35. številka
Maribor, dne 3. maja 1915
Letnik VIL
Ikrofolna listu : —
t» teto . . K10*— leta ...» 5’— i leta . . » 2 50 ečno. . .	» 1'—
Imaj Celo le
Avstrife:
leto . .	»
Posamezne Številke — 10 vinarjev. --
Inserail all oznanilo
ae računajo po 12 «is od čredne petitvrste: 3 večkratnih oznanilih vwfc — popust —
„Straža“ izhaja v po» deljek in petek popoldni
Rokopisi se ne vračaj*.
j Neodvisen* poiittCen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govorki vsak dan od 11.—12. ure dopoldni
Nov uspeh v Karpatih.
Crnogorski napad odbit. — V Srbiji za mir. — Hindenburg proti Libavi, Mitavi in Rigi, — V Flandriji neprestano vroči boji. — Novi boji ob Dardanelah. — Poveljnik podmorskega čolna št V. pripoveduje o potopu ..Gambette“. — Drugo vojno posojilo.
Obrekovanje duhovščine
Kakor nedavno v naših krnjili, tako sedaj razni čednostih ljudje na Gornjem- in Nižjem-Avstrijskem ovajajo oblastim poštene domoljubne državljane in jih slikajo kot izdajalce domovine, vohune itd. Navadno so take ovadbe brez podpisa, kar svedoči, da se v žilah teh poštenjakov ne pretaka posebno junaška kri.
Oblasti so brezvestnim ovaduhom in razširje-valcem neresničnih vesti na Nižjem-Avstrijskem stopile takoj pri začetku njih „(delovanja“ odločno na prste. Vsled posredovanja škofa v Št. Hipolitu je zar čelo tamošnje c. kr. državno priaty(dništvo zasledovati povzročitelje in raznaševalce hudobnih obrekovalnih govoric, ki so bile naperjene zoper katoliško duhovščino, (Glej uvodni članek v zadnji ponedeljkovi „Straži“ !)
Odločen nastop c. kr. državnega pravdništVa je imel takoj ugoden uspeh. Do dne 30.. aprila so, kakor poroča dunajska „Reichspost“, izsledili že pet o-seb, ki so trosile in razširjevale obrekovalne vesti o katoliških duhovnikih. Vseh pet „prijateljev“ katoliške duhovščine je dala državna oblast prijeti in zar preti.
Kakor se poroča z Dunaja, je pričakovati, da bo v najbližjem času še več raznašalcev takih govoric aretiranih. Upati je, da bodo nesmiselne, popolnoma izmišljene vesti sumljivih oseb kmalu popolnoma prenehale.
Skrb sv. Očeta za mir.
Zastopnik in predsednik nizozemskih katoličanov v nizozemski zbornici dr. Nolens se je podal po naročilu nizemske vlade v Rim, kjer je bil sprejet v avdljenci od sv. k Očeta. Obiskal je nato nizozemskega kardinala van Rossuma in končno papeževega državnega tajnika, kardinala Gasparrija, Potovanje dr. Nolensa v Rim je v zvezi s prizadevanjem sv. Očeta za mir ter da bi bila Nizozemska diplomatično zastopana v Vatikanu.
Nemčija se približuje Rusiji?
V Nemčiji je še vedno prepovedano pisati o vojnih .ciljih, ker še vojaški položaj ni dovolj zrel, da bi se dal končni smoter sedanje vojske dognati. Nemški politiki in sicer pripadniki različnih političnih struj, izražajo v zadnjem času v časopisju večkrat svoje mnenje, ne sicer naravnost o ciljih vojske, pač pa razmotrivajo vprašanje, s katerimi državami hoče Nemčija po vfojski stopiti v ožjo zvezo, da bi tako napravila konec trosporaizumu.
Prihodnjemu prijatelju Nemčije se mora že pri določitvi mirovnih pogojev zgraditi zlati most, da se ga odvrne od dosedanjih njegovih prijateljev. Ta-le časnikarska domnevanja in pazi ran ja prav za prav niso nič drugega, nego razmotrivanja o končnem smotru sedanje vojske. Več konservativnih politikov, kakor n. pr. vseučiliški profesor Hötzsch (ki je podrobno opisal Rusijo in njene razmere), grof Revent-lov, glavni sotrudnik lista „Deutsche Tageszeitung“ in „Neue Preussische Zeitung“ (ali „Kreuzzeitung“), da, celo nacijonalno-liberalni podpredsednik nemškega državnega- zbora Paasche in Geord Bernhard, vodilna oseba v časnikarski zvezi „Ullstein“ priporočajo vsi zbližanje med Nemčijo in Rusijo in smatrajo Anglijo kot glavnega sovražnika Nemčije. Popolnoma nasprotno stališče zavzema profesor Schiemann, ki se kot rojak baltiškega ozemlja (ob ruski severni meji) ne strinja z rusofilizmom in je celo zapustil list „Kreuzzeitung“, čeravno je bil njegov dolgoletni in zelo čislani sotrudnik. Njemu je sledilo več poročevalcev in politikov, tako n, pr. Theodor Wolf, ki se je ločil od ^Berliner Tagblatta“, ker po njegovem mnenju preti Nemčiji največja nevarnost od Rusije. Po njegovem mnenju bi se naj Rusijo sedaj kolikor mogoče občutno oslabilo.
Kaj se godi v Italiji?
Učenjak-frančiškan se zavzema za Nemčijo. V
8. zvezka časopisa „Vita -e Pensiero“, ki je po celi Italiji močno razširjen, se je njegov glavni urednik,
frančiškan o, dr. Avguštin Gimelli krepke? zavzel za Nemčijo. Dr. Gimelli se je odločno obrr.il zoper geslo „Delenda, Prussia“ (Pogin Prusiji), ki ga je v listu „Corriera della Sera“ vrgel v javnost pisatelj Ugo Dietti. Sloviti učenjak-irančiškan, ki je tudi profesor na vseučilišču v Turinu, se je zavzel za nemško kulturo, katero gotovi ljudje v Italiji napadajo iz golega strankarskega in plemenskega sovraštva, 'O, Gimelli v gore] omenjenem časopisu jasno označuje stališče Nemč je v sedanji svetovni borbi ter posebno povdar-ja verske in meščanske vrline nemškega naroda. Sloviti učenjak končno naglaša: „Narod, ki se s takim junaštvom in zaupanjem na svojo bodočnost ter z globoko vero na svetost sedanje borbe vojskuje, mora bitii vsem v vzgled in svarilo,“'
Težave trosporazuma.
Listu „Az Est“ pišejo iz Bukarešte: Rusofilski list ,,Dimmela“ priobčuje jako interesanten pojav. Piše namreč o razgovoru, ki ga je imel general Pavi z nekim pariškim žurnalistom povodom začetka ofenzive. Pau. je rekel med drugam: Jako velike težave so na naših bojiščih. Vsak zaveznik vojuje pod drugimi sociijalnimi, političnimi in kliiuo,ličnimi razmerami. Mesto da bi bile materijalne in tehnične uredbe enake, je to ravno nasprotno. Nas ločuje drugega od drugega velika kopnena razdalja in deloma tudi, morje. Spaja nas le žica. Jako mnogo faktorjev deluje, da moremo vzdrževati zvezo z tremi gigantskimi vojskami, katerih vsaka se bori na fronti Več tisoč kilometrov pod raznimi terenskimi razmerami. Kar se tiče sklepanja miru, je rekel Pau: Na sklepanje miru bomo mogli misliti še le po zadnjem strelu iz topa. Nadejam se, da bomo proti koncu tega leta že mogli mirovati. Pogajan ja za mir bodo trajala jako dolgo. Pravu Svojim rojakom, da po vojni nastane na Francoskem mnogo temeljitih izprememb.
Položaj na Grškem.
