strani. Sara je odločena, da bo Compatke še naprej razvijala in da bo širila svojo ponudbo. Do zdaj je izdelala že kar nekaj kompletov. So pa bile vse stranke zadovoljne in navdušene nad izdelkom. Poleg Sare je na svetu samo še eno podjetje, ki se ukvarja s podobnimi izdelki, vendar dela za invalidske vozičke z velikimi kolesi, Sara pa za električne. KLARA PODERGAJS Foto: GrupA ШШПШЕ^гте ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT smučarska Sola CELJSKA 1(0X4) informacije 041616464 TOPFIT center za zdravje in rekreacijo I Ml Celjska Mohorjeva družba SLADA TFtSOVSKO PODJETJE, d □. o. m V ekipi potrebujemo eno veliko, če se katera od nas poškoduje/ so me vabile. Dvakrat sem se nato udeležila njihovega treninga. Dejstvo je, da sem z njimi šla bolj za lepoto kot karkoli drugega. Bila sem rezerva, če bi se vse poškodovale,« je svoj nastop s humorjem upravičila nekdanja košar-kašica, ki se trenutno raje ukvarja z bolj elegantnim športom, to je tenis. In še blizu ima teniško igrišče. Le nekaj minut hoda. Precej manj je tudi nevaren. »Najraje igram v dvojicah, ker se mi eden na enega ne Med prostimi dnevi so raziskovale okolico Toskane. Lila je druga z leve. Brez poškodb ni šlo. da več. A če narobe mahaš, potem lahko hitro pride do poškodb.« Kot veverice na igrišču Košarka je ekipni šport, zato so poškodbe pogoste. Z leti še toliko več, saj so telesa manj odporna na grobe kretnje nasprotnikov. A ko stari mački vidijo igrišče, pozabijo na vse bolečine. »Ko pridejo gospe v letih na igrišče, igrajo, kot bi bile petnajstletnice. Starim se na igrišču popolnoma zmeša. Pri moških ekipah so bili nekateri starejši od 75 let. Povprečna starost naše ekipe je bila 65 let, ker so bile tri ali štiri igralke starejše od 70 let. A še vedno skačejo kot veverice. Videla sem 75-letnika, ki si je komaj zavezal copate oziroma so mu jih morali drugi, a ko je prišel na igrišče, je tekal kot mladenič. Prej hodijo z >ber- glami<, nato kot da se nič ni zgodilo. Isto so divji, samo malce počasnejši,« je bila hudomušna Lila. Priznava, da so jo takšni gibčni veterani kar pomladili in ji dali še večje veselje do športa. A vseeno leta zahtevajo svoje in po tekmah so reševalna vozila imela precej dela. Kaj hujšega se na srečo vseeno ni zgodilo. Divje ženske Lilo je poškodba doletela že kar na tretji tekmi, nasprotnica, ki se je bolj branila kot igrala, jo je brcnila v koleno. »Te ženske so divje, so same profesionalke in gredo na vse ali nič.« Takšna je bila tudi finalna tekma, ko se je zdelo, da košarka postaja vedno bolj ragbi. »V finalu smo igrale z Argentinkami. To ni bila košarka. A sodniki so jim veliko dovolili, ker so bile iz Južne Amerike.« Lila je ob vsem dogajanju malce žalostno dodala, da so mediji zelo malo poročali o veteranskem prvenstvu. Tudi navijačev ni bilo ravno veliko. »Navijali smo eden za drugega in mogoče je še kakšen navijač prišel iz toplic v tistem italijanskem kraju.« Toliko večje je bilo zanimanje za poskočna dekleta na družbenih omrežjih. Njihovo zmago je na FB-strani Lile Prap všečka-lo zelo veliko ljudi in pod sliko delilo iskrene čestitke. Ker je celjsko nekdanjo ko-šarkarico navdušenje tako prevzelo, bomo mogoče kmalu poročali o novi veteranski ekipi iz Celja. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Darja Borovšek in Lila Prap Po vsaki tekmi je sledilo obvezno praznovanje, ki so se mu pridružili tudi drugi košarkarji. Parada »najvišjih«, ki jo košarkarji pripravijo v vsaki državi, v kateri tekmujejo. 32 PORTRET »Zakaj je moja družina sledila nacistični ideologiji?« Pogovor z Martinom Pollackom, sinom nacističnega zločinca Na prijeten poletni večer je v Laškem Martin Pollack, sin nacističnega zločinca, pripovedoval zgodbo svoje z nacionalsocialističnimi idejami okužene družine Bast. Njihova nekdanja hiša še vedno bohotno stoji sredi Laškega. Martin Pollack je neprijetno zgodbo družine zapisal v romanu Smrt v bunkerju z namenom, da bi se tudi Avstrijci soočili z zgodovino, na katero bi radi hitro pozabili. Zgodba je tudi opomin vsem nam, da ne smemo molčati o slabih straneh naše zgodovine. Martin Pollack je avstrijski pisatelj, nekdanji novinar pri ugledni reviji Spiegel. Pred leti je mednarodno pozornost pritegnil s knjigo Smrt v bunkerju, kjer je z novinarsko natančnostjo popisana zgodba o njegovem očetu, nacističnem zločincu dr. Gerardu Bastu, šefu gestapa v Linzu, vodji posebnega oddelka SS, ki je med drugo svetovno vojno pobil veliko Judov. Še v duhu te knjige se je Pollack mudil v Laškem, kajti njegova nacistična družina izhaja iz tega mesta, od koder se je po smrti moški del preselil v Avstrijo. Le Paulina, sestra Martinovega dedka, je ostala doma z mamo v Laškem. Prav teta Paulina oziroma po slovensko Pavla je bila razlog, da se je Martin Pollack ponovno vrnil v Laško, da bi poizvedel čim več o njej, da bi lahko zapisal njeno zgodbo. Bila je namreč edina v družini Bast, ki ni imela popolnoma nič z nacizmom, a kot da bi nosila vso breme družine, so jo kmalu po vojni odpeljali v taborišče Hrastovec, od koder se ni vrnila. Zgodba tete Pavle je le ena od žalostnih vojnih zgodb, ki jih ne moremo obsojati, in Pollack kot neverjetno umirjena oseba doda, da je te zgodbe treba povedati, da se ne bi več ponovile. Ker vprašanje, ki noče iz glave, je, ali se lahko v vedno bolj napetih evropskih razmerah grozote druge svetovne vojne ponovijo. Oče je prostovoljno postal gestapovec Na kavarniškem večeru, ki ga je pripravilo Turistično društvo Laško, je nekdanji raziskovalni novinar postavil ključno vprašanje, kako je mogoče, da je bila na videz tako normalna in urejena družina nacistično usmerjena. »Moj oče in dedek sta bila goreča nacista in sta se za to odločila po svoji svobodni volji. Nihče ju ni silil k temu. Nihče ni prisilil mojega očeta, da se je leta 1931 pridružil SS in leta 1938 gestapu. To je storil prostovoljno, lahko bi bil odvetnik. S knjigo sem želel pokazati, da so bili člani moje družine popolnoma običajni ljudje, bili so prijazni, športniki, lovci. Moj oče je bil največja ljubezen moje mame, bil je dober ljubimec, predvidevam, da bi bil tudi dober oče. Ob tem sem si tudi sam postavil vprašanje, kaj bi storil na njegovem mestu.« Martin Pollack ne ve odgovora, zato raje išče zgodbe, ki jih je treba povedati. Nemški steber sredi Laškega Martinov praded Paul Bast se je konec 19. stoletja v Laško oziroma Tüffer - kot so ga imenovali Nemci - preselil iz Porenja. V Laškem je imel strojarno, ki je družini prinesla precejšnje blagostanje. Poročil se je z Juliano Renier, hčerjo uglednega Laščana. Bil je priden in družaben človek, ki si je pridobil ugled in spoštovanje. Na prelomu 19. stoletja so Nemci predstavljali dve tretjini prebivalstva in Bastovi so predstavljali trden steber nemškega meščanstva v Laškem. »In če so Slovenci in Nemci do leta 1870 živeli složno, so se Nemci v Avstro-Ogrski počutili ogroženo, saj so bili Slovani večina prebivalstva in če so želeli ohraniti identiteto, so se morali braniti. Pri tem so jim pomagala razna društva iz Nemčije in Avstrije,« je povedala zgodovinarka Alenka Hren Medved, ki je vodila večer. V Laškem so s pomočjo nemškega šolstva ustanovili štiriletno nemško osnovno šolo, čeprav je že obstajala osnovna šola, ki je bila dvojezična. »Takšno šolo so Nemci odklanjali, mnogim se je zdelo nevarno za lastno narodnost, če bi se njihovi nemški otroci naučili jezika svojih sosedov,« opiše stanje v Laškem Pollack v knjigi Smrt v bunkerju. Moški del družine predan nacizmu, ženski niti ne Bastovi otroci so odšli študirat v Gradec, kjer so postali člani burševskega združenja Germania. Pomembno vlogo med nazori nemških nacionalnih burševskih študentov je imel antisemitizem. Judi so krivi za vso nesrečo, je bilo njihovo mišljenje. Študent Gerhard Bast se je v tem mestu, kjer je bilo močno domobransko okolje, že leta 1931 včlanil v NSDAP in konec leta še v posebno enoto SS. Še isto leto je v nacionalsocialistično stranko stopil tudi Martinov ded. A če je bil moški del okužen z nacističnimi idejami, ženskega dela družine to ni prevzelo. Teta Pollackovega očeta se je poročila z Judom v Zagrebu, druga teta Pavla pa s Slovencem in je ostala v Laškem. Bastovi otroci so zelo radi prihajali v Laško, v vseh njihovih spominih ima ta kraj ob Savinji posebno mesto. »Za nekaj časa so lahko pozabili na ideologijo in radikalne parole, sedli so za isto mizo, jedli, pili in se šalili. Vendar družabno življenje ni zares vplivalo na ljudi. Ostali so zvesti svojemu prepričanju in so ga le za Martin Pollack se je za pisanje romana o nacistični zgodovini svoje družine odločil, ker se mu je zdelo pomembno, da prekine dolgoletni molk o neprijetni zgodovini svoje države. »Kajti molk pogoste pelje do novega sovraštva.« Pavla Bast, poročena Drolc, je bila edina članice družine Bast, ki ni imela nikakršne povezave z nacizmom. Umrla je v povojnem času v taborišču Hrastovec. (Foto: osebni arhiv) kratek čas odložili kot plašč, ki ga oddaš v garderobo in si ga na ulici spet nadeneš. Na ulici, kjer so si Nemci in Slovenci lomili kosti,« piše v knjigi Pollack. Soočenje z očetovimi uboji Martin Pollack svojega očeta ni poznal, star je bil tri leta, ko so ga na begu ustrelili. In šele pri 14 letih mu je mati mimogrede povedala, da je bil njegov oče tudi gestapovec. To spoznanje je Martina popolnoma sesulo. Kasneje je raziskoval njegovo kariero, brskal po arhivih SS in spoznaval, da je bil njegov oče vodja posebnih enot, ki so streljale Jude, jih žive zažigale v hišah ter skrbele za njihovo uničenje. Leta 1942 je spoznal Martinovo mamo in jo peljal na potovanje v Kočevje, v kraj svojega očeta. Na fotografiji, ki jo je posnel, je mogoče videti, da je njegov nasmeh samozavesten, v pogledu ženske ob njemu je mogoče zaznati negotovost. Kako bi ne bila nemirna, saj je v Linzu pustila moža in dva otroka. Z Martinovim očetom se je poročila le nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne, a ker je kmalu po vojni umrl, jo je Martinov očim vzel nazaj. Zapletena zgodba, o kateri niso nikoli govorili. Kot o marsičem drugem ne ... Tanka meja do zločina Neprijetno se je bilo soočiti z resnico svoje družine in mogoče je Martina prav jeza do nacističnih zločinov vodila do odločitve za študij slavistike in vzhodnoevropske zgodovine na Poljskem. Babica, ki je bila še po vojni vdana nacističnemu duhu, ni razumela njegove odločitve in do njene smrti nista spregovorila besede. Po izidu knjige so k Pollacku hodili ljudje s podobnimi zgodbami in ga spraševali, kaj naj naredijo. Kako se naj sami soočijo s temno resnico. »Ne vem, kaj jim reči, treba je povedati zgodbe. Ker spoznanje, ki sem ga dobil ob teh zgodbah, je, da je tanka črta, ki nas pelje do zločinov.