V II FS V MUNCHENU ZoIcliučeH filmske ankete šjj Itafko &e tešujcjo i načiti! Cea* 1« PoCtnina platana * gotovtnt G L A S I L 0 UUBUANSKIH ŠTUDENTOV Leto M. Ljubljana, 10. julija 1955 Štev. 12 Naše mnenje Ko smo izvedeli, da je prof. A. Zupančič odklonil podpis šestim študentom na medicin-ski visoki šoli, nas je to začu-dilo, vendar smo pričakovali da bodo prizadeti na eni in drugj strani zadevo spprazum-no rešili. Dogodki, ki so sledili in način obravnavanj tega vprašanja zasluži vso pozornost. Studentska organizacija ne mo-re biti ravnodušna do takih pojavov. Do sedaj je »Tribuna« obja-vila 0 tem dva članka. V tem času je bilo več sestankov ter osebnih razgovorov s profesor-ji; vsa študentska javnost se živo zanima za ta dogodek. Zelimo poudariti, da odobrava-mo stremljenje prof. Zupanči-ča, da dvigne nivo študija na MVS. Nikdar ne bomo branili neresnih študentov. Naši cilji so skupni in Zveza študentov &s bo še nadalje trudila in pod-pirala naše profesorje, ki žele posredovati čim več znanja bodočim zdravnikom. Odločeni pa smo, da se bomo v bodoče z vso enargijo uprli samovolji in nesocialnim ukrepom po?a-meznih profesorjev. Studenti smo tisti, ki na svoji koži ob-čutimo in drago plačujemo samovoljo in neenotne pogleda predavateljev na nekaterih fa-kultetah. Za sprerroambe v na-činu študija se morajo zavzeti fakultete kot celote, ker ena lastovka m prinese pomladi. Vzporedno se moraio nujno menjati pravilniki. Pri tem delu mora sodelovati študen-tovska organizacija. Nekateri Se vedno smatrajo tako soda-lovanje za nepotrebno breme in se nočejo zavedati, kako važno je, da nove ukrepe pod-pira orgsnizacija^ jih tolmpči članstvu potem, ko je s svoje strarvi sodelovala s predlogi. O dogodku na medicini sku-$ajo posamezniki razpravljati kot 0 formalnem vprašanju — prof. Zupan&ič ga izenačuje z juridičnim. Za nas ni formal-nost ali prepuščamo študanta samovolji, čeprav dobronamer-nih predavateljev, ali pa se za napredek bori celotni profesor-ski zbor ob sodelovanju študan-tov. Samovolja je samovolja in tako obravnavanje je kratko-vidno. Vsak dan imamo pri-mere, ki dokazujejo, da posa-mezniki smatra.io študenta za brezpraven objekt. Odločno vam povamo, da smo polnoletni državljani z dolžnostmi in pra-vicami- Na medicinski fakulteti je del profesorjev pritrdil mnenju, naj se študenti, ki so iskali pomoč pri odvetniku, postavijo pred disciplinsko so- dišče. Komentar ni potreben. S te strani nismo pričakovali tak&ne družbenopolitične igno. rance in asocialnosti. Sami se ob raznih prilikah obračajo za svet na pravne ustanove, štu-dent pa se ne bi smel posveto-vati z odvetnikom. Tudi tisti, ki so obdolženi zločinov, imajo v naši državi pravico do obram-be. Ne strinjamo se z mnenjam prof Zupančiča, da bi ga pred letom 1948 lahko prisilili, da da podpis, dočim sedaj to ni več možno. Ne prej, ne sedaj ga ne mora nihče prisiliti, da podpiše. Vendar mora imeti naša družba na razpolago sredstva, da popravi napake. Ob tem radi verjamemo pri. tnerom popolnega n.aznanja> ki so ga pokazali kandidati. Ne želimo, posebno ne na medici-ni, kjer gre za življenje ljudi nobenih sentimentalnosti pri izpitih. Tudi sami vemo, da tam študirajo nekateri neresni tovariši, ki tja ne spadajo. Svet medicinske visoke šole je na pritožbo prizadetih štu-dentov sprejal sklep, naj dekan testira semester, četudi