Sofijski časnik „Narodni Prava“ vidi v naglem padcu Venizelosovem dokaz, da je na Grškem kralj večji gospod nego on.	t
Posledice odstranitve Venizelosa od vladnega krmila so ljuti politični in volilni boji in to v času, ko pred Grško vstajajo neodoljive sanje,o teritorijalnih pridobitvah in ko je vse javno mnenje zavzeto po evropski vojni, V takih časih so prepiri v narodu — zločin na najvišjih interesih dežele.
LISTEK.
Avstrijska odlikovanja in redovi.
Vsak dan se čita po časopisju, da so razni vojaki in častniki radi hrabrosti na bojišču odlikovani s tem ali onim redom. Ker mnogim ni znanai vrednost niti postanek mnogih redov in odlikovanj, prinašamo v naslednjem kratkb zgodovino važnejših redov :
1.	Red zlatega r n u a — je bil ustanov-
ljen leta 1429 in ‘sicer od vojvode Filipa Dobrega burgundskega. Vladajoči cesar avstrijski je suveren tega reda in imenuje svojim vitezom neomadeževam; plemiče starodavnega katoliškega plemstva. Avstrijs ki prestolonaslednik jostane vitez tega reda‘že ta. ■, pri porodu, ostali nadvojvode pa še le z nastopom polnoletnosti.; Na tem redu se nahaja z zlatimi črkami napisano geslo burgundske , hiše :	Pretium laborum
non vile.
2.	Red Marije Terezije — je ustanovila cesarica Marija Terezija v spomin na slavne zmage feldmaršala Dauna in sicer dne 18. junija 175*7. Vladar avstrijske hiše je šef in veliki mojster tega
reda, a dobiti ga zamore ,vsak častnik — ne oziraje se na njegov čin, vero in druge okolnosti — ako se izredno izkaže v vojni. jNa redu se nahaja z zlatimi črkami geslo tega reda: „Fortitudini“, na nasprotni strani pa se nahajajo črke MT—F (Marija, Terezija, Franc). Trak je rudeče-belo-rudeče barve. Vitezi tega reda in njihove vdove dobe pojkojnino tega reda.
3.	Kraljevski ogrski red s v. Šte-
fana — ustanovljen od cesarice 'Marije Terezije povodom kronanja njenega sina, nadvojvodo Jožefa, za rimskega kralja dne 5. maja 1764. 'Veliki mojster tega reda je Njegovo Veličanstvo naš cesar. V sredini tega reda se nahajajo z zlatimi črkami vdelane besede:	„Publicum meritornim premium“, na nasprotni
strani pa besede: „STO. St. RI. AP.“ (Sancto Stephano Regi Apostolico.) Truk: zelen-rudeö-zelen. S tem redom je zvezano dostojanstvo pravega, tajnega svetnika.
4.	Avstrijski cesarski Leopoldov red — ustanovljen od cesarja) Franca I. leta 1808 v spomin na njegovega očeta Leopolda II. Avstrijski cesar je veliki mojster tegjaJ reda. Od leta 1901 je bil uvrščen med veliki križec in Komanderski križec za prvi razred. To odlikovanje obstoji iz rudečkastozla-tega križca z belim robom in ima, na srednjem polju zlate črke F. I. A. (Frainciscus Imperator Austriae), na nasprotni strani pa zlate na belem polju napisane besede: „Integritate et Merito“, znotraj lovorjev.e-
ga venca pa geslo cesarja Leopolda:	„Opes regum
corda subditorum.“ Križ visi na zlati Avstrijski ces.:
kroni z dvema zlatima trakoma. Red se podeljuje tu-
di z vojno dekforacijo.
5.	Avstrijski red železne krone, — ustanovljen od cesarja Napoleona I. v spomin na kronanje v 'Milanu dne 5. junija 1805. S padcem kraljevine Italije leta 1814 je propadel tudi ta red. Ko je pa cesar Franc I. zopet prišel v posest svojih italic janskih dežel, je zopet vzpostavil ta red pod imenom avstrijski red železne krone, Veliki mojster tega reda jo avstrijski cesar, a red sestoji iz vitezov I., II. in
III.	razreda. Na modrem polju v orlu se nahaja) čp ka F. (Franca) in letnica 1815. Zvezda reda vsebuje „železno krono“, na modrem polju pa se nahaja ges-* lo: „Avita, et aucta.“ Trak: moder-rumen-moder. Tu* di Da red se podeljuje z tyojno dekoracijo.
6.	Avstrijski cesarski red Fran*
ca Jožefa - ustanovljen od cesarja Franca Jože* fa I. nà prvi obletnici njegovega vladanja, torej 'dne-
2.	decembra 1849. Veliki mojster tega reda je vladajoči cesar. Ta red se deli v veliki križec, komtur (od leta 1869) in viteze, od leta 1901 obstoji tudi častniški križ. Na belem polju se nahajajo zlate črke F. J, (Fralnciscus Josephus) in geslo:	„Viribus unitis.“
Trais: temnorudeč.
Za razlikovanje od onih redov, ki se podeljujejo v mirnem času, je Njegovo Veličanstvo naš cesar
Spor med Venizelom in Gunarisem ne gre za nedotakljivost drža|ve, ker je Grška mogla dobiti 140 tisoč četvornih metrov za odstopitev 2000 četvornih metrov Bolgarsfki, za katere*bi bila Bolgarska morala dati Grški drugih 1000 četvornih metrov, temveč ima. vse drugo podlago, namreč v Venizelovih iodno-Šajih napram grškemu kralju 'Konstantinu. Novi grški krialj je našel Venizela kot ministrskega predsednika. Venizelos je prišel s Krete. Bil je eden prvih, ki je protestiral proti temu, da bi bil vrhovni poveljnik grške armajde prestolonaslednik, sedanji grški kralj; čigar prednik, kralj Jiurij, je imenoval Venizela za ministrskega predsednika, kar« je bil Venizelos tudi za časa balkanskih vojn. To pomenjia, da je revolucijonar Venizelos, katerega je krailju Juriju nar rinil vojaški, oziroma pomorski pronuncijament in ; ki je leta 1909 delal proti osebnim pravicam sedanjega kralja Konstantina, nepriljubljen pri tem kralju. Vladalo je med obema sovraštvo, čigar izbruha je bilo pričakovati ob vsaki kralju ugodni priliki. In ta prilika se je pokazala, ko je Venizelos poizkušal Grško zaplesti v vojno na strani trosporazuma. Prišlo je do krize. Venizelos, užaljen in ponižan, je zapustil vlado v položaju, ugodnem za kralja, v položaju, ko Grška ni pripravljena za vojno in je prisiljena * varovati nevtralnost.
Poraženi in užaljeni državniK se je hitro po svojem padcu podvizal, da objavi, .kar se je vršilo v kronskih svetih. Naredil je to za to, da bi dal pov-darka svojim idealom in namislim kot patrijot in veliki zedinjevalec grških, dežela in da bi tako ponižal kralja, da bi se mu osvetil in da bi ga pokazal kot slabega vladarja in germanofila. Po vsem tem je izjavil, da se odstranjuje iz politične življenja.
Gunaris ni mogel delovati v drugi smeri. Njegova uloga v sporu je bila samo, da obvaruje, patri-jot'čno čast kralja s trditvijo, da,se kralj ni strinjal s tem, da bi se odstopilo kaj grškega ozemlja Bolgarski.
Spor se pa tako. ni poravnal. Položaj na Grškem se vedno bolj zapleta z ozirom na bližajoče se Volitve. Stranki Ralysa in Venizela ste se združili za skupni boj in če zmagate pri volitvah, bo to pomen-jalo zmago — nad osebno politiko grškega kralja Konstantina.