« Martin Pollack zato zaskrbljeno gleda na zaostrene razmere v Evropi, kjer nacionalistične stranke dobivajo vedno več moči. V takšnih okoljih so zgodbe o temni strani zgodovine nujno potrebne, treba si je zastavljati vprašanja, četudi nanje ni odgovorov. Danes Martin Pollack živi na obrobju Dunaja in dan pred odhodom domov je v Laškem kupil semena slovenske solate, ki jo bo posadil na svojem vrtu. Da se bodo slovenska semena povezovala z avstrijsko zemljo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA REPORTAŽA 33 kulturnem domu zahvalili pripovedovalcem zgodb. Vsak je prejel svoj izvod knjige. (Foto: TT) Trgovina Rojnik leta 1939. Zgodbo o njej je prispeval Vlado Rojnik, čigar oče je vodil omenjeno trgovino. Kot so živeli nekoč Spomini starejših občanov bogat vir informacij o življenju pred desetletji na območju občine Polzela Pretekla desetletja je tako gospodarsko kot družabno življenje v Spodnji Savinjski dolini zaznamoval hmelj. V svoji zgodbi se časov obiranja hmelja spominja Mojca Korošec. »Doma smo imeli manjši nasad hmelja, ampak kljub temu smo imeli vsako leto šest tujih obiralk. Po obiranju so višek delovne sile in naju poslali v Dobrtešo vas, kjer smo obirali na večji kmetiji, česar sva se s sestro zelo veselili, saj sva tam dobili za svoje delo plačilo na roko. Doma je mama za zaslužen denar kupila šolske potrebščine in oblačila,« se spominja Mojca Korošec. Neža Maurer o svojih otroških letih pravi: »Na mizi je bila velika petrolejka, za mizo so sedeli mama in brali, stara mama so ob peči predli, stari oče so krtačili volno, jaz pa sem kot privilegiran otrok na prosu na peči ležala. To so bili zame pravljični večeri.« Svoje spomine v knjigi deli tudi pesnica in pisateljica Neža Maurer. Vsakoletno obiranje hmelja, težki časi druge svetovne vojne in podkupovanje s polzelski nogavicami so le nekateri utrinki iz zgodb, objavljenih v nedavno izdani knjigi Kako so na območju občine Polzele živeli nekoč, ki na približno 160 straneh prinaša več kot 50 zapisov domačinov. Projekt se je na pobudo župana Jožeta Kužnika začel leta 2014. Občina Polzela je v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec začela zbirati spomine ljudi, ki so bili sprva nekoliko zadržani, nato jih je bilo vedno več, ki so bili s širšo javnostjo pripravljeni deliti svoja doživetja. Zgodbe je na terenu zbirala delovna skupina, v kateri so bile najbolj aktivne vodja domoznanskega oddelka v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Karmen Kreže, strokovna delavka v Ticu Polzela Lidija Praprotnik, upokojena po-dravnateljica in prostovoljka Olga Hočevar ter prostovoljka Jana Kasesnik. Snemale so jih na snemalnik in jih nato zapisovale, nekateri občani pa so jih zapisali kar sami. Vedno več zanimanja Zbrane zgodbe so leta 2015 najprej predstavili na razstavi na gradu Komenda na Polzeli. Ker je bil odziv zelo dober, sta se polzelska občina in žalska knjižnica odločili, da bosta zgodbe izdali tudi v knjižni obliki. Že prej so bile dostopne na spletnih straneh in v občinskem glasilu Polzelan. »Nekateri ljudje, predvsem Knjiga Kako so na območju današnje Polzele živeli nekoč je izšla v dvesto izvodih. Uredila jo je Karmen Kreže in lektorirala Lea Fe-licijan, oblikoval jo je Jože Domjan. Izdali sta jo Občina Polzela in Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Na prodaj je v Ticu Polzela in na izposojo v polzelski ter žalski knjižnici. starejši, niso tako vešči uporabe računalnika, zato zgodb niso mogli prebrati. V Polze-lanu, kjer smo jih objavljali v vsaki drugi številki, pa bi potrebovali precej časa, da bi prišle vse na vrsto. Odločili smo se, da jih bomo izdali tudi v pisni obliki,« pojasnjuje direktorica žalske knjižnice in predsednica uredniškega odbora Jolanda Železnik. Izšla je tako vsebinsko kot oblikovno privlačna knjiga, ki na skoraj 160 straneh predstavlja življenje na Polzeli nekoč. Pomembna tudi stara govorica Med pripovedovalci zgodb je večina starejših občanov, z vključevanjem katerih sta ob- čina in knjižnica želeli ohraniti in zapisati ljudsko izročilo. Pri zbiranju zgodb se je domoznanski oddelek žalske knjižnice s Karmen Kreže na čelu osredotočil predvsem na stare navade, tradicijo, šolstvo, kulturo, šport, obrt in gospodarstvo, skratka na življenja posameznikov. Vsaka zgodba se bralca dotakne na svoj način. Morda zaradi ljudi, ki so jo prispevali, morda zaradi vsebine, ki mu je blizu, ali starih izrazov, ki jih zgodbe vključujejo. Ustvarjalci projekta so z zapisovanjem spominov prav tako želeli ohraniti značilno govorico, ki je bila nekoč prisotna na območju občine Polzela. Stare izraze, ki se starejšim generacijam zdijo samoumevni, mladi pa zanje morda sploh še niso slišali, so pojasnili pod zapisi. Od nogavic do satelitske antene Svoje spomine je med 50 pripovedovalci prispevala tudi pesnica in pisateljica Neža Maurer, ki je otroška leta preživela v Podvinu pri Polzeli. Spominja se večerov, ko še ni bilo elektrike. Na mizi je bila le petrolejka. Mama je brala, stara mama je ob peči predla, oče je krtačil volno. Spet drugi se spominjajo nekoliko temačnejših časov druge svetovne vojne. Skozi otroške oči so doživljali vojne grozote, ki so kljub več desetletjem v njihovem spominu še kako žive. Robi Zoffel je na Polzeli postavil prvo satelitsko anteno, ljubiteljski gledališčnik Jaka Jeršič se je v mladih letih na gledališka gostovanja vozil kar s kolesi. V knjigi ne manjkajo niti spomini Stanka Novaka o osamosvajanju občine in njegovem podkupovanju s polzelskimi nogavicami. Projekt, ki pomeni nov izziv v raziskovanju kulturne dediščine občine Polzela, njegov namen pa je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, ne bo nikoli dokončan. Še vedno namreč zbirajo zgodbe, ki jih objavljajo na spletni strani, v prihodnje pa jih bodo morda izdali še v kateri knjigi. ŠPELA OŽIR »Gospa, jaz sem s Polzele. Katero številko hlačnih nogavic pa nosite?« se v eni od zgodb drobnega podkupovanja spominja Stanko Novak. »Na gostovanja v sosednje kraje smo se peljali kar s kolesi. Ko smo prišli v vas, smo se razkropili na vse strani, si tako izposodili odrsko opremo in jo znosili na oder. Najraje smo imeli velike čebre z oleandri. Tri drevesa, ena miza in štirje stoli, pa smo igrali igro, včasih kar pod kozolcem,« je zapisal gledališčnik Jaka Jeršič. Gledališka predstava z začetka 70. let prejšnjega stoletja. 34 REPORTAŽA Šaljive prireditve Biergajbenlauf po besedah vodje andraške mladinske sekcije Mihe Pižorna ne bi bilo mogoče organizirati v takšnem obsegu, če ne bi na pomoč priskočili številni člani sekcije in tudi drugi domačini: »Izjemno je, kaj zmoremo doseči s skupnimi močmi. Mešanica izkušenih mladincev in dokazovanja željnih mlajših sokrajanov je zmagovalna kombinacija pri doseganju velikih stvari v našem malem kraju. Prosto-voljstvo, navdušenost in pomoč drugim so naše vrednote, zato verjamem, da bo naša sekcija delovala uspešno še zelo dolgo.« Petčlanske ekipe se niso potrudile samo pri premagovanju ov[r, med katerimi je bila tudi vožnja s samokolnico, ampak tudi pri zunanjem videzu. Člani številnih ekip so nosili enake majice, na katerih so bila šaljiva imena njihovih skupin, manjkali niso niti hudomušni napisi. Geslo šaljive prireditve je bilo: »Vzemi pir in pojdi v dir«. Nekateri so ga vzeli še kako resno. Nekateri bolj, drugi manj žejni Na Biergajbenlaufu na svoj račun prišli najbolj žejni tekmovalci - Njihova obvezna oprema so bili zaboji piva Prva od osmih vaj je spominjala na krling. Kot se spodobi za Biergajbenlauf, so bili namesto kamnov pivski vrčki. Neuspešno opravljene vaje, polne steklenice piva in manjkajoči zamaški, za vse to so bile ekipe kaznovane s pribitkom ene minute. Na pokošenem travniku ob športnem igrišču v Andražu nad Polzelo v soboto zagotovo ni bilo suhih grl. Že na daleč se je slišalo žvenketanje steklenic in njihovo odpiranje, kar so vsake toliko časa preglasili glasni vzkliki navijačev, ko je na poligonu mimo njih pritekla katera od domačih ekip. Šaljiva prireditev Biergajbenlauf je v Andraž privabila številne ljubitelje rekreativne zabave, predvsem pa piva. Da se je prav vseh 22 petčlanskih ekip, med njimi tudi dve ženski, naloge lotilo izjemno resno, je poleg poenotene zunanje podobe članov izdajala tudi njihova osredotočenost na preizkušnjo. Na štartu so zbrano čakali na pok, ki je oznanil njihov začetek tekme. Pred njimi je bilo osem vaj - od vožnje s samokolnico in limbo plesa do vrtanja nafte in spuščanja po drči, pri čemer so sodniki ocenjevali uspešnost njihove izvedbe. Preizkušnja ne bi bila nič posebnega, če pri tem ne bi bil obvezna oprema poln zaboj piva, ki ga člani ekipe niso smeli nikoli spustiti na tla, ves čas pa sta ga v rokah morala držati vsaj dva tekmovalca. Karseda hitro in natančno so morali premagati vse ovire in prispeti na cilj, še prej pa so morali popiti ves zaboj piva in zbrati vse zamaške steklenic. Vzeli so »pir« in se podali v dir Ekipe so ubrale različne taktike. Nekatere so žejo začele tešiti že na začetku in po vsaki preizkušnji, spet druge so bile očitno manj žejne in so morale zaboj piva pridno prazniti v zadnjem delu preizkušnje tik pred ciljem. Neuspešno opravljene vaje, polne steklenice piva in manjkajoči zamaški so pomenili, da je komisija dodala minuto h končnemu času ekipe. Kljub temu da so ekipe sestavljali večinoma krepki fantje, tudi za njih približno 20-minutna preizkušnja ni bila mačji kašelj. Vaje so izgledale - kar se tiče uspešnosti njihovih izvedb - z vsakim metrom težje, a ravno obratno je bilo s praznjenjem steklenic. Bolj kot je šlo proti koncu, z večjim veseljem so tekmovalci nazdravljali. Za najbolj žejne so se v soboto izkazali člani ekipe Pit pa kadit Petčlanske ekipe so za celotno preizkušnjo potrebovale od 17 do 30 minut. Največ preglavic je tekmovalcem povzročalo »vrtanje nafte«, nič manj se niso »zabavali« tudi pri premagovanju bal. iz Velenja, drugi so bili domačini, ki so se poimenovali Ligni, tretji so bili člani ekipe Kmeti iz Letuša. Rdeča nit - pivo - ni manjkala niti pri nagradah za najboljše. Tri najbolj žejne ekipe so za nagrado prejele žirafe in pivske kozarce. Po nemškem vzoru Mladinska sekcija Andraž, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva, letošnjega Biergajben-laufa ni organizirala prvič. Že lani je priredila poskusno tekmovanje. Ker je bilo zanj veliko zanimanja tako med tekmovalci kot občinstvom, se je letos odločila, da ga še nadgradi in k sodelovanju pritegne še več skupin. Člani sekcije z Mihom Pižornom na čelu so zavihali rokave in po vzoru priljubljenih nemških tekmovanj Bierkistenlauf pripravili slovensko različico Biergajbenlauf, ki se je ob koncu prevesila v veselico. Andra-žani so namreč pretekli konec tedna imeli razlog več za slavje. Njihove gasilke so osvojile bronasto medaljo na olimpijskih igrah. Kot se za uspešne olimpijke spodobi, so jim sokrajani pripravili slavnostni sprejem v nedeljo popoldne, ko so si že napolnili baterije po »napornem« sobotnem pivskem popoldnevu. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Mladinska sekcija Andraž, ki je letos Biergajbenlauf organizirala drugič, je poskrbela tudi za osvežitev. Zadnjo preizkušnjo je predstavljalo spuščanje po drči. KULINARIKA 35 Presna torta z gozdnimi sadeži Sprehod med trgovskimi policami V nakupovalno košarico so tokrat romali lešniki, indijski orešč-ki, mandlji, dateljni, agavin sirup, gozdni sadeži ter kokosovo maslo. Podlaga za torto Priprava oreščkov za presno tortico se začne dan pred pripravo tortice. Za presno podlago, ki nadomesti tortni biskvit, sem uporabila 200 gramov oluščenih mandljev in 160 gramov lešnikov, 7 razkošči-čenihdateljnovter 60 gramov koko- ^ sovega masla. Mandeljne in lešnike sem prejšnji večer namočila v vodo in jih tam pustila dvanajst ur. Odcejene oreščke in 7 dateljnov sem zmlela ter mešanici primešala še 60 gramov koko- __sovega masla. Maso sem nato enakomerno razporedila v tortni obroč s premerom 21 centimetrov in jo nekoliko potlačila ob podlago. Vse skupaj sem postavila v hladilnik. Namig: mandlje najlažje oluščimo tako, da jih za nekaj minut potopimo v vrelo vodo. Za lešnike ne velja isto - najlažje jih iz tankega rjavega ovoja oluščimo, če jih prepražimo, a je v tem primeru njihov okus nekoliko drugačen. Sama sem kupila že oluščene in jih nisem pražila. Presno je manj stresno Vroči poletni dnevi ne zmanjšujejo mojega teka po sladkem. In občasno se mora na krožniku znajti tudi kos torte. A če visoke temperature ne zmanjšujejo želje po »cukru«, vsekakor zmanjšujejo željo po vklapljanju pečice, ki še dodatno ogreje že tako prevroče prostore. Tako sem se odločila, da bom tokrat pripravila torto, ki ne zahteva peke. Presna hrana je pripravljena na največ 45 stopinjah Celzija. Presna torta je torej surova, narejena brez vsake peke. Ne vsebuje bele moke, belega sladkorja in margarine. Ponavadi takšne torte pripravimo z oreščki in najljubšim sadjem, pomagamo si lahko z medom, s kokosovim maslom, z agavinim sirupom ... Vsekakor je takšna tortica bolj zdrava od čokoladnih pregreh, a zmotno je razmišljanje, da imajo takšne sladice nizko kalorično vrednost. Gre torej za bolj zdravo alternativo uživanja v sladkostih, nikakor pa presna tortica ne pripomore k zmanjšanju telesne teže. Tokrat sem torej pripravila presno tortico, pri čemer sem meni najljubše maline zamenjala za okusne gozdne sadeže. OCENA Priprava če oreščke namočimo prejšnji dan, je torta hitro pripravljena 350 gramov gozdnih sadežev sem pretlačila v pire, ki sem mu primešala 6 žlic aga-vinega sirupa. Stopila sem 150 gramov kokosovega masla in ga prav tako primešala pireju. Nazadnje sem v pire vmešala še 350 gra- 36 FOTOREPORTAŽA Nekaj tradicionalnega, nekaj sv vedno nekaj živahnega Če prvič obiščemo Pivo in cvetje ali če smo stalni gostje te tradicionalne prireditve, za mnoge največje glasbene zabave v Sloveniji, nekaj je zanesljivo: Pivo in cvetje človeka ne pusti ravnodušnega in težko bi kdo ob tolikšni ponudbi dogajanja rekel, da mu je dolgčas. Če že morda v glasbenem programu, ki predstavlja vsebinsko ogrodje festivala Pivo in cvetje, ne bi mogli povsem uživati, lahko še vedno uživamo v mnogih drugih stvareh, etnografskih dogodkih, razstavah na prostem in v domačem laškem muzeju, živahnem uličnem dogajanju, scensko-vizualnih spektaklih, seveda vedno tudi v kulinari-ki in jasno v cvetju in pivu. Da v bogatem glasbenem programu kakovostnih domačih in tujih zasedb ne bi vsaj kakšnega glasbenega izvajalca našli po svojem okusu, je sicer kar težko verjeti. Sicer pa najbrž v Laško ne gremo le zaradi enega ali dveh glasbenih dogodkov, bolj se zdi, da za neko celovito doživetje zabave, sprostitve, kakšno srečanje z znanci in s prijatelji, za odklop v vrvežu, če nam je takšno sproščanje ljubo. Nenazadnje tudi »firbec« opravi svoje: če ne bi že po službeni dolžnosti šel v Laško, bi šel iz radovednosti, da vidim in preverim, kaj je novega ali drugačnega na prireditvi z bolj ali manj železnim repertoarjem. Letos se mi je po daljšem času zdel zanimiv ogled proizvodnje v laški pivovarni, sploh zdaj ko je postala del nizozemske multinacionalke Heineken. »Firbec« me je gnal, kakšno bo tudi zanimanje drugih ljudi ob dnevu odprtih vrat pivovarne dan pred uradnim začetkom Piva in cvetja. Priznam, da sem bil presenečen nad odzivom ljudi in turistov, nisem pričakoval takšnega vrveža, res pa je, da sem bil prvič na takšen način na ogledu. Da sem se postavil v vrsto in čakal, da nas kot skupino spustijo skozi velika proizvodna vrata. In tako je bilo mogoče letos videti tudi nekaj novega - sveže prenovljen in urejen muzej v pivovarni z mnogimi zanimivimi razstavnimi predmeti. Kadar nimam službenih obveznosti in če mi ni treba voziti avta, torej da imam ta privilegij, da je voznik nekdo drug, ali da se v Laško pripeljem z vlakom, si težko predstavljam, da bi odšel iz mesta brez popitega vrčka piva. Vrček zlatega hmeljevega napitka v času Piva in cvetja, če si vsaj malo pivoljubca, je vendarle neko posebno doživetje: ob vsem vrvežu, glasbi z vseh strani, ko prekipevata živahnost in barvitost na vsakem koraku. In ker je festi- valski, je drugačnega okusa, boljši. Sicer pa ima vsak svoje doživetje, iz tega vidika je Pivo in cvetje nadvse demokratičen festival: izbira na njem je velika, temeljna izbira pa je bila, ali se prireditve udeležiti ali ne. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Ena od novosti letošnjega festivala Pivo in cvetje je bila tudi Mavrična dežela, namenjena predvsem otrokom in najmlajšim. V njej je bilo mogoče početi marsikaj, tudi plezati. Vodno-ognjena predstava na Pivu in cvetju je že staj-», nica v Laškem. Ta , vizualni spektakel, ki se je razvil iz vodne simfonije, je bil letos na sporedu že desetič, letos kar Prva je bila že v petek, sobotna ob vrhuncu festivala in ob ognjemetu z gradu Tabor pa je bila še bolj veličastna. V okviru stalnega projekta Iz vasi v mesto je etno odbor zveze društev Možnar prikazoval podobe življenja iz leta 1927, ko je Laško postalo mesto, med drugi tudi podobe iz rudarskega življenja. -7 / £ Brez mažoret in Laške godbe na pihala festival Pivo in cvetje seveda ne bi bil, kar je. Obiska na visoki ravni: odprtja Piva in cvetja se je udeležil predsednik vlade Miro Cerar in se v spremstvu predsednika uprave Pivovarne Laško Union Dušana Zorka ter župana Občine Laško Franca Zdolška sprehodil po festivalskem prizorišču. Enaka zgodba se je ponovila naslednji dan, ko je v Laško prišel predsednik države Borut Pahor in ob tem tudi zaplesal. FOTOREPORTAŽA 37 ezega, Festivalske freske 53. Piva in cvetja v Laškem »S supercami, da bo super«: (z leve) voditeljica otvoritvene prireditve Betka Šuhel Mikolič, organizacijska vodja festivala Simona Oset, direktorica Stika Laško Janja Urankar Berčon in župan Laškega Franc Zdolšek na odru s predstavnikoma laške pivovarske garde. - oimk ODER SMCIM Na festivalu Pivo in cvetje je zastopana bogata glasbena ponudba različnih zvrsti za različne okuse. Med približno dvesto odrskimi izvajalci so obiskovalce med drugim zabavali Dan D, Modrijani, Cubaneros in Bombay štampa. Zasedbi se je pri nastopu pridružila kar cela družina Đurić-Ribič: ata Branko - Djuro, mama Tanja in hči Zala. »Tudi letos ste nam dobro pomagali pri zagotavljanju varnosti, zato ste si zaslužili nagrado.« Kot vselej je tudi letos Pivo in cvetje končala parada po laških ulicah, ki je ponovno pritegnila številne obiskovalce. Ponavadi je bila zadnji dan festivala tudi »ohcet« po stari šegi, a letos je ni bilo, saj se ni prijavil noben par. Vseeno so obiskovalci lahko spremljali prikaz te šege. Muzej Laško je kot že nekaj zadnjih let pripravil razstavo na tematiko piva. Tokrat se je Tomaž Majcen, kustos v muzeju in avtor razstave s pomenljivim naslovom Pivo za s sabo, posvetil embalaži, ki omogoča, da pivo lahko vzamemo s seboj, na piknik, izlet ... 38 AKCIJA Tokrat je Eva pice dostavila nekoliko drugače. Okusne pice za dobro ekipo V uredništvu Radia Celje in Novega tednika še vedno razveseljujemo kolektive s širšega Celjskega z odličnimi picami Picerije Verona. Tokrat smo pice z imenom tradicija Novega tednika in Radia Celje, ki jih po posebni recepturi le za naše bralce in poslušalce pečejo v Piceriji Verona, odpeljali v podjetje Uniforest. Lačni in poletno razigrani so nas nestrpno pričakovali v Latkovi vasi pri Preboldu, pice pa so šle kot za med. EP Foto: GrupA Za nagradno akcijo Radio Celje vam pico pripelje se lahko prijavite še do konca meseca . Če ne boste izbrani, si pico lahko privoščite v čudovitem okolju picerije Verona. Ne vsi naenkrat! »Najprej pojejva tvojo in potem še vsak svojo!