brez podpisa prof. Zupančiča. Točno je, da neznanje na vajah na more imeti za posledico izgubo šolskega leta, kar je težje kot neuspašen izpit Pozdravljamo ta ukrep. Ne odobravamo ga zato, ker bodo semestri testi-rani, pač pa, ker je edinstven primer omejevanja enostranske odločitve posameznega profe-sorja. Med študenti je splošno zna-no, da so temu sklepu sledila ostavke posameznih profesorjev na MVS. To nam potrjuje do-sedanje prepričanje, da enot-nost borbe za boljšo kvaliteto študija na medicini zavirajr neprincipialni spori med pro-fesorji na eni strani in pre-majhno sodelovanje med pro-fesorskim zborom in študentsko organizacijo na drugi strani. Vsa odgovornost za sodelovanje s profesorskim zborom leži na ZSJ medicine. Odstopi so slabo spri6avalo za kolektivno iskre-no sodelovanje profesorskega kolegija. Vtisi o nesoglasjih med profesorji se nam dnevno vsi-ljujejo. S te strani bi morali presojati tudi lanskoletni boj-kot v I. in III. letniku. Ne bomo skrivali lastnih na-pak, niti drugih zaradi nami-šljenih višjih interesov. Bolj kot kdajkoli smo odločeni( da se bomo uprli nespoštovanju študentskih pravic in zahtevali enakopravno plodno sodelo-vanje Zveze študentov s fakul. tetnimi sveti. S. R V zadnjem osnutku zakona o univerzah so sprejeti naši bistveni predlogi Pomembne izkušnje na&e organizaciie ob daskusšjali o osnulku zakona o uni- vcrzah Po daljših diskusijah je izšel dokončn! osnutek zakona o univerzah. Naša Studentska organizaoija je aktivno pcse-gla v razpravo in ne brez uspcha. Predlogi, ki smo jih da-li, so večinoma v posiednjcm osnutku osvojeni. Ne bi bilo napak, če bi ob tej priložnosti napravili kratek pregled našega dela v zvezi z zakonom o univerzah, ker so neka-tere izkušnje, pridobljene ob tem delu, važne za našo organi-zacijo. Ob prvem osnutku, ki smo ga obravnavali, smo dali niz pred-logov, ki pa žal niso bili osvo-jeni. Poma»njikljivo pri tem je bilo, da nismo obvestili In za-interesirall mše javnosti za te probleme. Ob izidu drugega osnutka ie Univerzitetni odbor pravilno presodil vlogo naše or-ganizacije in izpremenil način de!a. Lahko štejerno borbo za spremembe v osnutku zakona za eno od najvažnejših akcij, ki nara jo Je uspelo uspešno di> končati. Birtvena izknšnJa ob tem de-lu je v tem, da smo končno spo-znali potrebo po sodelovanju z ja-vnostjo, da smo preklnlH z doted'anjo prakso otoravnavanja vseh probleraov samo v ozkem krogu univerze. Zborovanje na ekonomski fakulteti, odprto pi-smo slovenski javnosti, razprav-Ijainje o teh problemih v dnev-nem časopisju, razgovorl z vo-dilnimi političnimi funkcJonarji in diskusije naših delegatov na zveznem in republišk«ra kon-gresu SZDL so rodili rezuliate. Da je tak način dela pravilen in kako bistvenega pomena so zaključki resolucije VI. kongre-sa ZKJ 0 vprašanju šolstva, ki tak način dela priporočajo, Je pokazaia praksa. Zal nekateri niso bili mnenja, da je tak na-čin deia napreden in pravilen. Govoril! so, da je odprto pismo slovenski Javnosti zlivanje gnojnice n» ljubljansko univer-zo, nekdo je dejal, da je celo preveč, če se uzakoni pravica študentov do razgovorov in in-tervencij pri dekanatu, ker bl se študenti tega navadili in bi ne bilo miru. Ob celi vrsti prf-merov pa smo lahko ugotovill zmačilno tendenco, da naj se vi-sokošolski problerai obravnavajo v okviru fakultet, kar Je v