Sam „Embros“ v pregledu mnenj vladnih časnikov pravi, da Venizelos zapušča vlado kot nasprotnik kraljeve politike in navaja čudno dejstvo, da je Venizelos prišel na vlado s pomočjo drugih, a da, je padel po svoji lastni krivdi, ker bd ga drugače nihče ne mogel vreči. Postavil je krono pred alternativo: vojna ali demisija vlade. Moral bi bil čakati na razvoj ‘ dejstev in moral bi se bil prej prepričati, ali so države trosporazuma dovolj močne, da zavtzamejo Dardanele, moral bi bil prevdariti, ali zadostuje ena divizija, ki jo je trosporazum zahteval od Grške, moral bi bil počakati,. da bi spoznal, ali ni mogoče sumiti, da bi se mogla Angleška v zadnjem trenutku še sporazumeti s Turčijo in moral je vedeti, da bi v takem slučjaju vse grške nade o‘ kompenzaciji v Mali Aziji razpadle v nič, in moral bi bil končno tudi res’ no prevdariti, koliko bi bilo treba odstopiti, ko bi še fudi Italija posegla v vojno.
Venizelos je s svojimi odkritji izkušal prepričati trosporazum, če Grška ne opusti nevtralnosti, da krivo tega ni samo germanofilstvo grškega generalnega. štaba in tedaj tudi kralja,. Venizelos je tako o-sumil Grško v očeh njenih edinih prijateljev in ji je vzel njih simpatije.
Izvoz volov in svinj iz Rumunije prepovedan
Rumunski minister je odredil, da se v prihodnje ne smejo izdajati nobena dovoljenja za izvoz volov in svinj.
Franc Jožef I. leta 1860 odredil, da se redovi za zasluge pred sovražnikom v vojni podeljujejo z vojno dekoracijo.
7.	Vojni križec za zasluge. Z ozirom na mnoge sijajne čine leta 1848 v*Italiji je predlagal grof Radecki ustanovitev tega. odlikovanja in je naš cesar dne 22. .oktobra 1849 ustanovil ta red kot odlikovanje za izvanredna pohvalna dela pred sovražnikom — toda samo za častnike, kakor predpisuje to
4.	točka šfatuta reda Marije Terezije. Ta red se podeljuje z vojno dekoracijo,
8.	Vojaška Kolajna za zasluge, kot Najvišje pohvalno priznanje, je ustanovil naš cesar leta 1890 za izvrstno službovanje in se nahajajo napisane sledeče besede : „Signum laudisJ“1 Trak za zasluge je rudeč, za zasluge,pred neprijateljem pa bel z rudečkastimi progami.
91. Kolajna za hrabrost je bila ustanovljena od cesarja Jožefa II. leta 1789 za moštvo, ki se je izredno hrabro borilo. Moštvo, ki je dobilo prvi razred tega odlikovanja, je imelo prajvico do doplačila. Trak je belo-rudeč. Kolajne za hrabrost so:-zlata I. in II. ter srebrna I. in II. ,vrste, Petos pa se je ustanovila še bronasta kolajna, po kateri pa odlikovanec ne dobi nikake letne nagrade.
10. Zlati in srebrni križec ?;a zasluge — je ustanovil naš cesar Franc Jožef I. leta 1849, V sredini se nahajajo črke F. J.<(letn. 1849) in okoli iörk: „Viribus unitis.“ Trak je temnorudeč.
Argentinija ne proda svoje bojne ladje.
„Nieuwe Courrant“ poroča iz Newyorka : Italija in Grška ste ponudili Argentirdji, da bi kupili novi argentinski naddreadnought „,Morero“, Ponudba je bila. odklonjena,
Avstrijsko-ruslio bojišče.
Maribor, 3. maja.
V	dolini Orave in Opora se vršijo neprestano hudi boji. Avstrijska poročila se nam zdijo preskromna. Govorijo le o odbijanju ruskih napadov, očivid-no pa je po uspehih, da avstrijske čete v tem ozemlju prodirajo.
Hindenburgovo prodiranje v severno-zahodni Rusiji je tem bolj zanimivo, ker še je namen njegovega sunka popolnoma neznan. Nekateri celo mislijo, da je sunek namenjen proti ■ Petrograjdu. Toda že pogled na zemljevid in na ostalo bojno črto nas pouči, da s tako mislijo gredo predaleč.
Ob Dukli ponesrečen, ruski zrakoplovec.
V	ozemlju dukelskega prelaza vlada mir. Sem pa tje pride le do neznatnih prask med prednjimi četami in stražami. Naj večja zanimivost zadnjih' dni ob Dukli so boji med našimi in ruspimi zrakoplovci. Pri Bardiovem so Avstrijci obstreljevali dne 30. aprila ruski zrakoplov težkega kova, ki je s štirimi častniki vred padel na tla. Zrakoplov je bil izredno velik.
V dolini reke Opor.
Rusi dan za dnevom ponavljajo svoje srdite napade na naše postojanke v dolini reke "Opor, Zadnje dni so obnovili svojo artilerijo ter so do teme obstreljevali naše višinske postojanke. Dne 29. aprila ponoči so se ruske čete z bajonetnimi naskoki hotele že polastiti naših postojank, kar pa se jim seveda ni posrečilo. Sovražnik je došel do naših žičnafih ograj. Imel j e zopet ogromne izgub e. Čelik u-pi mrličev so ležali predi ograj ami. — Pred ognjem strojnih in infanterijskih pušk se je ruska napadalna, kolona umaknila proti severozahodu. Poraženih j e b i 1 o sedem ruskih polkov.
Gibanje ruskih čet v Galiciji.
Berolinskemu listu „Nationalzeitung“ se poroča iz nekega mesta ob rusko-nemški meji: V zadnjih dneh so bile zaprte vse geliške železnice za zasebni promet, ker so se vršila v Galiciji velika premikanja ruskih čet.
Novo torišče Hiudenburgove armade.
Nemška armada zadnje dui močno vznemirja Ruse na najsevernejšem koncu prusko-ruske meje ob Izhodnem morju. Dne 29. aprila so namreč Hindenburgove čete po manjših bojih dospele do železniške črte Drinsk— Libava. (Libava je znano rusko pristanišče ob Izhodnem morju.) Nemci so zajedli ozemlje na obeh straneh ruskega mesteca Ščavli. (Mestece Sčavli leži dobrih 100 km od nemške meje.) Rusi se umikajo pred prodirajočimi Nemci.
Nemiri v Moskvi radi draginje.
„Novoje Vremja“ poroča iz Moskve: Radi draginje živil, posebno mesa in kruha, so nastali tu veliki nemiri. Več pekarn in( mpsnic, kakor tudi trgovin z materija^ j ami je bilo razrušenih. Pomočnik mestnega glavarja, polkovnik Model/,; policijski mojster Solotarev in eden revirnih nadzornikov so bili s kamenjem ranjeni na glavi.
Katera armada bo zmagala?
Vojni dopisnik madžarskega lista,,,A Nap“ je bil dne 30. aprila sprejet od poveljnika 3. armade, generala Boroeviča. V pogovpru o vojnem položaju se je sloviti hrvaški vojskovodja sledeče izrazil: Naša, kakor tudi sovražna armada, sta šedaj silno zakopani v strelske jarke. Prednost ima tista armada, ki je boljše zakopana in ima boljše kritje. Sedaj ste* obe armadi izborno zakopani. Vojska še lahko traja na tanačin večlet in se končno ne bi odločila vsled vojaške sile, ampak vsled pritiska gospodarskih razmer. Mi vojaki smo zato tukaj, da zabranimo popolni gospodarski pogin. Vojaštvo je zato na bojišču, da izvojuje končno zmago na bojnem polju.
Mijsko-srbslio bojišče.
V Srbiji za mir.
Iz Niša se poroča, da agitirajo politiki napredne stranke Čisto javno za mir in zahtevajo koncesij od vlade za Bolgarijo. !Tej zahtevi se pa protivi voj-
no vodstvo in hudo pritiska na časopisje, Vsled stroge cenzure je bil prizadet še celo poluradni list „Samouprava,“ in več drugih časopisov. Končno je Pa-šič časopisju namignil, da namerava vlada razglasiti vojaško diktaturo in preki sod.