« Festivalu je bilo letos naklonjeno prav vse, vreme, glasbeniki, kl so prišli na festival v najboljši umetniški formi, priprave na pepteijil Festival Pivo in cvetje Laško - enotna ocena izjemno kvalitetno in uspešno 55. festivsl Pivo in cveeje Laško se je v glal- raavoju festivaSa, ki želi v prihodnje postati benem ddlu vVvljučf v izjemnim sobilnim vodilni regionalni glalbeni feetival in «pnu- bivata in rlUsa takk glalba, ko! odgogvrea polpreeelde vggdovine. -ja noben toorstni drjdbbdki mmlna feetivalska kg«« vvtrajnogradi ГпОШООП tem se organivvtorji eč kok ]Polsioleine s BoskOTale ratt | Tzin, ttt/ ananisem dif eZa najmlajše je bb l n doživeeje. Dogrjanje| veečrom. Ognietnet j e s шЉ<Љш|1 us frpnost l^to^nje irvedde, ki je dobro prestall preiakuš-njo vstopnine! Ta je namenjena nadaljnjemu ditd obiskooakem ^^v^jala! ilajijišje glasbene eSnograaski in ОогјГОоППјгш program sзо oj 790 let; 1г=|]1:11ј pllaslic in 90 lete meetnil| Laš;šljjga ln ivjemno cvetlično rafztafo. OdOiciin;^ ј. bba kulinarična ponudda, ki je; segla širše od standaodne llonulllle -оОијш-о dodroi iii Balkana ter ppnudda audi mojsirooine šppnsne 1оо iajske liuli^nje Ser OlalKinii« b-igerjev Orgdnlvvl toiji so avgotoobl obiskovalcem boljšo restivalsko iakušnjo, saj je Lalko valadl nefaj inanj goii stov vvdlhalo, o stalo »pireločno« in gostommnogo biilj pnrijanno. Glalbeni ivbor je bb ppo mnenju glalbeniio stroboonjllgov, uglednihglalbenV« urednikov, na najvišji ralni do sed^i in pu-lika ob odrih da v izvrstnim ооО^Оуоп^ povno v je jiiiranje ir-ie. ško je v resnkii edin« jer v robov robi so- Nedeljeka aakkučna pooorka v imenitnim ppdodami pivooarstval liojit^iiiin^titr^ in živih agodovms«ih slili t^r mennarodш festival pi-holn^ godd tradlcionaln« o^ta-jala fe etivalsko sidrišče, ki ga praai lsllivsženci nffoii ne vvmu-dijo. DobroddšH na festivalu Pivo in cvetje 2018! VRTNARIMO 39 Divjina Na pragu poletja, tik za prvim vročinskim valom, je odpovedala kosilnica. Moževo glavno letno vrtno orodje ni bilo pripravljeno več zagnati svojega motorja, da bi lahko krotil po obilnem dežju zaraslo travo. Bolj kot je rasla zelena nadloga, več stranskih ukrepov smo v družini sprejemali. Zlasti zato, ker je serviser rekel, da bomo dobra dva tedna čakali na to, da bo kosilnico sploh vzel v roke. Ker je gneča. Očitno naša družina ni bila edina s to hudo motorno težavo. Ko je začela med vse prej kot angleško travico na vso moč cveteti detelja, sva z možem prepovedala otrokom, da bi se bosonogi podili po dvorišču. Čeprav za ta nezaslišan ukaz sprva niso želeli niti slišati, so se kmalu uklonili. Iskreno povedano jim je srce padlo v hlače, ko je punčko pičila osa. Sicer ne v podplate, ampak v roko. Igro smo dokončali v notranjih prostorih z ledenimi obkladki in mazilom. Odtlej so vsakič obuli vsaj natikače. Drugi ukrep je bila uporaba kose. Do dela zelenjavnega vrta namreč sploh več nisem mogla. Fobijo pred tem, da se bodo prav tam dodatno zaredili in razmnožili rdeči polži, sem panično pripeljala do te mere, da je mož pobrskal med starim orodjem, vzel v roke dedkovo staro koso, jo na-brusil in šel v akcijo. Na koncu niti sam ni mogel verjeti, kako osvežilno delo je košnja trave na star način. Pa še glasno ni in smrdi ne, kot velja za bencinsko kosilnico. Tretji ukrep je sledil drugi konec tedna, kar smo bili brez naše kosilnice. Pogled po dvorišču je bil tako zastrašujoč, da smo se v soboto zjutraj »na-pakirali« v avto in se za dva dni odpeljali tristo kilometrov severovzhodno. Če bi bili namreč doma, bi morali to nehoteno džunglo prenašati še cel konec tedna. No, zdaj je kosilnica že doma in kar nekaj poguma in moči je potrebovala, da je opravila z vso bujno travo okrog hiše in po sadovnjaku. Otroci spet tekajo naokrog bosi, kosa je obležala v delavnici, mi pa doma. Že imate vrtni kotiček s samoniklimi zelišči? Poiščite prostor za kamilico, šentjanževko in gabez Če vam prostor na domačem vrtu to dopušča, si uredite manjši kotiček za nekaj osnovnih zelišč, ki bodo rasla dobesedno sama od sebe, uporabna pa so za ljudi in vrt. Kamilica Kamilico najdemo v naravi na sončnih robovih polj, zato je priporočljivo, da jo doma zasejemo kot obrobno rastlino ali med druge posevke. Čeprav najbolje res uspeva v bogatih humusnih tleh, to prastaro zdravilno zelišče za rast in razvoj ne potrebuje veliko. Zraste od 20 do 50 centimetrov visoko. Cvetne glavice trgamo od maja do avgusta in jih sproti sušimo za čaj. Uporabljamo ga zlasti ob vnetjih in za lajšanje prehlada. Blaži krče. Dolgo STROJIb istem mestu, najbolj pa ji prijajo vlažna tla in kompost. Gabez zasadimo v rahli senci sadnega drevja ali grmičevja, n ič ne bomo ggrešili, če ga nasadimo Kamilica velja za dobro sosedo zelju, sejemo jo lahko tudi med krompir, zeleno in por. Kamilični čaj je uporaben tudi v vrtu. Krepi posevke in raz-kužuje seme. Gabez Ta rastlina ni zahtevna, najdemo jo tudi na marsikaterem travniku. okrog kompostnega kupa. Sadimo ga v razdalji 50 centimetrov, ker se olistan močno razraste. Mlade liste lahko uporabimo kot špinačne liste ali kot solato. Posušene liste? uporabimo za čaj. Gabez, naj bo svež ali suh, pomaga pri revmi in želodčnem katarju. Gabez zdravi vrt. Velike liste lahko uporabimo kot za-stirko ali pri pripravi gnojila. Šentjanževka Raste povsod po Evropi na suhih sončnih pobočjih in ob gozdnih robovih. Tudi ko jo zasadimo v vrtu, poskrbimo, da bo imela veliko sonca in prepustna tla. Mlade trajnice sadimo v razdalji približno 40 centimetrov. Korenine se močno razraščajo in tako oblikujejo podmladek. Mnogi iz tega zelišča pripravljajo znano šen-tjanževo olje, ki pomaga pri revmatičnih bolečinah in opeklinah. Šentjanževka pomirja živce in odžene depresijo. MRL Foto : splet Setveni koledar Čas za presajanje je od22. julija od 1. ure do 4. avg ta do 19. ure. 2O1 ČE korenina 21. PE 22. SO 23. NE od 19. ure list 24. PO list do Г7. ure, od 18. ure plod 25. TO plod do 9. ure, od 14. ure plod 26. SR plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani oblikiZaložbaAjda, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. NAGRADNIlNAUČAlI Najlepše balkonsko cvetje Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo zasaditev po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili skupaj z vašim imenom. Vaše predloge nam lahko pošiljate do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc. si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 28. septembra. Nagrade podarja Vrtnarstvo Toplak iz Celja. Vabljeni k sodelovanju! etka ob 18.30 in 22.15 telemach kanal 271 kanal 152 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino Portret Frana Robleka (1865-1935), hmeljarja, gospodarstvenika in politika Obdobje, ki je Spodnjo Savinjsko dolino v gospodarskem pogledu zaznamovalo in spremenilo do te mere, da je postala sinonim za hmeljarstvo v Sloveniji, sega v 70. leta 19. stoletja, ko so v dolino prinesli hmelj in ga začeli uspešno gojiti. Do prve svetovne vojne, to je v približno pol stoletja, se je dolina docela spremenila. Vsi, ki so se ukvarjali s hmeljarstvom, so si gmotno opomogli, tako da je celotna dolina zaradi hmelja postala pojem blagostanja. To je bilo obdobje miru, stabilnosti, vsesplošnega gospodarskega in znanstvenega napredka v državi. Ugodne razmere za razvoj gospodarstva so kalila le politična trenja med narodi v monarhiji. V tem obdobju se je trg - Projekt z naslovom Hmeljar, gospodarstvenik, politik Fran Roblek (1865-1935) sta skupaj izvedla Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) in Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Pri izvedbi sta prijazno pomagala Zdenka in Danilo Goriup. Izvedbo projekta je omogočila Občina Žalec. Žalec iz povprečnega tranzitnega kraja, v katerem so se ljudje poleg s kmetijstvom ukvarjali še s trgovino, z gostinstvom in obrtjo, razvil v pomembno središče hmeljarstva z vso infrastrukturo za predelavo in prevoz hmelja. Dodaten zaslužek so ljudem prinašali pivovarna, kovinska obrt, železnica, tujski promet. Zaradi gospodarskih potreb je nastal slovenski denarni zavod, gmotne razmere so spodbudile bogato družabno in društveno življenje, razvilo se je šolstvo ... Skratka, postavljeni so bili temelji gospodarstva, na katerih se je razvoj po prvi in še zlasti po drugi svetovni vojni uspešno nadaljeval. Zaradi izjemne narodne zavesti prebivalstva je Žalec postal tudi močno politično središče Spodnje Savinjske doline in opozoril nase s sklicem II. slovenskega tabora, ki je bil 6. septembra 1868. Žalec je bil v političnem smi- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje slu ves čas izrazito liberalno usmerjen kraj. Med pomembne ljudi, ki so zaslužni za razvoj hmeljarstva in z njim povezanih drugih gospodarskih panog, štejemo številne Savinjčane. Med Žalčani velja izpostaviti nekaj imen: Franc Žuža, Josip Bilger, Janez Hausen-bichler, Simon Kukec, Josip Lorber, Josip Širca, Fran Roblek ... Vsi ti so oblikovali Spodnjo Savinjsko dolino, kot jo v veliki meri poznamo danes. Se nadaljuje KARMEN KREŽE, Medobčinska splošna knjižnica Žalec www.kamra.si kamra Manuel Manzano: Zajec in pol Smešna, odbita, a tudi brutalna kriminalka Več vzrokov je, da me je pritegnila ta knjiga v Osrednji knjižnici Celje. Ni debela, kar je poglavitno. Črke so velike. Gre za kriminalko. Dogaja se v Barceloni. In na naslovnici piše: Odbita in brutalno smešna kriminalka o prvem slepem serijskem morilcu v zgodovini. Na strani 20 so mi bili všeč naslednji stavki. »Manuel Bun je bil novinar. No, recimo, nekaj pač moramo reči, da je končal novinarstvo in da je delal v razvedrilni redakciji pri časniku z nacionalnim dometom. Na začetku kariere je bil njegov poklicni cilj postati velik preiskovalni novinar, toda prvič ko se je moral soočiti z resničnim problemom - ali nečim, kar je imel za resničen problem - se je odločil, da bo poiskal kako drugo, manj neugodno opcijo, predvsem pa manj nevarno za njegovo fizično in čustveno integriteto.« Komu pripada glavna vloga, ni ravno preprosto opredeliti. Ali novinarju Bunu ali Gabrielu. Gabriel Saviela, slep serijski morilec, ki se pretvarja, da prav dobro vidi, seje strah po sodobni Barceloni, polni marginalcev. Za petami sta mu Boris Beria Fuensanta, debel in prostaški policist, in njegov živalski pomočnik Nicodemo, grobijan na kvadrat. »Gabriel oziroma tisto, kar je po neštetih ponižanjih, ki jih je moral pretrpeti v svojem bednem življenju, ostalo od njega, je dokončno prestopil na drugo stran. Bil je pošteno čez les in resničnost je bila vse kaj drugega kot to, kar je mislil, da se je zgodilo tega popoldneva. Pravzaprav je bila resničnost nekaj otipljivo drugačnega od česarkoli, kar je kdaj prešinilo Gabrie-love možgane. Ne povsem, ampak skoraj.« In zaplet je tu. Vmeša se še lepa Emma, Katalonka bujnih oblin, ki se zlije v tragikomedijo. Zaključek oziroma razplet je genialen in vas drži še nekaj časa v posebnem, čudnem stanju. Če nimate občutljivega želodca, vam knjigo v poletnih, dopustniških dneh krvavo, pardon, toplo priporočam. DŠ O avtorju: Manuel Manzano (Zaragoza, 1965) prihaja iz priseljenske družine in je posvojen Katalonec - v Barceloni prebiva že več kot štiri desetletja. V Španiji in Italiji je študiral matematiko, filozofijo in antropologijo. Od leta 1995 dela kot urednik, prevajalec in tako imenovani pisatelj v senci. Manzano pravi: »Roman noir se poigrava s človeškimi strahovi, humor pa se hrani s strahovi. Smejimo se tistemu, česar se bojimo.