na-sprotju z resolucljo VI. kongre-sa ZKJ in tudl z duhom osnut-ka zakona o univer?ah. Ob s^rr.I diskusiji p^ so skušali nekateri posamej-niki pred javnostj.o di-skredirafi ZSJ, češ da naj se raje bori za učne uspehe, ki ni- so zadovoljivl, in so s tem žal (sicer le za kratek čas) prido-bili del javnosti. Vsaka modaija ima dve strani, kar velja tudi za študij, in ne bi bilo napak, če bi se pogledala tudi druga stran, ne samo študentska. Iz našega dela ob diskusiji za zakon o univerzah lahko osvo-Jimo sledsči z?k!juček in ga sma-tramo kot napotilo za bodo-če delo: prav o vseh problemih, ki se tičejo visokih šo] in štu-dentov, moramo seznanjati našo javnost, boriti se moramo proti oportunizmu pri našcm članstvu in funkcionarjih ter nenebno skrbeti za to, da postane delov-no ljudsivo z javnim mnenjem regulator univerzitetnega živ-ljenja. pri lem delu pa moramo iskati čimboljših stikov z uni-verzitetnimj oblastmi, pos^mez-nimi profesorji in njihovim društvom. Ce sedaj pogledamo, katere so bistvene spremembe v novem osnutku, ki se tičejo študentov, bi navedel: Osnutek zakona o univerzah na več mestih zago-tavlja sod«lovanje Itudentov v fakuJtetnih in univerzitetnih or-ganih. »Studenti sodelujejo po svojih organizacijah tudi pri re-ševanju in uresničevanju dolo-čenih vprašanj fakultetnega po uka in dela.n Dalje: »Fakultetni svct bo poslušai in pretresal mišljenja in predloge Studentov-ske organizacije o vpra§anjib statuta in delovne discipline na faloilteti. Predstavniki študemt-skih organizacij imajo pravico prisostvovati seji fakultetnega (Nadaljevanje na 2. strani). . H!i$P Med počitnicami v svet ! Nad 3OO ljubljanskih študentov pojde v inozemstvo Ko že vsi odbori ZSJ uradu-jejo enikrat tedensko, skratka, ko ziapirajo »štacune«, postaja na mednarodnem odiboru šele prav živo. Vsak dan je tam vse polno študentov. V predsobi, kamor pogledaš, hrupna živah-nnst. Pojasnila. 'vp.ra.š'ania, vize sem, po.tim list tja, želje za do-bro srečo in lepe počitnice, vse &e prepleta brez pravega reda v prositoru. Da se jim ne zmeša! Nehote si misliš tako. Ni čudno torej, če pravi šef odb->ra, da ne poznajo poičitnic in da mora revež pokaditi več pip in več »Intematio-nal«, kot jih je med šolsikim ietom. Ce povprašaš, koliJco in kam gredo študenti letos, ti naštejejo vrsto skupin in skupinic kax rm pamet in se bojiš, da sploh ne bo nehal. Delajo mu najbrž toliko pre- glavic, da rau poteni kax v glavi ostanejo. Torej. Možje, ki delajo v nar šem najbolj hrupnem oddcllcu, bodo lahko sporočili točne po-datke: koliko, kam, zakaj itd. šele iV jeseni. Za enkrat samo to, kar se že yidi iz njihovih in fcnjdg. Nadaljevanje na 3. »trani Obljube in stvarnost V presojo javnosti Pred dvema Jetoma sem pre-vzei na Medicinski visoki šoli funkcijo rektorja po soglasnd iz-volitvi. Priznevani, da mi je bi-lo to v veliko spodbudo pri prevzemu teh nalog, ki so s Beograjski fiiozofi so se kolektivno uprii izpifom Nov kvaliteten letnik diplomantov Akademije za igralsko umetnost Kot v»ako leto, so tudi letos «lušaitelji IV. letnika igiralske s svojo predsta-^vo pretd javno&t. Tak nastop je huda preiizkušinia za mlade igralce, pa todi za strokovno vodstvo predstave. Letolnji di-plomainti iz razreda prof. Mire Daniiove so prvi večer nastoipi-li v dveh enodejankah, to je v StrinjdJbergovi »Gospodični Juli-jd« in Shawtyvem »Nalaganem soprogu«, ndkaj dm*i kasneje pa v Hodgejevem »Dežju in vihar-ju*. SpT«g-woriti nameravara o prvi predstavi. Delo Akademije za igralsiko umetnost je pomembno v ped'a-goškem oziiru, saj je ta ustano-va pokMcana, da vzgaja mliade giied^ališke delavce, je pa kot fa-kultetna ustanova tudi pomem-ben toulttiimi faktor našega j-av-nega življenja. Ko bi mladii igradci in irežiserji, ki so vzgkj-jeni na tem zarvodu, vsaj v glav-n«m našli zapo&litev v svojem lastnem gledališču, bi mog1!! pri-CaitaavBti, da bodio s svojo usrrier-jeroostjo iini s svojim več ali manj enotnim odnosom do uroetnosti, kii je nujna posledi-ca ©notne šole, nekoč odiločiJmo jx>seg'li v rašo gledaliišiko kui!itu-ro. Prvotno je bilo taiko mišije-no in uipald smo, da bo tudi iz vedljivo. Na/črti pa so obležadi v aaiprašemih arhivih in danes diplomirani igralci in režiserji odhajajo na službena mesta v razna gledališča po vsej repub- Režijo Strindibergove naturall-stične žialoigre »Gcspodižna Ju-lija« je izvedel Boštja,n Hladiniik s preipričljivo dnslednostjo in zanimivim tehrničnim prijemiom. Navadliro sicer od režiserja, ki še nima prakse, ne pričakujemo, dla bi bila nj€gova 'predstava ve<5 kot samo zaidnrvoljiva. M'la» di režiser pa nas j€ prav v tem poglediu še posebej presenetil. Njegava psihološlka ana>liza zna-ftaja je ustrezala aivtorjevi kon-cepoiji .istočasno Pa se je ztn&l pridagoditi zaihtevi po eksaktni režiji, ki naj bi vsaj v malem-kostih 6e že ne v celoti prikia-zala občdostvoi delo raa učrnikovit naičin. Po številmih standardnih režijah v naši Drami je Hlad-nikova režija prav gotovo po-memiben dogodek, aaj je posta-vil na cder uiprizoritev, ki lah-ko uspežino tekmuje z nekateri-md rednimi dramskimi uprizo-ritvami v SNG. Hladftikov osnovnl prijem je bil sicer ne-kioliiko »filmsikii«, kolikor pač vsatko režijsko razgiibainost v odr.stk©TTi pnrostoru oziroma n\e-njavianje situacij (v filmu zor-niih k«tov) glede na strukturo mdselnih perioč, radii primerja-m>o s filmskim načirnom ustvar-jamija. Vemd'aT pa to dejstvo ni-kafcor ni motilo, naspTOtmo, ce-lo prispev&lo je k uspehu pred-stave. Naslovno vlogo je podala He-lena Skebetova (v alternaciji naan^mjenii žau teh vprašanj. Ob koncu vsa-kega šolskega leta jc obvezmi }avni 5*>stanek fakultcte, na ka-terem fakultetni svet pred vsc-mi člani fakultete predloži štu-dentom in predstavnikoti jav-nosti poročilo o delu fakultete, lakultetnih usianov, profesorjev in clrugih članov !skultete.« In še v zvezi z letnim pcročUora rektorja na univerzitetni skup-ščini: »Temu sestanku skupščine prisostvujejo s pravico do bese-de predstavnlkl znanstvenih in strokovnih zdraženj in 'jstanov ter delegati štud>ent«*V*kih orga-nizacij«. Iz tega Je torej razvidno, da so naše zahteve bi!e upoštova-ne. Iz zakcna pa je še posebej . razvidno, di bodo imeli fakul-tetni statuti tzredno važen po-men, ter bomo morali študenti ob priliki njihovih sprejeraanj pokaz5ti precejšnjo resnost. Z novimi pridoMtvami pa se po-stavlja pred članstvo tudl na!o-ga, da bodo v bodoče resno raz-mišljali, katere člane bodo vo-lili v fakultetna vodstva, tako da bodo zastopniki študentov na sejah svetov resni tn odločni tovariši. Gleda obvernostf predavanj fnrtjniiariH nj iTnrppi^r.5#n-», pač pa je vneseno dopolnilo, ki pravi, da način, kako bodo štu-denti izpolnjevali to dolžnost, predpisujejo