Kužne bolezni morijo Srbe.
Dopisnik velikega angleškega lista „.Morning Post“ poroča iz, Rima svojemu listu o groznih podrobnostih pegastega- legarja in razširjenju te kužne bolezni v Srbiji, Mnogi hribčki,, ki so bili poprej goli, so sedaj polni grobov in nagrobnih križev. Avstrijske vojne ujetnike uporabljajo za pokopavanje oseb, ki so umrle za pegastim legarjem in drugimi kužnimi boleznimi. Cele srbske vasi so popolnoma izumrle. Vas blizu Skoplja v Novi Srbiji, ki je štela 2000 prebivalcev, je popolnoma izginila. Izmed 360 zdravnikov jih je umrlo že 100. Angleški časnikar je dobil poročilo, da leži. v nekem srbskem mestu 1000 oseb bolnih na pegastem Iegarju, od katerih jih umrje vsak dan okrog 30, Pogrebec iz Kragujevca je pripovedoval, da pokopljejo tam vsak dan po 16 do 20 mrličev, v mescu januarju in februarju pa so pokopali vsak dan celo 50 do 60 oseb.
Ruska pomoč za Srbijo.
Iz mesta Ghjlaca v Rumuniji se poroča, da so pluli po noči dne 30. aprila mimo tamošnjega pristanišča trije ruski parniki in štiri jadrnice, fci so vozile strelivo za Srbijo.
Crna,gora umira gladu.
Londonski list „Daily Chronicle“ opisuje poio-ložai v Crnigori sledeče:
Državica je že vsled balkanske vojske popolnoma izmučena,, Ni imela ne denarja in tudi ne streliva iri je bila zelo slabo pripravljena za vojsko proti Avstriji. Ko je bila njena armada prisiljena se umakniti iz, Bosne, je bila njena naloga, da veže z neprestanimi napadi nekaj avstrijskih čet, ki bi bile sicer prodirale proti Srbiji. Toda trajno to ni šlo in položaj Crnegore v zadnjih mescih se je vedno bolj poslabšal. Edino črnogorsko pristanišče Bar so avstrij, ske vojne ladje tako zaprle, da je vsak uvoz od morja. čez Bar v Crnogoro onemogočen. V začetku vojske je Še stražilo francosko vojno brodovje avstrijsko vojno mornarico, toda pozneje se je pa, bržčas iz vojaških ozirov, pomaknil obroč francoskih vojnih ladij dalje proti jugu in avstrijske vojne ladje križarijo sedaj svobodno v Jadranskem morju. Kadarkoli se jim nudi prilika, obstreljujejo črnogorsko pristanišče Bar.
Avstrijski zrakoplovci mečejo neprestano bombe na črnogorska mesta. En sam avstrijski zrakoplov je usmrtil in ranil v mestu Podgorica 120 oseb, med temi je bilo 28 žensk.
Vse to mora prestati Crnogora in njeno prebivalstvo izumira. Crn agora umira gladu, ker prebivalstvu primanjkuje živeža. Vrhutega se pa vrše neprestani spopadi z Albanci ob albansko-črno-gorski meji.
Poraz Črnogorcev.
Dunaj, 1. maja.
Avstrijski5 generalni štab uradno razglaša: Na južnem bojišču razven obmejnih artilerijskih bojev se ni pripetilo v zadnjem času nič pomembnega. Izhodno od Trebinja je naš artilerijski ogenj razpršil črnogorske čete, ki so si upale nekoliko predaleč. Naša artilerija je porušila njihove postojanke.
Imšle-fnuirte Ws.
Maribor, 3. maja.
Nemci držijo trdno svoje nove postojanke severno od Yperna. Obstreljevanje Dünkirchena se nadaljuje.
Pred odločilno bitko v Flandriji.
Berolin, 29. aprila.
O napadalnem prodiranju Nemcev v Flandriji se poroča: Zdi se, da bo napadalno prodiranje nemške armade., ki se je pričelo z uspešnim sunkom proti Tpernu, za sedaj napravilo konec borbam za okope in strelske jarke, ki že trajajo od sredine meseca septembra preteklega leta na flandrijskem bojišču. Sedaj s pričetkom spomladi dozoreva vojni položaj vedno bolj in sili k temu, da pride do odločilne bitke. Boji za okope ip strelske jarke, katerih se udeležuje, oziroma se more udeležavati razmeroma majhno število vojaštva, niso nikakor ugodni za odločilne boje. Je torej tem večjega pomena, če so poskušale nemške Čete s svojim silnim sunkom proti Ypernu tudi na tem prostoru spremeniti boje za strelske jarke in o-kope v bitke na odprtem bojnem polju.
Vsekakor je pa smatrati kot ugotovljeno, da z dosedanjimi velikimi uspehi, ki nam jih naš generalni Štab poroča na celi bojni črti, Še nikakor ni konec
boja, marveč da se gre le za začetek! velike borbe, v katero bodo zapletene vedno večje bojne sile. Angle-šMHr&ncoska ofenziva je mogla do sedaj doseči le nekaj neznatnih uspehov, zavzela je le samo nekaj mefiroy strelskih jarkov. Silni nemški sunek pa bode najbrž to dosegel, da bo prisilil angleško-franeosko armado, da se spusti v veliko bitko.
Angleško poročilo o bojih v Flandriji.
General French poroča z dne 28. aprila: Boj severno in severo-izhodno od Ypern a je trajal včeraj ves dan. Angleži so skupno z Francozi ustavili nemško ofenzivo, M je Nemci niso zopet začeli. Od včeraj zjutraj ne stoji zapadno od Tserskega prekopa, noben Nemec več, izvzemšl pri Steerstraate, kjer so napravili majhno mostno utrdbo.
Moč angleške armade.
Nizozemski listi poročajo: Število angleške armade, ki se sedaj nahaja na francoskem bojišču, že znaša 725.000 mož. je pa to število tudi največje, kar sploh zmore Anglija. Za izvežblanje skoraj večinoma vseh angleških čet se je potrebovalo celih šest mescev.
Kako se je potopil „Leon Gambetta“.
Poveljnik avstrijskega podmorskega, čolna „š,t. V“, ladijski poročnik Jurij pl. Trapp, ki je potopil angleško oklopno križarko „Leon Gambetta“, je pripovedoval nekemu časnikarju' glede potopa križarke sledeče podrobnosti :
„Poveljeval sem delj časa, nekemu drugemu avstrijskemu podmorskemu čolnu in še le pred nekaterimi dnevi mi je bila izročeno poveljstvo nad podmorskim čolnom „štev. lV,“, s katerim sem napravil svojo prvo daljšo vožnjo. Zapustil sem še le pred tremi dnevi pristanišče, v katerem je bil zasidran podmorski Čoln „štev. V“.. Zagledal sem sovražno ladjo približno okoli polnoči, 20 morskih milj južna izhodno od rta Santa Maria di Leuca. Luči na križarki so bile ugasnjene. Spoznal sem, da je bila ladja francoska križarka tipa „Viktor Hugo“.
Bila je svetla noč, le tu pa tam se je videl oblaček na nebu. Ko sem zagledal križarko, je bilo na njenem krovu vse pripravljeno za boj in kakor hitro sem dognal njeno brzino in smer, proti kateri je plula, sem se še bolj približal križarki. V trenutku, ko je bila dolžina križarke obrnjena proti meni in sem bil oddaljen od križarke le' samo kakih 500 metrov, sem oddal prvi torpedni strel proti zadnji skupini dimnikov, drugega pa proti prednji skupini., Oba strela sta zadela. Pok se je razločno slišal. Pri zadnji skupini dimnikov sem kmalu nato opazil gost dim, ki se je dvigal viisoko v zrak,
Po oddanem drugem strelu sem odplul proti zadnjemu delu križarke, da se prepričam, če in koliko se je zadeta križarka nagnila na eno stran in sem o-pazil, da, se je nagnila za celih 35 stopinj. To je bilo natanko pet minut po oddanem drugem strelu. Ker je bila torej križarka zadosti nagnjena na stran, sem spoznal, da ni več potrebno oddati kakega nadaJjne-ga strela, čeprav sem bil tudi na to pripravljen.