« ALBUM S CELJSKEGA Novomašnik Martin Uranjek z bogoslovci in družicami Martin Uranjek - po domače Urajnekov (9. 10. 190612. 9. 1965) - iz Srednje Ponikve je pred 85 leti, 18. julija 1932, pel novo mašo v župniji Zgornja Ponikva nad Žalcem. Njegov novomašni pridigar je bil tedanji celjski opat Peter Jurak (18841944). Martin Uranjek je kaplanoval v Šoštanju, Preboldu, Gornji Radgoni, Mali Nedelji, Brežicah in pri sv. Jederti nad Laškim, kjer je postal upravitelj župnije. Od tam se je preselil na Stranice, kjer je umrl zaradi kapi. Kot je zapisal (v spodaj prvem navedenem viru) njegov rojak in duhovnik Maksimilijan Jezernik (1922-2015), je bil zelo delaven duhovnik, izobražen in razgledan, čeprav ga je bolezen vsa leta po vojni močno hromila. Viri: Jezernik, Maksimilijan. Ponikva: oris župnije sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu, 1980, str. 62-63 Ponkovška pozlata, 1999, str. 30 Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1945, str. 138 Prispeval: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik novi tednik Vedno 2 Илтој/ Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. Info: 03-426-17-36 (Srečko Maček). BRALCI POROČEVALCI 41 Letovanje otrok v Celjskem domu v Baški Tako kot že 58 let so v Celjskem domu v Baški, s katerim upravlja družba Celeia, d. o. o., ki je v lasti Mestne občine Celje, tudi letos poletne počitnice v znamenju letovanja otrok iz socialno ogroženih družin in otrok z zdravstvenimi napotitvami. Letos se je prve izmene, ki je trajala od 30. junija do 10. julija, udeležilo 76 otrok iz Celja, Štor, Vojnika, z Dobrne, iz Laškega in Radeč. Zanje je skrbelo devet vzgojiteljev, ki so se vseh deset dni trudili, da bi se imeli otroci lepo in da jim ne bi bilo dolgčas. Posebno skrb so namenili varnemu in zdravemu preživljanju prostega časa. Skrbeli so za zadostno količino tekočine, senco na plaži, mazanje s sončno kremo, skratka za zaščito pred močnim soncem. Za tiste, ki so vseeno imeli kakšne težave s praskami, z odrgninami, s slabostjo in z raskavim glasom, je z veseljem poskrbela medicinska sestra Ruža, ki jo otroci kličejo »zdravnica Ruža«. Otroci so se vsakodnevno srečevali z različnimi aktivnostmi, kot so jutranja telovadba, kopanje in plavanje, veslanje na supu in kanuju, skakanje s pomola, s popoldanskimi delavnicami in z večernimi prireditvami. Poleg tega so raziskovali Baško na orientacijskem pohodu, se zjutraj podali na 185 metrov visok Bag, s katerega se razprostira čudovit razgled na okoliške otoke. Nočno kopanje ob polni luni in pravljični večer, kjer vsi otroci zaspijo na preprogi, sta prav tako posebni doživetji. Pika na i je bila zagotovo plovba z ladjico, saj so nas obiskali delfini, ki jih zares redko vidimo. Naj povemo, da so jih otroci najprej videli od daleč, nato je kapitan usmeril ladjo proti njim in otroci so vriskali ob pogledu na skakajoče lepotce. To je bila zgolj polovica avanture. Ladja se je ustavila in lahko so skakali z nje v kristalno čisto morje ob otoku Prviču. Kaj zapisati za konec prve izmene letovanja? Otroci in vzgojitelji so imeli pristen in harmoničen odnos, sporov je bilo zelo malo in so bili razrešeni sproti. Veliko letujočih je priseglo, da se bodo v Baško še vrnili, saj jim je tam zares lepo. Kako tudi ne, saj je hrana odlična, program kot nalašč za mlajše in starejše otroke, sladoled pa slasten! Na vrsti je že nova izmena kolonije v Celjskem domu, o kateri bomo prav tako poročali. TONE OJSTERŠEK Peter Faktor - celjska legenda smučanja V današnjem tekmovalnem času je zagotovo vedno manj ljudi, tudi med mladimi, ki se spominjajo dogodkov v razvoju smučarskega športa med drugo svetovno vojno in po njej. Med tistimi, ki so krojili razvoj smučanja v celjski regiji, je Peter Faktor, ki je pred dnevi dopolnil 95 let. Letos je minilo že 88 let, ko je prvič stopil na smuči na pobočjih Teharja. Leta1936 je postal član Smučarskega društva Celje, se strokovno izobraževal in leta 1950 opravil izpit za učitelja smučanja. Na Golteh je bilo 94 kandidatov, uspešno jih je izpit opravilo samo 11. Od tu naprej se je začela njihova naloga - delo z mladimi in s starejšimi, učenje smučarskih veščin. Zvezo vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja (ZVUTS) je Peter Faktor kot predsednik vzhodne in zahodne celjske regije vodil 15 let in skrbel za nove kadre. 47 let je bil aktiven pri vodenju tečajnikov vseh starosti v okviru Smučarske šole SKI Celje na obronkih mesta Celja, pri Pe-tričku, Marovšku, na Golovcu, Celjski koči, pri Mozirski koči, na Mrzlici, Bohorju, Pohorju in drugod. Tečajnikov je bilo več kot 1.200 in mnogi med njimi so pozneje postali dobri vaditelji oziroma učitelji ali vrhunski tekmovalci, ki so ponesli slavo celjskega smučanja po vsej takratni državi in izven nje. Peter je tudi dobitnik odlikovanja zlati znak učitelja smučanja z zlatim vencem, s katerim ga je za dolgo ustvarjalno in zanesenjaško delo nagradila Smučarska zveza Slovenije - odsek ZVUTS Slovenije. Leta 1991 je ustanovil sekcijo veteranov pri SD Uni-or Celje, v katero je bilo leta 2006 včlanjenih 54 moških in žensk. Mnogim je organiziral tečaj za opravljanje sodniške funkcije. Tako smo bili kot sodniki udeleženi premnogih, tudi meddržavnih tekmovanj. Bil je pobudnik, organizator štirih veteranskih tekmovanj, kar je bila novost med upokojenskimi sekcijami v društvih. Mnogi Celjani smo se vračali domov s prvimi osvojenimi mesti, pokali in z diplomami. Veterani SD Unior Celje smo ponosni, da lahko Petru izrekamo priznanje za dolgoletno smučarsko kariero! In kot je pred mnogimi leti kot eden najstarejših učiteljev oral ledino lepega smučarskega športa na Celjskem, tako je nazadnje vijugal po snežnem pobočju 22. marca 2002. Še na mnoga leta ti kličemo z našim pozdravom: »Hooo-ruk, smuk in zavoj!« Veterani pri SD Unior-Celje 42 BRALCI POROČEVALCI Zupanov sprejem Župan mag. Marko Diaci vil tradicionalni sprejem za razredov vseh osnovnih šol V vrtu Ipavčeve hiše se je tako zbralo kar 44 učencev, zdaj že prihodnjih dijakov, ki so v devetih letih osnovnega šolanja pustili velik pečat v svoji šolski skupnosti, naredili dober vtis na učitelje in sošolce, se dokazovali na različnih področjih in tek- je v torek, 20. junija, pripra-najboljše učence zaključnih v občini ter glasbene šole. movanjih ter dosegali tudi odlične ocene. V spremstvu staršev, ravnateljic in ravnateljev so od župana prejeli knjižno darilo, še prej pa so prisluhnili programu, ki so ga pripravili učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Župan mag. Mar- ko Diaci je pozdravil novo generacijo odličnosti in ji zaželel veliko modrosti, discipline ter dobrih odločitev za nadaljnje izobraževanje in življenje. Kot vsako leto je izrazil željo, da bi mladi po končanem šolanju prihajali v domačo občino in v njej našli priložnosti ter pomagali razvijati domači kraj. PM Najboljših sedem iz Dobja Sedem najboljših deveto-šolcev OŠ Dobje je bilo povabljenih na svečani sprejem pri županu. Franc Leskovšek jim je v imenu lokalne skupnosti podelil spominske nagrade. Lan Leskovšek, Kristina Bahč, Katarina Bevc, Tjaša Žibret, Hana Jazbec, Pia Fenko in Alja Selič so poleg odličnih šolskih ocen dosegli vidne uspehe na številnih tekmovanjih in natečajih ter tako primaknili pomemben del k ugledu svoje šole in celotne občine. StO »Ob bistrem potoku je mlin« Tudi letos smo se kulturniki iz Škofje vasi odzvali vabilu Zavoda Celeia Celje za sodelovanje na prireditvi Dobimo se v mestu. Predstavili smo se v slogu, ki so ga obiskovalci že vajeni, torej s prikazom starih običajev. Tokrat so bili ponovno na vrsti naši otroci, ki so peli in plesali. Rdeča nit sta bila stara slovenska pesem Ob bistrem potoku je mlin in seveda ples v primernih starinskih oblačilih. Da smo prikazali resnično eno od mnogih kmečkih del, smo v lesenem vozičku, starem sedemdeset let, torej še iz časov, ko so naše mame in očetje vozili žito v mlin, pripeljali v mesto tudi mi vrečo žita. Na njej je sedel naš »muzikant« Kristijan in veselo igral. Voziček sta vozila bratec in sestrica Jaka in Neža Brezovšek, ki sta bila tudi v času primernih oblačilih in celo s primernima imenoma za ta nastop. Na začetku sta Blaž Krušič in Lea Zagožen zapela pesem Al me boš kaj rada imela, s harmoniko ju je spremljal Matjaž Krušič. Nato je šest deklic odplesalo nekaj zanimivih in prisrčnih plesov, Kristijan je še marsikaj zaigral, nakar se je čas za naš nastop iztekel in počasi smo odšli s prizorišča ob spremstvu mnogih obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledovali naše »prevozno sredstvo in tovor na njem«. Na začetku je društvo predstavil naš novi podpredsednik Izidor Bincl, plesni in pevski program je pripravila in vodila mentorica Špela Košir iz Zado-brove, tudi članica našega društva, sicer zaposlena kot profesorica razrednega pouka v Osnovni šoli Frana Roša Celje. Tudi v prihodnje bo skupaj s Sandro Čater in Mojco Krajšek bdela nad otroško dramsko skupino našega kulturnega društva. Vsi smo bili na koncu zadovoljni, saj smo videli, da so uživali tako otroci, ki so izvajali program, kot obiskovalci. Pa nasvidenje drugo leto ob tem času. IVANA KOS BRALCI POROČEVALCI 43 Za spopad z demenco Na Mestni plaži v Celju je 3. julija Slavica Biderman predstavila novo knjigo z naslovom Ravnovesje na visokih petkah, da lažje ubežimo demenci. V knjigi s pomočjo lahkotnih premalo glede na število zgodb obravnava nadvse aktualno temo ustvarjalnih aktivnosti, ki razgibajo možganske celice in okrepijo spomin ter ljudi obvarujejo pred demenco ali jo vsaj odrinejo za nekaj let. Predstavlja primere dobrih praks iz svojih dolgoletnih umetniških ustvarjanj, ki jih je izvajala s starejšimi ljudmi v Sloveniji in Franciji. Kot ugotavlja, se v Franciji s to boleznijo spopadajo zelo intenzivno in obširno obravnavajo tako bolnika z demenco kot tudi njegove svojce. »Pri nas je demenca žal še vedno stigma. Zato sta seveda dobrodošla in nujna širše ozaveščanje in preventivno delovanje,« meni Bi-dermanova. V Sloveniji naj bi bilo 32 tisoč obolelih, kar pomeni še dva- do trikrat toliko svojcev, ki so tako ali drugače vključeni v to dolgotrajno bolezen, pri kateri človek ne izgubi samo spomina, ampak tudi sam sebe. »Demenca je žal bolj bolezen svojcev kot obolelega. Podatki iz Francije kažejo, da kar trideset odstotkov svojcev izgoreva, oboleva in umira pred obolelim z demenco. Ustanov, ki bi skrbele za obolele, je seveda bistveno Ravnovesje na visokih petka Iv" Лз lažje ubciimo dementi j и v,„ l, ^ „i,.,m> £ift| dj < iuhivsb »t™™» «'«j ... « «.g*». Jem»«- Altj=™j сЗпП™»»м obolelih, so še v »povojih« in zelo drage tako za posameznike kot tudi za družbo. Tudi pri nas. Zdravila zaenkrat še ni. Zato je preventiva tako zelo pomembna,« poudarja Bidermanova. Ker stroka meni, da je deset odstotkov možnosti za izbruh bolezni gensko pogojenih, ostalo pa predstavlja naš način življenja, razmišljanja in delovanja, je pomembno, da smo čim bolj telesno, socialno in miselno aktivni. »Tudi umetniško ustvarjanje je nadvse pomembna in dobrodošla hrana za dušo in naše možganske celice. Učinek prijazne človeške besede je enak učinku tablete,« pravi avtorica in opozarja na oblike odmika, osamljenosti, depresije in izogibanja težavam. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., nevrolog v Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, je v spremni besedi zapisal: »To delo je tudi terapevtski priročnik in recept, ki ga je napisalo življenje, ravno tako kot članek o zdravilih ali recept za tablete, ki ga sam kot zdravnik že desetletja predpisujem nekaterim bolnikom z demenco. Čestitam za res lepo in humano delo. V oporo bo mnogim ljudem.« Slavica Bi-derman se ob izidu zahvaljuje Mestni občini Celje za finančno pomoč pri izvedbi tega obširnega projekta in vsem svojim ustvarjalnim prijateljem ter mladim glasbenikom za moralno Vrtnico najbolje spoznamo, če jo opazujemo od blizu. (Foto: arhiv šole) Vrtničarji z vsega sveta tudi v Celju Vrtnica je zgodovinsko pomembna trnata okrasna rastlina, ki s svojimi bogato oblikovanimi in večinoma dišečimi cvetovi bogati številne parke, botanične in ob-hišne vrtove, arboretume in druge pomembne hortikul-turne elemente. oporo in izvedbo predstavitve. PR V četrtek, 15. junija, je Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje obiskala skupina 52 vrtničarjev - predstavnikov nekaterih evropskih držav, Avstralije, Tasmanije, Japonske, Vietnama, Južnoafriške republike, Čila, Argentine, Združenih držav Amerike in od drugod. V šoli so si ogledali rožni vrt, ki je bil v letošnjem letu obnovljen in poleg slovenskih sort vrtnic (Prešeren, Portorož, Ljubljana in Snežniška) obogaten s številnimi drugimi vrstami ter sortami vrtnic. Posebnost našega parka je tudi učna pot za slepe, slabovidne in videče, po kateri so se vrtničarji sprehodili in jo z zanimanjem opazovali. Pred tem so se udeležili svetovnega kongresa zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki ga je letos organizirala Slovenija, natančneje Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok. Vsakoletni kongresi, ki jih prirejajo v državah po svetu, so namenjeni spoznavanju in predstavitvam novih sort vrtnic, spremljanju novosti v zvezi s oskrbo, z vzdrževanjem zdravih rastlin ter drugim strokovnim informacijam. Veseli smo, da so nas obiskali, in ponosni, da smo jih očarali s svojo prijaznostjo in seveda z lepim šolskim parkom, ki je naš učni prostor, primeren pa je tudi za skupinske oglede. Obisk ni bil pomemben samo za šolo, ampak tudi za Celje, saj so si gostje ogledali še mesto Celje in se povzpeli na Stari grad. NADA REBERŠEK NATEK ŠHVU Celje ww.cinkarna.si vJ The weedtv\Aste' \ D LEVELA Upokojenske igre Preboldska enota Doma upokojencev Franca Sala-mona Trbovlje je gostila 10. Športne igre celjske regije. V regiji je 17 domov, iger se jih je udeležilo 15. Učenci iz Oš Prebold so poskrbeli za uradno odprtje. Potem nas je nagovorila direktorica Danica Hren. Nato je poklicala še vodjo preboldske enote Slavico Golež, da sta skupaj v zrak spustili ptičke. V na- daljevanju nas je nagovoril župan Občine Prebold Vinko Debelak. Po uradnem delu so se tekmovalci podali na štiri različna tekmovališča, kjer so se pomerili v štirih igrah: miselna igra, štafeta, ciljanje tarče in met podkve. Prvi je bil Lambrechtov dom Slovenske Konjice, drugi DUFS - enota Prebold, tretji Dom dr. Jožeta Potrča Poljča-ne, sledili so Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom Nine Pokorn Grmovje, Dom sv. Jožefa Celje, Zavod sv. Rafaela Vransko, Deos - Center starejših Gornji Grad, Deos - Center starejših Zimzelen Topolšica, Dom ob Savinji Celje, Dom starejših Šentjur, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Pegazov dom Rogaška Slatina, Dom Lipa Štore in Dom upokojencev Polzela. Po kosilu smo se družili, zabavali, prepevali in plesali ob zvokih Dua Opala iz Mozirja. Bil je res čudovit in nepozaben dan, ki bo še nekaj časa polnil naše spomine. META ROJŠEK BREZNIK PRVI PRAVI TOTALNI HERBICID Odlična kombinacija dveh dopolnjujočih se aktivnih snovi: 2,4-D in glifosat 2,4-D kot partner omogoča nižjo koncentracijo glifosata ob višji učinkovitosti DVOJNA MOČ PROTI PLEVELOM - vidno hitrejše in močnejše delovanje na travne in širokolistne plevele - tudi tiste, ki se težje zatirajo, preslica, slak, regačica, poprovnik, robide, vrbovci, trpotci, krvomočnice, ptičja dresen, pijavčnice, madronščice. Odmerek uporabe 3 -5 l, odvisno od zapleveljenosti, do 7 dni pred setvijo Uporaba na strniščih in spomladi pred setvijo ter v sadovnjakih in na nekmetijskih površinah > Ш If v/M iss CINKARNA Zastopa in prodaja za Slovenijo. AGRO NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) HERBICID Vodotopni koncentrat (SL). Vsebuje: 2,4-D, 160 g/l + Glifosat, 240 g/l Pakiranje: 11,201 l\ NuKarm Grow a better tomorrow. radio celie 44 AKCIJA takole pokomentirala fotografijo, na kateri sta njena psička Daša in vaški muc Miki. Nina Kugler iz Slatine v Rožni dolini je muco Reny ujela na njenem najljubšem mestu za počitek. Poletni fotonatečaj V finale gre tale fotografija Čarlija avtorice Zdenke Juteršek. X Živalski fotonatečaj Glasujem za fotografijo, na kateri je / sta: a) Timi b) Daša in Miki c) Reny IME IN PRIIMEK NASLOV Prejšnji teden je največ glasov bralcev in uredništva zbrala fotografija Čarlija Zdenke Juteršek iz Laškega. S tem se je uvrstila v finalni del natečaja, ki bo konec poletja. Pred vami pa so tri nove fotografije. Glasujte za tisto, ki vam je najbolj všeč. Tudi trud enega od vas bomo nagradili s hišnim darilom. Izpolnite kupon in nam ga pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vsi, ki še niste poslali fotografije svojega ljubljenčka, lahko to še storite, saj bomo vsak teden izbrali tri najbolj zanimive, na katerih ste ujeli zanimive trenutke s svojimi živalskimi ljubljenčki. V poletnih mesecih jih bomo objavljali v Novem tedniku in na koncu nagradili tistega, ki bo zbral največ glasov bralcev in naše uredniške komisije. Fotografije naj bodo čim večje - vsaj 300 kb. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Klasične fotografije nam lahko pošljete tudi po navadni pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pripišite svoje podatke in kratek opis, kaj oziroma kdo je na fotografiji in kje je ta nastala. Med prejetimi kuponi smo izžrebali tistega, ki ga je poslal Liam Švab s Polzele. Prejel bo hišno darilo. Več fotografij nam je poslala Darja Majcen iz Gotovelj. Izbrali smo tale poletni motiv z njenim psom Timijem. Tri nagrade bo na koncu finalnega dela natečaja podarilo podjetje Zip Ogrizek, Matej Do-bovičnik, s. p. (spletna trgovina za male živali - www.chicopee.si), in sicer darilne bone v vrednosti 40, 30 in 20 evrov. novi tednik ŽIVALSKI SVET 45 Dobra šola za psa je tista, ki najprej izšola njegovega lastnika Vzgoja in šolanje psa sta dolgoročna procesa in življenjskega pomena Pregovor, da je pes človekov najboljši prijatelj, se dobro sliši. In resnično drži - še posebej če se lastnik zaveda, da mora to veljati tudi v nasprotni smeri. Skrb za psa, zaupanje, pravilna vzgoja vzpostavijo odnos na zavidljivi ravni. In vzgoja psa se začne z vzgojo njegovega lastnika. Odločitev človeka, da si bo nabavil psa, ne sme temeljiti samo na želji po psu, ampak na premisleku, kaj mu je sposoben nuditi. Čas, sprehodi, kakovostno preživljanje časa z njim, pravilna oskrba in vzdrževanje - vse to mu mora zagotavljati. Nato se mora človek zavedati, da pes pomeni tudi spremembo načina življenja oziroma prilaganje. Dopusti bodo drugačni, v stanovanju ali hiši bo več dlak, urnik opravil se bo moral prilagoditi temu, da je doma hišni ljubljenček, večji bodo stroški. Predvsem je pomembno, da prihodnji lastnik natančno ve, zakaj sploh namerava imeti psa, pravi Maja Straus iz Športnokinološkega društva Celeia Celje, športna ki-nologinja, ki se s šolanjem psov ukvarja že petnajst let. Kako velik bo? »Kakšen pes bo najbolj zadovoljil naše želje in se lažje prilagajal našemu načinu življenja, lahko v veliki meri vemo že prej. Če si nabavimo pasemskega psa, sta karakteristika in uporabnost zapisana že v njegovih genih. Lahko si nabavimo mešančka ali psa iz zavetišča, kjer imamo priložnost posvojiti že odraslega psa. Pred posvojitvijo lahko psa opazujemo, njegov karakter in temperament sta v veliki meri že oblikovana, in se na osnovi tega odločimo, ali ustreza našemu načinu življenja ali ne,« dodaja Strauso-va. Lastniki psov - predvsem tisti, ki morda prej psa nikoli niso imeli - storijo kar nekaj napak. »V roke vzamejo knjigo, kjer so opisane pasme psov, in se potem odločajo na podlagi fotografij ter navedenih podatkov. Morda vidijo določeno pasmo v filmu in si ustvarijo predstavo, da so vsi predstavniki te pasme takšni kot tisti v filmu. Ko so v kinematografih predvajali film 101 dalmatinec, je bila ta pasma kot modna muha in mnogo dalmatinčkov je takrat pristalo v zavetiščih,« dodaja Strausova in opozarja, da imajo različne pasme psov svoja obdobja priljubljenosti, kar je dvorezen meč. Značaj na prvem mestu »Danes so zelo modni mejni ovčarji, verjetno zato, ker so na nekakšnih lestvicah inteligentnih psov na prvem mestu. Maja Straus je ena od ustanoviteljic Športnokinološkega društva Celeia Celje. Na njeno pobudo so v društvu uvedli tudi t. i. agility, disciplino rally obedience (premagovanje ovir), v kateri je njen mejni ovčar Nel uspešno tekmoval vrsto let, ter šolanje terapevtskih psov. Celeia je namreč znana po prostovoljcih skupine Kosmati smrčki, kjer