fakultetni statuti. Zanimiva sprememba v tem o$nutku s? navedfoe o kvalifika-cijah, ki jih mora imeti ka-ndi-dat za predavateljsko mesto, kjer so d&kaj strogi pogoii, če-sar pa v prejšnjern osnutku ni bilo. Končno so naSI ors^ni sp> znali nesmiselnost deljenia fa-kultet in visokih šoi, kar je raz-vidno iz čl. 4A: »Republiškf it-vršni svcti v Jjudskih republl- Ob robu: Ko si je naš korektor ogledal sliko na drugi stran; prejšnje kah, v katerlh so lz prtj5n}ih manj 4, najv&č pa 6 let (sploSni f»kuH«t unlv©rz uitanovili vi- kurz). Dru«ih bjstvenlh »pre- soke šole, bodo določili čas in način vraičanja teh fatultet uni-verzi in združitev posameznih sorodnih fakultet v eno fakul-teto«. Zanlmlve so it tfolotb« o ikh sebnih tetajlh, tečajih višjlh ved in teča|a za doktora-t ter dolo-čitev trajanja študija — rnemb, ki bl se neposredno na-na$a!e na štud«nte, ni. Novi osnutek splošncga zako-na o univerzah študenti po-zdravljamo ter izražamo zahva-lo naiim orgam©m, ker so upo-Stevaii naše upravičene pripom-be. Plemenita gesta našega profesona Elektfotehniki ao osnovali Avčinov podporni fond Kdo ne pozna profesorja na ljubljanski faikulteti za elektro tehniko dr. teihn. ing. Franceta Avčina? Stevilne generacijft študcntn-v elektrotehnike, ki jih je vz?aial, ga prav dnbro Piri-znajo kot svojega priljubljenega pnofesorja. SkoTaj nemogoie j« pa tudd najti slovenskega pla-ninca, k>i ne bi po^znal dotorega tovariša z g>ra, profesorja Av-čina. Prenrmogi naši alpinisti se zateikajo k njemu po nasvete. Brez pomisleka iim stavljia na razpolago svojo bogato litera^tu-ro, za naiporn* pocivige potreb-ne rekvizite itd. Pa tudi v i«o zem?*vu nisi rpdki aipinisti, ki jim je ime veščega in požrtvo-v&Inega jugoslovanskega alpini-sta prav dobro poznano. Toda profesor Avčin ne pr€-magiU'ie napornih vrhnv najviš-jih evropskih gora zgolj s fi-zionim naipoi-crn. Z duhovito za-misliijo je izdelal vrsto prip> mookov aa alpiniste. Avčinove dereze so pcstale za vse naš€ alpdniste ostvarljiv ideal... Medtem so imeii štud«ntje elpktrotehnike debatni večer o štud.ijskih FToblemih, katerega so se udeleiili tudi profesorji in o katerem je Tribuna že ponov-no p-rsročalia. Med debato so tudi padle besede o ekonomskem sla-r.ju študemtoiv, ki je posebno v neikaterih primerih zelo pereče. infomiacije, pa se je odločil, naj podjetje »PlandCa šport« n,a-kaž« iz njegovega iznajditclj* skega honorarja Združemju štu-dentov eleJctrotehnike 100.000 ddn in je obenem združenje po-zval, naj uporabi to vsoto za podiporo n.ajrevnejšim ituden-tom. Studemtska organizacija Elek-trofaikultete je nakazani znesek že prejela. Z redcnim podpira-niem iz Avčinoveea fcmda stu-dentov, ki najtež« žive, bo zače-la po sklepu odbora z novim šolskim letom, v zelo nujnih pri-merih pa že v tekočih počitnicah. Z nastopa AFS v Nemčiji Počitniška zveza »O tem šc nisem slišal« V drugi polovici junija smo bili geologi na ekskurziji po Hrvatski, Bosni in Dalmaciji. Ziveh smo prav po cigansko, kuhali v kotlih, spali po seni-kih in nosili vse svoje stvari — ln še zbirko kamnov — v Marsikdo bo s to podporo mogel nahrbtniku. Imeli smo mnof o premostiti finančne težave. Za to Dl^menito pntp^n smo elektrotehniki profesorju dr. F. Aviinu iskreno hvaležni. Obvestilo ObveSčamo, da smo dana§nj! številki Tribune nekaterim pri-ložili položnice, katerih naj se