Devet minut po oddanem strelu sem oplazil na krovu križarke luč in kmalu nato več lučic nad morsko gladino, Mornarjji so namreč spustili pet rešilnih čolnov v morje, katere so razsvetlili. Naravnost čudno je, kako so mogli Francozi v tako kratkem času izvršiti to delo, Z ozirom na lastno varnost podmorski čoln ni mogel pomagati,; da se reši potapljajoča se sovražna posadka, toda upam, da se je rešilo vsaj ono moštvo, ki se je nahajalo v rešilnih Čolnih, osobito, ker je bilo morje mirno in ne daleč proč od morske obali.
Grozen učinek torpednega strela.
Ko je torpedni naboj zadel francosko križarko, se je slišal tako silovit pok, da so ga čutili tudi daleč na italijanskem obrežju. Poveljnik „Leon Gambetta“ je bil baje poučen, da se nahajajo Avstrijci že v bližini, a se mu je zdelo premalenkostno, da bi odredil kake varnostne odredbe. Le tako je bilo mogoče, da se je potopilo tako ogromno število francoskih vojakov in mornarjev. Po noivejših vesteh se je namreč nagajalo na „Leon Gambetfu" blizu 900 mož. Potopilo se jih je 742.
Boj zo Dardanele.
Na evropski strani dardanelskega obrežja, t. j. na polotoku Galipoli, so izkrcali Angleži zopet nanovo ! na šestih krajih svoje čete, ki so večinoma iz Avstralije in Nove Zelandije. Glavni angleški sunek se osredotočuje na Kaba-Tepe, v prostoru med mestama Galipoli in Bulair, kjer je polotok Galipoli najožji. — Angleži so opetovano poskušali z bajonetnimi naskoki prodirati proti đardai i el skem u obrežju, a so bili dne 28. in 29. aprila odbiti. Umajkniti so se morali pod varstvo ognja svtajih vojnih ladij. Francozi pa so izkrcali svoje čete na azijski strani Dardanel. Ko so dne 30. aprila francoske čete prodrle že do turških utrdb ob morski ožini, so jih Turki vrgli daleč nazaj. Dne 28, aprila je ogenj turških obrežnih baterij poškodoval francosko križarko -„Jeanne d’Arc", ki
se! je morala umakniti iz vrste vojnih ladij. Nadalje so potopili turški topovi tudi angleškega rušilca tor-pedovk in podmorski čoln ,„|A E 12“, ki je hotel udreti skozi Dardanele v Mjarmarsko morje.
Ruski car v Odesi.
Iz 'Odese se poroča: Pretečeni torek predpoldne se je » pripeljal ruski car v Odeso, kjer je bil od vojajških in državnih uradov slovesno sprejet. Pred mestom se je vršila velika parada, čet, ki so pripravljene, da se ulkrcajo na ladje. Osebe, ki so videle carja iz bližine, pripovedujejo, da se je car zelo postaral, tudi njegovo zdravstveno stanje ni najboljše. V Odesi sami so se pred uhodom cajfja, v jnesto vršile obsežne varnostne odredbe. Drugega dne je ob-iskal car ruske vojne ladje, ki so zasidrane v vojni luki.
Pošiljanje denarja vojnim ujetnikom in sploh v tujino.
Denarni promet naših hranilnic s tujimi državami v Evjropi in izvien Evrope ni sicer niti v mirnih časih posebno velik, vendar pa v splošnem precej večji ko bi se dalo na prvi pogled soditi. Zlasti z našimi „-Amerikanci“ je precej posla; nekateri zavodi ir majo tam svoje stalne stranke, ki jim svoje prihranke pošiljajo ter jih po potrebi zopet vzdigujejo.
Za časa vojne se obračajo tuintam ljudje na posojilnice, naj bi poslale kakšen denar: vojnim ujetnikom v Rusiji ali v Srbiji in za poslovodje v posojilnicah nastane vprašanje, na kak način bi se dale ta*-ke želje izpolniti.
Ker je vsak trgovski in sevieda tudi poštni promet med vojskujočimi se državami prekinjen in je tudi težko in mudno poslati vojnim ujetnikom kakršnokoli poročilo, nastanejo seveda še večje težave s pošiljanjem denarja. Isto je možno samo preko nevtraL nih držav ter je precej dolgotrajno.
Pa če tudi roma denar več tednov in gre po-šiljatev popolnoma na nevarnost oddajnika, je vendar žo neka ugodnost, da je sploh mogoča.
Denarne pošiljjatve za vojne ujetnike; na Ruskem, (istotako tudi na Francoskem, Angleškem in Japonskem) posreduje zadnji čas izključno vrhovna poštna kontrola v Brnu na Švicarskem pod naslednjimi pogoji:
Denar se mora poslati edino-le potom posebnih mednarodnih poštnih nakaznic, katere so poštnine proste, ako se napiše na desni strani, tam,, kjer je določen prostor za znamko, razločno:	Kriegsgefan-
genensendung, gebührenfrei — prisonnier de guerre — en franchise de taxe. Na prednji strani kupona se napiše naslov; odpošiljatelja, na sredi nakaznice se napiše: Oberpostkontrolle Bern in Schweiz, Na zadnji strani nakaznice, na kuponu (odrezku) je treba napisati natančni naslov ujetnika in to ne samo krstno in rodbinsko ime ter stanovališče, temveč tudi polk, pri katerem je služil in njegovo vojaško dostojanstvo.
Take nakaznice sprejme vsak naš poštni urad; tam tudi preračunajo po vsakokrat veljavnem kurzu krone v franke. Težava je le, da se vrednost rada izpreminja iu dostikrat se zaradi tega dostavi nakaznica iz Švice pošiljatelju nazaj.
To velja za vojne ujetnike na Ruskem iu v drugih gori navedenih državah. Za vojne ujetnike na Srbskem treba poslati na „K. k, Geldbestellamt in Wien“ na isti način kakor v Biern. Brzojavno ne kaže denarja pošiljati, četudi se jei morda večkrat zgodilo, da je vendar došel na svoj naslov._____________
Vrednost dobitkov loterije „Slovenske Straže“ 20.000 K. Naberite tudi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite takoj denar z naročilom „Slovenski Straži“ v Ljubljano!
Raznoterosti.
Papeževa odredba glede plemiških naslovov.
Vatikanski dopisnik dunajske „Reichsposte“ piše dne 26. aprila:	Dekret konsistorijalne kongregacije, ka-
teri opozarja na odredbo papeža Inocencija X., kar teri je prepovedal vsem kardinalom, da ne smejo v svojih pečatih in grbih rabiti svlpjih plemiških naslovov in drugih označb svojega plemiškega pokole-nja. se je sedaj po naročilu sedanjega sv. Očeta Benedikta XV. raztegnil tudi na vse patriarhe, nadškofe in škofe, na pomožne ter na naslovne škofe. Dekret konsistorialne kongregacije torej prepoveduje škofom pri grbih in pismih rabo svojih plemiških naslovov in kronskih označb (grbov), ali kakoršnjihkoli častnih plemiških znakov, ki bi spominjali na/ plemiško pökolenje škofovo. S to odredbo je stopila za škofe v veljavo postava rimske kurije, po kateri se noben cerkveni dostojanstvenik', kakor* hitro dobi naslov „monsignor“, ne sme več imenoviati grof, knez, itd. Sv. Oče Benedikt XV. se od dneva, ko je postal duhovnik, ni nikdar več 'podpisoval kot grof in goji željo, da bi ga v tem posnemali tudi vsi višji cerkveni dostojanstveniki.