terapevtski psi obiskujejo domove za ostarele, vrtce, šole in šole s prilagojenim programom ter centre za varstvo odraslih. Toda ljudje si z nabavo >najbolj inteligentnega< psa naredijo medvedjo uslugo,« pravi strokovnjakinja. Takšna odločitev je slaba usluga samemu sebi zato, ker zna takšen pes neveščega lastnika hitro izšolati po svojem okusu. »Tako se nameni, da bomo imeli prijetnega spremljevalca, prav kmalu izjalovijo,« svari Strausova. Po njenem mnenju sicer ni nič narobe, če izbira psa temelji tudi na njegovem videzu, saj mora navsezadnje biti pes lastniku všeč. Toda pomembnejši je značaj psa. Dobrodošel doma! Lastnik psa danes na spletu najde različne nasvete, kako psa naučiti različnih trikov in poslušnosti. Toda pri takšnem učenju s spleta previdnost ni odveč. »Ko kuža prestopi prag novega doma, mora človek postaviti omejitve, ki jih morata oba dosledno spoštovati. Priznam, da je za lastnika s prvim psom to težko ob poplavi informacij, ki so na dosegu roke. Ni pa vse res, kar preberemo in slišimo. Zato svetujem, naj novi lastnik predvsem razmišlja s svojo glavo oziroma poišče kinološko društvo s strokovno podkovanim osebjem,« dodaja Strausova. Bistvena sta vzgoja in učenje psa, da ta ne razvije slabih navad. To terja svoj čas in potrpežljivost. Ključnega pomena je, da lastnik pri svojih zahtevah ne popušča. Lastnik naj bo središče pasjega vesolja Med vzgojo in šolanjem psa je velika razlika. »Psa vzgajamo na vsakem koraku, torej oblikujemo njegove vedenjske navade v svojem okolju. Nekateri lastniki si napačno predstavljajo, da je po opravljenem tečaju pes izšolan. Šolanje in vzgoja psa sta dolgotrajna in zapletena procesa, ki se nikoli ne končata,« pravi Strausova. In temelj, na katerem sta takšna procesa uspešna, je pravilen stik oziroma odnos s psom. »To pomeni, da se pes ob svojem lastniku počuti varno in da med njima obstaja zaupanje. Kadar je lastnik za svojega psa središče dogajanja, sta vzgoja in šolanje veliko lažja,« omenja Strausova. Pravi odnos psa in človeka ne pomeni le, da pes uboga vsak ukaz. »Pri šolanju in vzgoji gre za to, da mora lastnik znati izkoristiti nagone psa, ki vselej stremijo k ohranjanju vrste, torej preživetju. Če znamo to izkoristiti, psa brez prisile pridobimo tako, da ustreže našim zahtevam. Bistvo šolanja je, da pes sam hoče upoštevati lastnikov ukaz. Seveda pes tega noče, če se mu to ne splača. Naša povelja izpolnjuje za nagrado oziroma za tisto, od česar ima korist. In če vedenje, ki ga od njega želimo, nagrajujemo, ga bo rade volje ponavljal. Le takšna metoda pogojevanja deluje dolgoročno, vse ostalo žal deluje le kratkoročno,« pojasnjuje kinologinja. Nagrado za psa predstavljajo hrana, igra, sprehod. Lastnik psa je tisti, ki nagrajuje ob pravem času in tako postane za psa središče vesolja. To je trenutek, ko s psom najde idealen stik. Čas za malo šolo Na poti v idealen odnos je zato priporočljiva mala šola za pse. Ta je sicer le prvi korak v šolanju in vzgoji psa, a po mnenju Strausove tudi najpomembnejši. »Mladiček hitro odrašča in kmalu pride obdobje pubertete, ko pes ne kaže več zanimanja za nas, temveč za vse ostalo v okolici. Zato je prav, da izkoristimo čas za navezavo z lastnikom in za učenje že prej, ko dražljaji v okolici še niso tako moteči. V dobri šoli se mladički naučijo »Za psa nikoli ni prepozno, da ga česa naučimo. Z mladičkom je sicer veliko lažje, saj še nima razvitih neželenih navad. Če želimo starejšega psa odvaditi neželenega vedenja, recimo prosjačenja pri mizi, skakanja po ljudeh, je to možno storiti. Vsako >odvajanje< od že naučenega vedenja je dolgotrajen proces in zahteva potrpežljivost ter vztrajnost. Če gre pri starejšem psu za vedenjske težave, moramo vedno poiskati vzrok zanje. Razne vedenjske motnje, kot je agresija do drugih psov, izvirajo iz strahu, slabih izkušenj ali nezadostne socializacije v mladosti psa. Ko najdemo vzrok za takšno vedenje, naredimo načrt učenja, vendar uspeh ne pride takoj.« Strausovo izredno navdušuje tudi posebna disciplina, in sicer ples s psom, kjer vodnik in pes izvajata posebno koreografijo ob glasbi. »Če smo potrpežljivi in dosledni, lahko oblikujemo psa v prijetnega spremljevalca. Za vložen trud v vzgojo psa, ki je najbolj zahtevna do leta in pol, nam ne bo kasneje nikoli žal.« tudi odnosa do drugih psov, pravilne igre z vrstniki, predvsem pa, da znajo druge pse ignorirati, če je treba. Imajo priložnost socializacije, ki je mladički, ki hodijo s svojimi lastniki le na sprehode, nimajo.« Po šestih mesecih se je to težje naučiti, zato imajo nekateri, ki pse vzgajajo in šolajo sami, zaradi pomanjkljivega znanja težave. A zanje ni kriv pes. Marsikdo pove, da svojega psa ne uči z ukazi »poleg, sedi, prostor«, ker pes mora ostati pes in se ga ne sme počlovečiti. »Z učenjem vaj poslušnosti psa ne moremo počlovečiti, ravno obratno, v procesu šolanja se lastnik nauči, kako izvabiti oziroma izkoristiti pasje nagone pri šolanju. Odraščajočega psa je treba naučiti samonadzo- ra, kar utrjujemo z vajami poslušnosti. Če pes na našo zahtevo sedi ali leži oziroma priteče, ko ga pokličemo, je to življenjskega pomena zanj in za okolico. Pes, ki ga ne naučimo vsaj odpoklica - da priteče, ko ga pokličemo - je celo življenje obsojen na sprehode na povodcu in ne bo nikoli prost. Seveda se najdejo ljudje, ki puščajo pse tekati prosto po okolici, psi pa se na klice svojih lastnikov ne odzivajo. Ti lastniki so neodgovorni in prepuščajo odločitve svojemu psu, kar je nevarno zanj in za okolico. Seveda se poslušni psi v mestnem okolju ne morejo gibati brez povodca, k temu lastnike zavezuje mestni odlok, če že ne kultura,« opozarja Strausova. SŠol Foto: ŠKD Celeia 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Padec Peter vpraša Štefana: »Kje si bil, da te nisem tako dolgo videl?« »Padel sem po stopnicah in sem ležal štiri tedne.« Peter: »A ni bilo nikogar, da bi te pobral?« Umivanje »Veš, kaj, Štefan, lahko bi se kdaj skopal,« je rekel Janez. »Zakaj pa?« »Smrdiš.« »Tega pa ne boš govoril, jaz se kopam vsak dan.« »No, potem pa vsaj enkrat na teden zamenjaj vodo!« Račun Pepca je dobila velik račun za elektriko in mož jo je nadrl: »Vidiš, ko posojaš likalnik po celi vasi!« Rop Dva lopova sta se odločila sredi noči oropati banko. Vse sta skrbno načrtovala. V noči ropa se ni vključil noben alarm. Ko sta prišla do sobe s trezorji, jima je uspelo od- preti prvega in našla sta samo majhno posodo z jogurtom. Odprla sta še druge trezorje in v vsakem našla isto. Posodo z jogurtom. »To je prevara!« sta se razjezila. »Spijva vse te jogurte.« In sta jih res. Naslednji dan je v časopisih pisalo: »Nerazumljiv rop v banki sperme.« Na avtobusu Kaj je to svetlobna hitrost? Ko upokojenec vidi prazen sedež na avtobusu. Pogovor dveh deklet »Zakaj misliš, da so vojaki najboljši možje?« »Sami si znajo pospraviti posteljo, oprati perilo, urejeni so in kar je najpomembnejše, navajeni so, da se jim ukazuje!« Poroka Žena med prepirom jezno reče možu: »Bolje bi bilo, če bi vzela hudiča!« On: »Kolikor vem, je poroka med bližnjimi sorodniki prepovedana!« Ravno prav Policist ustavi pijanega voznika in ga vpraša: »Ali ste pijani?« On: »Ne.« »Ali ste trezni?« On: »Ne.« »Kaj pa ste potem?« »Ravno pravi.« Ceno zbija »Ali bi spala z mano za deset tisoč evrov?« »Če malo pomislim, bi.« »Kaj pa za pet evrov?« »Kako si drzneš! Kdo pa misliš, da sem?« »To že vem, zdaj samo še ceno zbijam.« Skrivnosti Najbolje je, da vse svoje skrivnosti deliš z možem. Nikomur jih ne bo izdal, ker te sploh ne posluša. Če bi tako pogosto kot telefon preverjali otroka, ga božali in dnevno posodabljali, odgovarjali na vsak njegov signal, sporočilo, in to večinoma z všečki, bi bili vi in otrok nedvomno uspešni. REŠITEV SUDOKU 265 5 1 7 3 4 9 8 6 2 4 8 6 5 2 7 9 3 1 9 3 2 6 1 8 5 7 4 2 4 9 1 8 3 7 5 6 8 6 3 2 7 5 4 1 9 7 5 1 4 9 6 2 8 3 1 7 5 9 6 2 3 4 8 6 9 8 7 3 4 1 2 5 3 2 4 8 5 1 6 9 7 5UP0KU Vdo 5 2 8 6 3 5 4 9 2 6 2 4 6 1 9 5 4 2 8 9 1 6 4 3 1 2 Vse slikovne šale vir: splet O prometni (ne)kulturi V zadnjem času sem precej spremenil svoje potovalne navade. Avto sem zamenjal s kolesom in hojo. Po več kot desetletju vsakodnevne vožnje z avtom v Ljubljano je ta sprememba še kako blagodejna. Vedno bolj ugotavljam, da kot Celjan za gibanje po knežjem mestu sploh ne potrebujem avta. Ko bo kmalu na voljo še javni mestni potniški promet, bo ta ugotovitev veljala še toliko bolj. Iz vseh teh razlogov se vedno bolj navdušujem za traj-nostno mobilnostne in v tem duhu zasnovane prometne strategije ter me gmota pločevine v ožjem mestnem središču vedno bolj moti. Kot kolesarski udeleženec v prometu na cesti oziroma kolesarski stezi marsikaj opazim in doživim. Različne obraze prometne kulture, žal predvsem nekulture, za moj okus tudi nekaj neotesanosti in nespodobnosti. Med slednje recimo spada nadležno hupa-nje vozniku ali voznici, ki ne spelje dovolj hitro, ko se na semaforju prižge zelena luč. Le zakaj toliko nestrpnosti zaradi nekaj desetink sekunde, mar je semafor za tiste nestrpneže kot štartno mesto dirke formule 1? In ker si ne uspejo izboriti »pole-position«, kot obsedeni hupajo vozniku pred sabo. Tega hupanja se v približno desetih minutah vožnje do službe res naposlušam. Kaj se zgodi, ko tistega, ki mu je hupanje namenjeno, izdajo živci in ne prenese tega izzivanja? Potem se pokaže vsa pestrost vulgarne neverbalne komunikacije, kot so kazanje sredinca, demonstracija pesti, hupanje nazaj. Če drzni »hu-par« morda celo še vzporedno pripelje do »počasneta«, ki upošteva prometne predpise, sem priča še sočnemu verbalnemu dvoboju skozi avtomobilsko okno. Od tu do pravega petja pesti tudi ni več daleč. Kajpak tudi kolesarji nis(m) o svetniki. Ne prav redko se zgodi, da kdo kolesarsko stezo na Mariborski cesti, po kateri se žal preveč vozim zaradi stiske s časom in tako veselo vsrkavam črni ogljik, zamenja za zadnjih nekaj sto metrov ravninske etape na Tour de France. Kar pomeni, da drvi proti cilju, beri službi ali opravkom, kot najboljši šprin-terji med kolesarji na svetu. Ne oziraje se na druge kolesarje, ki vozijo z normalno hitrostjo. Zgodita se tudi kakšen izrin in komolčenje, kot na touru. Posebno poglavje so junaki, ki pri kar solidni hitrosti zmorejo med vožnjo še telefonirati, na krmilu še koga ali kaj voziti. Ob vožnji za kakšnim »nedeljskim« kolesarskim voznikom pa izvem razloge, zakaj ima slab dan, ko kriči po telefonu, vmes mu uspeva še na široko gestikulirati in opletati naokoli. Še veliko je te biserne prometne folklore: na primer predvajanje glasbe v avtu pri odprtem oknu pri toliko decibi-lih, da mene bolijo ušesa (no, da, tudi od izbora glasbe), kaj šele tistega, ki jo v avtu predvaja. Da o tem, kako nekateri mislijo, da je kolesarsko cestišče smetišče ali odlagališče odpadkov, niti ne pišem. KOLESARSKI ROMANTIK RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka LISTNATO DREVO LUTKA NA NITKAH Stefan NEMANJA MONGOLSKI VLADAR 17 ШНЕШ ČLOVEK ODPADEK PRI PILJENJU VSA AVTORJEVA DELA IZMENA (ZASTAR.) IVO SVETINA KDOR LOGIČNO SKLEPA SLOŽNOST VOJAŠNICA (POG.) slabs.) KUHARSKI PRIPOMOČEK 19 DRAG KAMEN VRSTA VT1ČNEGA KUUČA IGRE NA SREČO FANTJE DO PUBERTETE ZVIŠANI TON G ŽELJA PO ČEM VISEČ SNEŽNI ZAMET ŠAHOVSKA FIGURA PREBIVALEC BUJ KDOR TEŠE LES SMUČARKA ŠTUHEC PISATELJICA TAVČAR 13 KOMARČEK (PRIMOR.) OUVE THOMAS POKRIVALO BREZKRA- JEVCEV ZAPOREDNI ČRKI OPRAVUIV-KA (EKSPR.) P0UT1ČN0 PRI BEŽALIŠČE PRAVILA ZA SHKE PREDSTAVNIKOV DRŽAV NEKDANJI ARGENTINSKI NOGOMETAŠ (DIEGO) SVETLOBNI ODBOJNIK NA CESTIŠČU EVA ČERNE INDUSTR. RASTLINA IGRALKA CERAR NEVISOKA VZPETINA KILOPONDMETER 20 SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (MATE)) VRSTA FIŽOLA OTA ROŠ IGRALKA RINA OPUS CITATUM TED DANSON PRIPR.ZA ODVAJANJE NAFTE ITALIJANSKI AVTO NEKD.SL. POLITIK (HENRIK) NEVESTINO PREMOŽ. ZNIŽANI TONE NEKD. KIT. PREDSED. SHAOOI EMIL NOLDE KOREOGRAF OTRIN Giovanni Boccaccio Nagradni razpis Nagrade podarja fotografska revija Digitalna kamera; zanjo Metidafoto, d. o. o., Ljubljanska cesta 14, 3000 Celje. Plus logo Digitalna kamera - glej prejšnjo številko! 1. nagrada: fotografiranje otrok (10 fotografij) 2. in 3. nagrada: fotografiranje otrok (5 fotografij) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Dinitalna -3KAMERA Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 25. julija. Geslo iz številke 28: Poletne prireditve vabijo. SLITHERLINK Zanimiva in zabavna miselna igra iz dežele vzhajajočega sonca, s katero boste poskrbeli za vitalnost svojih možganov. Oven 3ik Lev Izid žrebanja 1. nagrado, Bioptron paket štirih malih terapij Fit-si centra iz Celja, prejme: Anja Čemažar iz Celja. 2. nagrado, Bioptron paket dveh malih terapij Fit-si centra iz Celja, prejme: Cvetka Hrastnik iz Gorice pri Slivnici. 3. nagrado, Bioptron paket dveh malih terapij Fit-si centra iz Celja, prejme: Majda Rom iz Štor. Nagrajencem čestitamo. Potrdilo o nagradah jim bomo poslali po pošti. Tehtni ca Planeti v vas prebujajo energijo, ki jo lahko uspešno uporabite na vseh področjih. Najpomembneje je, da zaupate vase in si dovolite, da nekatere spremembe samo vstopijo v vaše življenje. Vaš vladar Mars biva v ognjenem znamenju leva. S svojo energijo bo aktiviral akcijo na vseh področjih. Nič vas ne bo moglo ustaviti. Zaradi prestopa Sonca v znamenje leva boste izredno prodorni, bodite tudi taktni, kajti ljudje v vaši okolici bodo nekoliko bolj občutljivi kot sicer. Povečala se bo želja po harmoniji in ljubezni, zato lahko naredite korak proti svoji sreči. Kljub strahu pred neuspehom boste čudovito uskladili vsa nasprotja, zato je napredovanje vidno na vseh področjih življenja. Bivanje Venere v zračnem znamenju vas bo naredilo očarljive in obdane s pozitivno energijo. Venera vam predvsem prinaša srečne, dobre okoliščine v ljubezni, a tudi pri financah ne bo slabo. Sicer nekoliko naporno življenje bo teklo presenetljivo hitro. V tem tednu boste delali kompromise in bili pri tem zelo uspešni. Zlahka boste urejali nasprotja, ki se kažejo v vašem življenju. škorpijon Dvojčka Energije planetov vas po eni strani delajo nedejavne, a po drugi strani vaša energija kar prekipeva. Včasih se je treba malo bolj potruditi za uspeh. Venera biva v znamenju dvojčkov, zato se vam lahko zgodi nekaj zares lepega na ljubezenskem področju. Tudi na poslovnem ne bo slabo, dobili boste nekaj zares originalnih zamisli, kako izboljšati obstoječe stanje. Rak Zadeve se počasi umirjajo, vi sami pa občutite neverjetno energijo, ki vas obdaja. Čas je konkreten za večje podvige, predvsem v finančnem in poslovnem smislu. Kljub nekim oviram na poti boste uspešni in prodorni. V ljubezni se vam nasmiha prijetna sprememba, težave preteklega obdobja bodo minile in veliko bolj jasno boste videli, kaj in kako naprej. Strelec Vaša potreba po dinamiki bo tudi v tem obdobju izredno velika, zato se lahko nadejate spremembe načina delovanja. Dobili boste ponudbo, ki vam bo lahko, če boste dovolj spretni, krojila življenje. Vzemite si več časa za čustva, to velja še posebej v času prazne lune, ko vam lahko zaradi neke malenkosti zmanjka tal pod nogami. V ljubezni bodo pozitivni premiki naprej. Pred vami je ciklus, v katerem morate aktivirati nove podvige. Preteklost je tista, ki vampovzroča ranljivost in vas v mislih opominja na blokade. Vpliv Marsa vam bo tokrat pomagal, da boste presegli sami sebe. Zaradi bivanja Merkurja v levu boste čutili prodorno energijo na delovnem področju, nič vas ne bo moglo ustaviti pri projektu, ki že dlje časa stoji na stranskem tiru. Kozorog Zmanjkuje vam poguma in zanosa. Vaš vladar še vedno biva v ognjenem znamenju. S kakšno konkretno akcijo lahko osrečite predvsem sebe. Izkoristite energijo planetov za konkretne akcije na delovnem področju. Prestop Sonca v leva vam bo dal moč, da uredite sporne zadeve, ki se dotikajo preteklosti. Iz majhnega raste veliko, kar boste ugotavljali znova in znova. Merkur v levu bo poudaril komunikacijo, vendar boste pri zadevah, ki se tičejo financ, tudi izredno praktični, zato imate veliko možnosti, da dosežete uspeh. V sebi boste občutili željo, da naredite velike spremembe. Tudi prazna luna, ki bo 23. julija v vašem znamenju, vas bo navdala z željo po napredovanju. Hitite počasi, saj boste le tako lahko hitro napredovali. Vodnar Цд Devica Vaš vladar Merkur biva v levu. S prodorno energijo bo poskrbel, da dolgočasno res ne bo. Dobro se boste počutili v svoji koži in tudi drugim boste pokazali, da res niste kar tako. V mislih boste delali tudi načrte za prihodnje obdobje in pri tem naredili načrt za pot, ki jo boste uresničili že kaj kmalu. Prazna luna v levu 23. julija bo puščala sentimentalne sledi, zato boste v ljubezni hrepeneli po tistem več. Narediti bo treba samo en korak. Pritiski se bodo stopnjevali do takrat, ko boste ugotovili, da ste za mnoge zaplete odgovorni sami. Korenite spremembe, ki jih boste vnašali v svoje življenje, se bodo dotikale tudi ranljivih točk, zato bodite močni. Vpliv Sonca nasproti vašega znamenja bo močneje izpostavil partnerstvo in finance. Dobro premislite o vseh svojih korakih in ne omahujte. Vse slabo mora stran. Ribi Retrogradno gibanje Neptuna, vašega vladarja, vas navdaja z optimizmom in novo dinamiko. Z veseljem boste ugotavljali, da imajo vaši načrti realno osnovo. Partner vas bo razočaral, saj bo pokazal svojo ranljivo, morebiti tudi tisto manipulativno stran svoje narave. Pomembno je, da veste, česa nočete, in da si vzamete čas, da ugotovite, kaj je tisto pravo za vas. www.trik.si Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 18 7 3 8 4 5 9 6 11 10 48 RUMENA STRAN Počitniški navdihi Koliko svetnikov in uradnikov Mestne občine Celje je trenutno na dopustu, ne vemo. To je kljub moči rumenih medijev in rubrik ter paparacev še vedno zasebna zadeva. Na zadnji seji celjskega mestnega sveta pred počitnicami smo se lahko prepričali, da so svetniki in uslužbenci občinske uprave dobro razpoloženi pričakali začetek počitnic. Župan Bojan Šrot še pred dnevi ni bil na dopustu, udeležil se je namreč predstavitve prostorskega portala, ob čemer je v svojem slogu na začetku za šalo pripomnil: »Tiskovno konferenco smo sklicali v tem času, da bi ugotovili, kdo od novinarjev je že na dopustu.« Foto: SHERPA »To bomo uživali!« Tako je bil kratek in jedrnat Damir Ivančič iz Socialnih demokratov, ki je s takšno počitniško motivacijo spodbudil tudi navdušenje strankarskega kolega Branka Verdeva. »Na morju pa ne bom pil samo vode,« je Srečko Erjavec prepričeval boljše polovice svetniške skupine SLS v mestnem svetu (z leve) Jelko Čuk, Mileno Čeko Pungartnik in Romano Zabret. Še pred dnevi Ingrid Mastnak (prva v prvi vrsti) ni bila na dopustu, saj se je tako kot župan udeležila novinarske konference ob predstavitvi prostorskega portala MOC. Zaradi reorganizacije občinske uprave bo morda letos na dopustu kakšen dan kasneje, saj bo še počakala, kako bo zaživela organizacija v novi obliki. Podobno, ker spoštujemo zasebnost, lahko le ugibamo tudi za Tjašo Podergajs (v sredini), vodjo oddelka MOC za splošne zadeve, ki je sprejel nekaj nalog in najbrž tudi uslužbencev z reorganizacijo ukinjenega oddelka za finance in gospodarstvo, in Katjo Sentočnik, vodjo službe za splošne pravne zadeve. Ognjeni krst »nove dobe« preživeli, kako naprej? Župan Občine Laško Franc Zdolšek, vodja korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union (PLU) Jernej Smisl in predsednik uprave PLU Dušan Zorko so bili dobro razpoloženi ob začetku uradnega dela festivala Pivo in cvetje. Takrat še niso vedeli, kako se bo obnesel letošnji festival, ki je prinesel nekaj sprememb v organizaciji - najpomembnejše so bile vstopnina za »Nelaščane« in »dovolilnice« za domačine. Mnenja o tej spremembi so po pričakovanju deljena, zlasti če beremo odzive na družbenih omrežjih. Ali imajo ob teh zapisih možje na fotografiji še vedno takšne nasmehe, ne vemo. Vemo pa, kot je organizator sporočil, da je letos 65 tisoč ljudi obiskalo Pivo in cvetje in da je organizatorka (PLU) s tem zadovoljna. Foto: GrupA Zdaj še rokovanje, kmalu pa ... Uspešne izvedbe Piva in cvetja tudi letos ne bi bilo brez Slovenskih železnic, ki so ponovno kljub obnovitvenim delom na progi Zidani Most-Celje v Laško pripeljale in iz njega varno odpeljale številne obiskovalce festivala. Zato je navzočnost Miloša Rovšnika (desno), pomočnika direktorja za potniški promet v SŽ, kajpak samoumevna. Za omizjem, kjer si je privoščil kozarček temnega, se je veselo rokoval z Vladom Lipovškom, novinarjem in lastnikom TV-produkcije, ki je v Laškem spremljal svojega strankarskega šefa, premierja Mira Cerarja. Ali se bosta Miloš in Vlado tako veselo rokovala tudi čez nekaj mesecev, ko se bo razplamtela kampanja pred novimi lokalnimi in državnozborskimi volitvami, bo pokazal čas. Foto: GrupA