Przemyslski častniki čestitajo nadvojvodinji Ziti. Zelo ginljivO in nepričakovano poklonstvo je prejela n advoj vođin j a Zita povodom svojega godu 27.
aprila od avstro-ogrskih častnikov, ki so bili ujeti v Przemyslu in se sedaj nahajajo v Saraftowem. Poslali so sledečo brzojavko naiđvojvođinji :	^Castniki-
vojni ujetniki iz Przemysla v Saratowem prosijo, da smejo izreči sivoje najspoštljivejše čestitke h godu Vaše cesarske Visokosti.“ Nafàvojvodinja Zita, ki je bila zelo vesela in ginjena zaradi tega poklonstva, je odgovorila na poklonstveno brzojavko na najmilost-ljivejši način. Cesar, kateremu so predložili brzojavko, jo bil zelo vzradoščen, da je dobil vest o častni-kih-vojnih ujetnikih in je izrazil svoje veselje na tem poklonstvu.
Župnik Cerjak. C. g. Jožef Cerjak, župnik v Rajlienburgu, ki je pozidal krasno romarsko cerkev „Marija Lurd“ v, Rajhenburgu, je stopil v pokoj. Radi bolezni že od mesca novembra ni mogel zapustiti svojega istotako nanovo sezidanega župnišča. Župnija je razpisana do dne 10. junija. M n ogoz aslu ž n emu g. konzistorijalnemu svetniku in župniku Cerjaku pa želimo, da se kmalu ozdravi : in še gleda dolgo let na sad svojih obalnih trudov in naporov! G- župnik J. Cerjak je bil vedno vzoren in požrtvovalen prijatelj našega slovensko-Štajerskega Časopisja.
Koncert: Poljakov, ki bi se moral vršiti včeraj, dne 2. maja, v tukajšnjem Narodnem domu, je bil po magistratu prepovedan. Pač pa, se je vsoboto vršila služba božja za Poljake v frančiškanski cerkvi.
Iz poštne službe. Poštni ekspedijent Ferdinand Felfer v Zavrču je imenovan za poštarja istotam.
Pohvalno priznanje radi hrabrega zadržanja pred sovražnikom je izreklo poveljstvo naše balkanske armade poročniku v rezervi dr. Alojziju Juvan, ki služi pri 4. bosansko-hercegovskem pešpolku. Dr. Ju vaji se je udeležil vojske v Srbiji. Pred mobilizacijo je bil odlikovanec koneipijent v odvetniški pisarni dr. 'Josipa Leskovarja v 'Mariboru.
Skušnjo za meščanske šole sta dne 30. aprila z dobrim uspehom napravila g. Jožef Steinberger, u-čitelj v Poljčanah, in g. Ljudevit jlvanjšič, učitelj pri Sv. Marku niže Ptuja.
Obsojen, ker je zmerjal Slovence. 321etni zasebni uradnik Evgen Kocjančič iz Gorice, Italijan, je bil klican pred sodnijo, ker je lani dne 9. oktobra nahrulil nekatere Slovence, ki so peli slovenske pesmi in zahteval od njih, naj molčijo. Bolelo ga je slovensko petje. Kocjančič je bil obsojen na 50 K denarne globe. Tako poroča gorišM „Novi Cas.“
Jugoslovanska Strokovna Zveza je imela .včeraj, dne 2. maja, v Ljubljani svoj občni zbor. Izmed štajerskih skupin so bile zastopane na občnem zboru skupine: Maribor, Ktrčevina-Leitersbierg, Cirkovce, Gornjigra0, Laški trg, 'Slovenjgradee, St. Ilj pri Turjaku, Smartin pri Velenju in Trbovlje. 3. S. Z. šteje '70 skupin z 5629 člani. Shodov je priredila
J.	S. Z. v zadnjem poslovnem letu 85. Nad tisoč članov je odšlo na vojsko. Na podporah je izplačalia 3.
S.	Z. svojim Članom 26.048 K 70 v. Kljub temu, da se je izplačala tako lepa svota podpor, vendar znaša še rezervni zaklad J. S. Z. častno svoto 31.028 kron. Na Štajerskem deluje sedaj, 19 skupin. Za predsednika j, S. Z. je bil izvoljen dr, 3. Mohorič, v načelstvu in nadzorstvu pa so skoro sami zaivedni delavci in delavk©. O 5 delovanju Zveze se je razvila živahna razprava, katere so se izmed štajerskih odposlancev udeležili: predsednik štajerskega okrožja Franjo Že-bot, Ivan Zupan in Simon Bezjak. Poročilo o delovanju štajerskega okrožja je podaL Franjo Žebot, o delovanju rudarskega odseka pa Ivan Zupan iz Trbovelj. Zasnovali so se razni načrti za bodoče delovanja naše velevažne krščanskb-socijalne strokovne delavske organizacije.
Kupujte srečke Sloveuske Straže! Skrajni le, da se po vseh slovenskih krajih razvije najživah» nejše kupovanje srečk Slovenske Straže v Ljubljani« Žrebanje je že maja mesca. Ker velja srečka samo 1
K,	naj bi v vsakem kraju plemeniti možje takoj opa« zarjali ljudstvo na namen tega podjetja Slov. Stražes ki bo čisti dobiček dala v korist ubogim otrokom, sirotam in vdovam padlih vojakov in invalidom. Treba je hitrega dela, da bo uspeh Časten za nas vse! —« Kdor si naroči srečko po pošti v prodajalni Cirilova tiskarne v Mariboru, naj priloži za pošiljatev 20 vin* v znamkah.
Imenovanje črnovojniških kadetov in praporščakov. Cesar je zaukazal, da se odslej naprej tudi v črni vojski vrše imenovanja za črnovojniške kadete in praporščake. V poštev pridejo le tisti črnovojni-ki. ki sicer, niso bili v vojaški službi, pač pa imajos pravico nositi na rokavu znak enoletnih prostovoljcev? in ki v smislu § 19, točka 6, brambnega zakona niso več naborni zavezanci.
Crnovojniki, stari 37 do 42 let,, vpoklicani, j— Dne 6. maja bo sedanje prebiranje Črnovojniikbv letnikov 1873 do 1877 končano. Moštvo, ki je bilo pri naborih potrjeno, se bo vpoklicalo v vojaško službo v najkrajšem času. Crnovojniki, ki imajo ali ,v Avstriji domovinsko pravico, ali pa Če so bili v Avstriji ali na 'Ogrskem pri naboru, ako že niso vpoklicani pod orožje, ali ki z ozirom na javno službo ali javno korist, niso bili od vojaške službe oproščeni, se morajo® dne 15. maja 1915 oglasiti pri dotičnem vojaškem nadomestnem poveljstvu ali pri c. kr. deželnobrambovs-kem okrajnem poveljstvu, ki je označeno na črnovoj-nišifci izkaznici. Ogrski državljani, ki so bili v Avstriji pri naboru, bodo vpoklicani s posebnimi poziv,-*
nicajni. Kakor se uradno poroča, se namerava pri e-nem delu nadomestnih vojaških (ČrnovojniŠkih) oddelkov, z ozirom na odvišno število ßrnovojnikov dotičnoga oddelka, del vpoklicanih za kratek čas zopet odposlati na dopust. V tem oziru se bo v prvi vrsti oziralo na starejše letnike s posebnim ozirom nm posebne vpoštevanja vredne okolščine, n. pr. če se čr-novojnik neobhodno potrebuje pri obdelovanju polja. V tem slučaju se lahKO tudi mlajši letniki upoštevjajo.
Dopusti za košnjo. Dopusti za sporniadno obdelovanje so pri kraju. Sedaj potrebujemo dopuste za košnjo in žetev. Dosedaj so veljali običajni žetveni dopusti pri vojakih od dne 15. julija, naprej, torej le za žetev. Mi jih pa potrebujemo sedaj najbolj ob času košnje. Letos bo namreč ob košnji največja sila, za možke delavce. Zaradi tega je nujno potrebno, da se že sedaj oglasimo, za volažjke dopuste ob času košnje, to je za dopuste od dne 13. junija naprej in da prosimo, da se že s tem časom vojaki, ki so v,ozadju fronte, pošiljajo domov na dopuste. Treba je, da se napravijo take prošnje od strani županstev, oziroma žetvenih komisij, na( okrajna glavarstva in potem, da prosijo se posamezni vojaki vsak pri svojem poveljniku zla dopust in da dobe ti vojaki od strani žetvenih komisij potrebne izkaznice, oziroma potrdila o nujni potrebi dopusta za košnjo. Tlako pridejo žetvene komisije najbolj do veljave. Vse take prošnje se morajo seveda nujno reševali in najkrajšim potom, in se je tudi vojajškim poveljstvom ozirati na vse te prošnje, ki so od žetvene komisije primerno podprte, da pridejo domu res le možje in fantje, ki: so za d'elo neobhodno potrebni in ki bodo doma tudi delali.
Za vdove in sirote v vojski padlih. Avstrijski ministrski predsednik grof Stiirgkh, minister» baron Engel ter domobranski minister baron Georgi so odpotovali v Budimpešto k nadaljevanju posvetovanja z ogrsko vlado v zadevi novega zakona o preskrbi sirot in vdov v vojski padlih vojakov.
Imenovanje sanitetnih kadetov in praporščakov. Cesar je zaukazal, da se imenujejo tisti enoletni prostovoljci-medicinoi, ki se nahajajo v aktivni službi kot poveljniki vojev, za dobo trajanja mobilizacije za kadete, oziroma praporščake v rezervi. Enoletni prostovoljei-medicinoi, ki opravljajo na bojišču zdravstveno pomožno službo, se jih po G mesečnem službovanju imenuje za sanitetne kadete, po enoletnem službovanju pa za sanitetne praporščake v rezervi. Za poročnike se jih pa ne bo poprej imenovalo, dokler ne postanejo doktor j i-zdravi i iki, Sanitetni kadeti in praporščaki nosijo uniforme čete, h kateri so priseljeni, na rokavih nosijo znaki enoletnih prostovoljcev in takozvani sanitetni trak.
Vojno ministrstvo proti poškodovanju polja.
C. kr. korespondenčni urad poroča: Vojno ministrstvo razglaša: Z ozirom na, velikfo važnost nasadov in žetve se v nobenih okoliščinah ne sme poškodovati polje.
Hrvati In Madžari. Tudi to je značilno, da sedaj madžarski listi znane, notorične hrvatske polke, kakor sta zagrebški štev. 33 in polk štev. 16, imajo za madžarske polke, O 53. polku so pisali nedavno, da ima le svoj sedež v Zagrebu, da pa je madžarski polk. O 16. polku priznava „Pesti Napio“ sicer, da jo varaždinski, da pa sestoji po pretežnem delu iz sinov Madžarov. Z ene strani proslavljajo — kakor ministrski predsednik v svojem zadnjem govoru v o-grski zbornici — junaško vedenje („bratskega najro-fla"< hrvatskoga, z drugo roEo pa odrekajo hrvatskih v polkom — hrvatstvo! Res značilno!
Umetnostni _yojni spomeniki. Piše se nam: Nemško društvo v Monakovem in Ars sacra v Kolinu stai priredili razstavo; za umetnostne vojne spomenike in tozadevne načrte. Pri nas Slovencih smo brez vojnih spomenikov, brez načrtov in brez nasvetov. Društva, ki bi prišla v poštev v tem oziru, so brez iniciative, bolj stranjevalna nego ustvarjalna društva. Niti ene vojne iglice nimamo, kakršnih je pri drugih narodih na izbero. Samo razglednice so se nam vpo-slale, ki pa so namenjene bolj dobičku, nego umetnosti. Dobro bi bilo, ako bi o tem predmetu nastala v slovenskem časopisju resna razprava-
Prijatelj alkohol. Zgodilo se je že vse polno slučajev, da je vojake zadela stroga kazen, ker so bili v siužbi pijani. Zdaj je bil zopet obsojen tak 'vojak. Crnovojnik Josip Kapelac v Naborjetu se je napil žganja tako, da ni bil zmožen za službo in je Ml zaradi tega obsojen na štiri mesce ječe. V vseli državah vidimo, da je sedanja vojna rodila spoznanje, kako strašni so učinki alkohola. Francoz Herve, ki je sicer eden najhujših socialistov, zastopa, celo nazor, da bo francoski narod, torej narod 40 milijonov duš, .V sto levih izumrl, Če ne bodo številnejši porodi nadomestili izgub v sedanji1 vojni in če se ne odpravi in ne zatre alkoholizem. Kaj pomeni alkoholizem za naš narod, tega pač ni treba zdaj razmotrivati, a gotovo je, da se bo po vojni, ko se bo smelo zopet svobodno pisati, začel proti alkoholizmu naj hujši boj. _
Za petrolej uradno določene cene. Vojno ministrstvo je zaukazalo vsem avstro-ogrskim čistilnicam petroleja, da cena petroleja ne sme znašati več kakor 62 vinarjev za liter v prodaji na drobno v mestih, na deželi pa ne več kakor 64 vinarjev za liter. Prestopki zoper to naredbo se naj takoj javijo vojnemu ministrstvu.
Maribor. V mestnih prodajal nie ah za moko, riž in krompir (v Freihaus-ulici in Viktringhofovi ulici),
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
se je • cena za moko dvignila. Krušna moka, ki je staila poprej 52 vinarjev, stane sedaj 54 vinarjev 1 kg. Moka za kuho pa stane 70 vinarjev 1 kg. Riž in krompir, ki ga imata mestni prodajalni obilo y. zalogi, sp nista podražila. Dobava moke in koruze je, kakor mariborski magistrat naglaša, združena z velikimi težavami.
St. Peter niže Maribora. S srebrno kolajno II.
vršite je odlikovan naš rojak in vnet član naših organizacij Ljudevit Fluhér, Korporal 47. pešpolka. Bojeval se je na severnem bojišču, sedaj se zdraivi v Mariboru,
Hoče pri Mariboru. Veliko mož in mlajdeničev iz baše župnije se je poslovilo od doma na bojno polje in mnogo jih je že kri prelilo, za dom in cesarja. Dne 10. sušpa je umrl mladenič Anton Meglič iz Pivole v bolnišnici v lepem mestu Bajrdiovo na Gornjem Ogrskem. Dobil je želodčni legar. Sprevi-den je bil s sv. zakramenti za umirajoče od vojnega kurata č, g. Franca Z^goršak (bivšega kaplana na Ptujski gori), ki je potem, sporočil domov starišem o njegovi smrti. Naj mu bo tuja zemljica lahka!
Sv. Bolfenk na Kogu.. Ker nani je svetovna vojska pobrala najboljše delavce., smo bili v strahu, kako bomo opravili spomladansko delo. Prvo kop smo po vinogradih po večjem opravil/ do Jurjevega zato, ker je Mio vreme do sedaj toliko ugodno, da ni mudilo, in ker je vsak vinogradnik računil, da bo malo delavcev, in je zato hitel s kopja, in ker so tudi večji šolarji šli med kopače. Nek gospodar je dal zemljo zanašati iz žlaka v vinograd, imel je samo 3 delavce, vse tri moške, in sicer dva strežnika in organistove-ga meharja. Tudi z delom na polju kmetje hitijo, vozijo gnoj in sejejo. Naši kmetje so bili nevoljni na to, ker se je pri zeleni mizi sklenilo, da bo smeli kdosibo-di na njivi posejati, če do 15. aprila ne bo posejana. Ob 15. laprilu se šele prične poljsko delo. — Dne 22. aprila je dokrebetaja že toča od Ljutomera tja na, Kog. Te ne maramo. Crešnje in drugo sadno drevje že lepo cvete. Kaže se, da bo letos pri nas veliko sadja, posebno j abol ì k, še slive, ki so lani izredno obrodile, kažejo cvet, če ne bo kake uime. Na Jurjevo pa je nepričakovano zelo dežilo, posebno zvečer. Letos si kmetje obetajo veliko koruze, V maju kaže koledar prve tri tedne dež in sneg in celo sneg in vihar. To je koledarjeva pomota. Tako hi bilo po zimi ob teh urah. Po letu pa je spremenljivo. Sicer pa je vreme prerokovati nehvaležno, ker je Gospodar nad nami. Mislim pa, da ima letos na vreme velik upliv vojska, n. pr. grom topov. Zato pričakujemo več dežja, kakor ga kaže ključ v Mohorskem koledarju. Draginjo in pomanjkanje živil čutimo zelo, ker je bilo lansko leto preveč mokro in ker je bila pomlad še posebej mokra tako, da je krompirjevo seme zgnjilo. Tako tudi koruza. Z vinom bo letos najbrže slabo, ker bo pomanjkanje gal ee.
Dramlje. C. g. župnik Ogrizek iz Dramelj je bil od državnega pravdništva y Celju obtožen radi pregreška po § 305 k. z. pred oklrožno sodnijo v Celju radi izjave v neki pridigi. Prvo obtožnico je višja sodnija razveljavila in dala, upeljati nove poizvedc be, sedaj pa se je vložila nova) obtožba, katero je višje deželno sodišče znova zavrnilo, ker smisel dotične pridige ni bila , kažnjiva. S tem je ta zadeva končala.
Žalec. Polkovnik g. Friderik' Sirca, bifat žalskega župana g. qosipa Širce, je odlikovan od nemškega cesarja z železnim križem. G- Sirca se je na čelu svojega topniČarsktega polka ponovno odlikoval na raznih bojiščih in mu je naši cesar že tekom vojne podelil red železne krone. G. polkovnik Sirca je menda prvi slovenski častnik, 'ki je dobil nemški železni križ.
Zdole. Dne 28. aprila je umrla, previđena, s sv, zakramenti za umirajoče, v 75. letu svoje starosti Uršula Einfalt, rojena Pajek. Rajnica je bila sestra dveh duhovnikov: č. g. župnika Janeza Pajek, ter mil. g. kanonika dr, Jožefa Pajek. Bodi ji zemljica lahka !
Kozje. Kakor povsod, tako se je tudi pri nas uvedlo patrijotsko nabiranje kovin za vojno po šolskih otrocih. Kako milo je bilo gledati otroke, z veselim sroem odhajati iz hiš, kjer so kaj nabrali. Na licu jim je bilo brati, kako so ponosni, da smejo tudi oni kaj storiti za domovino. Nabrali so V trgu in 0-kolici precejšnjo množino starih kovin. Več rodbin je darovalo tudi predmete, kateri so bili še rabljivi in s tem pokazalo svoj patrijotsM čut.
Zadnja poročila došla v pondeljeli Idne 3. maja.
Drugo vojno posojilo.
Na Dunaju in v Budimpešti' se vršijo posvetovanja zaradi drugega, vojnega posojila. Poziv za podpisovanje se bo bržkone razglasil že v prihodnjih dneh.
Nov uspeh v Karpatih.
Bòji oh Oravi in Oporu.
Dunaj, 2. maja.
Avstrijski generalni Štab uradno razglaša: Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Na Rusko Poljskem so vrgle, naš© čete sovražnika iz nekaterih njegovih prednjih posftjojank. Naše čete so pri1 tem prodrle mestoma do prednje črte sovražne glavne postojanke.
Na bojni črti v zahodni Galiciji in v Karpatih živahen artilerijski boj.
Na višinah med dolinama Drava in Opor so naše čete odbile nove srdite ruska napade, ujele 200 mož, so nato napadle Ruse in so zavzele po vročem boju močno rusko opiralno točko izhodno od višine Ostri Vrh. Ujetih jie bilo več sto Rusov in zaplenjeno vefčje število strojnih pušk.
V južno-izhodni Galiciji* in v Bukovini nobene spremembe.
Hindenburgovo prodiranje.
O novem torišču Hindehburgovega prodiranja proti Libavi, Mitavi in Rigi se iz nemškega velikega vojnega stana z dne 2. maja poroča:
Naša podvzetja v severno-zahodni Rusiji vrlo napredujejo. Pri Sčavliju smo spet ujeli 400 Rusov. Ko smo zasledovali bežeče Ruse, so nemške prednje straže prispele v kraje južnozahodno od Mitàve.
Ruski napadi v bližini Kalvarije so bili z velikimi ruskmi izgubami odbiti. Zajeli smo 300 ujetnikov.
Italijanski kralj in Garibaldi,
Italijanski kralj se je po morju podal v Genovo, da prisostvuje odkritju* Garibaldijevega spomenika, Splošno se sodi, da se bo ob tej priliki demonstriralo za. vojsko.
Italijanski državni zbor.
Ministrski svet je sklenil da se zopet otvori državni zbor, V to svrho je pooblaščen ministrski predsednik, da se dogovori, s predsednikom državne zbornice.
Važno posvetovanje v Rimu.
Zadnje dni so se- vršila neprestano pogajanja med italijansko vlado ter med avstrijskim in nemškim poslanikom, Povdarja se, da, zaj potek pogajanj vedo na, italijanskem samo tri osebe, kralj, Sa landra ln Sennino. S tem se hoče reči, da je pi san j o it ali j an ske-ga časopisja le — ugibanje.
Nemške vojne ladje ob belgijski obali.
Iz Pariza se poroča: Severno od Yperna v o-zemlju Strensiraate so francoske čete prodirale. V mesto Reims je padlo 500 granat, ki so zažgale več-poslopij, toda posrečilo se je francoskim četam udušiti požar, V Šampanji so Nemci, obstreljevali vlak z ranjenci, pri čemur je bil ranjen eden zdravnik. Nemške v o j n e, 1 a d j e so se p o j( a v iì 1 e ob belgijski morski obali. Na Dünkirchen so oddali Nemci dne 28, aprila 19 strelov iz težkih 'topov. Dvajset oseb je bilo ubitih, 45 pa ranjenih. Več hiš je bilo porušenih.
Velike izgube Angležev in Francozov.
Iz mesta Dünkirchen se poročaj, da spravljajo v mesto v enomer ranjene angleške vojake z bojišča. Prebivalstvo izve polagoma, da so napravili Nemci sunek' čez Langemarck in Steenstraate, si osvojili o-zemlje, pri Čemur so vrgli nazaj levo francosko krilo, Angleži so prišli vsled tega v skrajno opasen položaj, da bi bili odrezani od čet, ki so se nahajale zadaj za njihovo bojno črto. Le na ta način, da so naglo umaknili nazaj svoje krilo, kar Angleži sami priznavajo kot mojstersko stnajtegično potezo, so se mogli rešiti pred obkolitvijo, pri čemur, so sicer imeli po lastnem priznanju zelo težke izgube.
Štiri angleški in francoski bataljoni uničeni.
Iz Mytilene se dne 1. maja poroča, da so Turki ob Dardanelah uničili štiri angleške in francoske bataljone. Turške čete so odrezale sovražniku povratek. in ko se ni hotel udati, so vse Štiri bataljone popolnoma uničile. Sploh so sovražnikove izgube na suhem ob Dardanelah zelo velike. Angleška, in francoska izkrcevalna armada se ceni na; 100.000—150.000 mož.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,