posiužijo in poravnajo v š a J zaostalo naročnino. Zaostanek v večini slučajev znaša od 50 do 100 din Obenem obveščamo vse, da smo nadaljnje pošiljanjc lista ustavilj vsem študcntom, ki niso Javili spremembe naslova in so z naročnino v zaostanku nad 40 din. dobre volje in našs potovanje, nekaj z vlakom, večinoma pa peš, je potskalo kar po sreči, dokler nismo pnspeli v Plitvi-ce, kjer smo nameravali za hrano in prenočišče izkoristiti popust Počitniške zveze. Na seznamu piše, da imajo Plitvi-ce 100 ležišč. Vreme je bilo slabo in lahko smo računali, da drugih obiskovalcev ne bo. Prišli smo do prvega hotela ali restavracije, kakor že hočeš reči, skratka lesene stavbe, v katero je naslednji dan( ko se je ulil dež, tako zamakalo, da so morali podstavljati kuhinj-ske lonce. Nadvse spodbudna reklama za tujski promet. Dva Francoza sta odkrito zabavlja-la in se umaknila v zgornja prostore, ker iz vljudnosti nista hotela pokazati svojega zasme-hovanja. Naj omenim še, da je rnenda ta »hotel« 4udi edini pri Plitvičkih jezerih. Na upravnika smo se obrnili, naj nam pokaže prenočišče Fe-rijalnega saveza. Pojasnil nam je, da tega na Plitvicah ni. Povprašali smo še na pošti in ljudsk=m odboru, toda tam so nas gledali še bolj debelo. Z upravnikom smo se nato »po. godili«, da smo dobili preno-čišča na pogradih za nekoliko nižjo ceno. Vse kaže, se nam ne bo če je tudi po drugih m~stih tako. Prav lepo pa srno bui sprejeti v Bihaču. .Verjetno &e bo do jeseni na-bralo še več takih žalostnih izkušenj. Dragica itevdke Tribune, je pripomnil, Saj stui lahko bili spraeti le v pnmerj, če v jesenskem roku opravijo iz-pite oziroma izpolnijo pred.Ji-sane pogoje za vpis v II. letnk. Kuratorij študeotskih domov in menz naj tudi v bodoče čim-bolj dosledno rešuje vprašanje sprejemov v domove, up6števa-joč rla«U dejstvo, da so za bi> in pa študentje iz ostalih ljud-skih republik, kjer ni tistih fa-kultet in oddelkov, na katerih bi lahko Studirali določeno stroko (na primer metalurški oddelek), so pa v sklopu r.aše Un.verze in Visokih šol. Na «a način bomo najlaže preprečili prepisovanje z ene univerze na drugo, česar se poslužujejo ne-kateri študentf \z žpekulativmh namenov, da se laže »prebijai^« skozi izpite, ki so na posamez-nih fakultetah v državi bolj ali manj str&gi, B. U Sklep UO o domovih Univerzitetnl odbor ZSJ je v zvezi z vpra*anjem o za*ed-bi študentskih domov v pri-hodnj«m Studijskem letu skle-nil, da bodo dobili v domovih prostor predvsem študenti iz LRS ln bodo sprejeti v plav-nem tisti tovariM iz drugih rep*blik, kl študirajo na fa-kultetah, ki jih v drugih re-publikah ni Svoj sklep js UO utemeljil z naslednjimi razlogi: Naval na študentske domove v Ljubljani je fz«-«>dno velik, za-to pri tem često ostanejo brez strehe študenti iz drugih mest v Sloveniji in s pode/elja. Ker je potrebrtu, da se procent de-lavske )n kmefke mladine na IjublJanski univerzi dvigne, morajo postati študentski do. movi v vetji meri ena glavnih postavk, k| bodo to omugočile. Drugi rarlog, ki Je vodil UO, pa je, da v drugih rep^Mikah našc države situacija ni tako kritična, ker domovi v nekate-rih republikah niso tako obre-menjeni lcakor dvoru v MUnchenu so nas priČa. kovali zastopniki Mednarodnega Btudent&lc&ga - kluba ¦ ia jugoslo-vanski generalni konzul V Miinchenu tov. Mihajlovič, Drugi dan nas je ob enajstih »prejel miinchenski župan. V ta namen se je nekaj fantov irx deiklet oblaklo v slovenske na-rodne nos«. Ko smo tako oble-čeni hiteli k sprejemu, »o naa na ulicah ustavljali ljudje in se zanimali, kdo smo in od kod. in »was ist los in Miinchen«. Ker nas je čas pnganjal, smo jim morali dobesedno pobegniti. Pri sprejemu n&s je pozdravil zastopnik mesta, želel nam je obilo uspeha in prijetno biva-nje. Seznanil nas je tud,i s teža-vami mesta, ki je bilo v pretekli vojni zelo porušeno po bombnih napadih. Na koncu svojega go-vora je izrazil veselje, da smo izbrali prav Mlinchen za naše gostovanje in, da narn je kot prvi večji jugoslovanski skupini študentov prirejen sprejem v Rathausu. Poudaril je tudi, da je ravno akademska mladina poklicana, da učvrsti mednarod-ne stike in prijateljstvo med narodi. V našem imenu je po-zdravil vse goste in mestne svet. nike zastopnik Univerzitetnega odbora Miloš Mikeln. Po službe-nem delu sprej-ema so nas po-gostih z bavarsko specialiteto »belo klobasico« in seveda z obligatnim pivom. Medtem pa smo z našimi »muzikanti« po-skrbpli za pristno slovensko vzdušje (seveda brez v:na), Po. lagoma smo se privadili tudi bliskov fotoreporterj^ev, ki jih tudi tu ni manjkalo. Izredna pozornost in čast nam je bila irkazana tud: s tem, da smo se vpisah v knjigo častnih obiskov. Na ulicl so se seVeda zopet po-novili istj prizori in ugotovil sem, da imajo ljubljanski »firbci« tudi drugje resne kon-kurente. Ob osmih zvečer amo imeli nastop v Reg;na Palace Hotelu, ki je eden največjih v mestu. Nastop je privabil veliko število gledalcev, predvsem članov In-ternacionalnega študentskega kluba, drugih gostov in vs6 uslužbence jugoslovanskega ge. neralnega konzulata v Mtinche-nu. Program koroških, belo-kranjskih, primorskih, panon-sk:h in gorenjskih plesov je navdušil vse gledalce. Ploskanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Gledalci se kar niso mogli sprijazniti z dejstvom, da Poslovanje menz in&tl pooitnicami V rnesecu Juliju bo za štu-dente, ki ostanejo v Ljubljani, poslovala Studentska menza na Trgu revolucije, medtem ko bodo ostale zaprte. V mesecu avgustu bo naraesto menze na Trgu revolucije odprta menza v domu Ivana Mojzerja. je programa kon«c in hoteli so ponovitev gorenjskih plesov. Seveda- smo jiui radi ustr&gii. PoLneroke dela so imeli števil-ni fotoreporterji, ki so nas na vsak način hoteli posneti z vseh stranu Vseh narodnosti, ki so bile prisotne, nitj ne morem na-šteti in v to res pravo interna-cionalno druščino smo se pome-šali še mi. Vsi po vrsti so se zanirnali za naše razmere. Raz-jasniti smo morali marsikaj, zavrniti marsikatero zaipadnja-ško pojmovanje o naši državi. Vsi po vrsti pa občudujejo našo moo, da smo se ločili od držav s sovjetsko d:ktaturo. Na tem večeru je bilo navezano polno osebnih stikov. Mnogo teh štu-dentov bo prišlo na počitnice v Jugoslavijo, posebno pa si želijo spoznati našo Jadransko obalo. Za zaključek banketa pa smo vsi zaplesali še Titovo kolo :n venček srbskih narodnih plesov, seveda so nam pri tem pomagali tudi tovariši s konzulata, pri-družili in poizkušali pa so š« tudi tuji študenti. V veselem razpoloženju smo se raz-šlu Naše gostovanje v Miinchenu je uspelo. Posrečilo se nam je prebiV led m pakazati v zamej-stvu in tudi pri nas, da je mo-goče tudi s slovensko folkloro dos«či uspehe. Da smo v Mlin-ch&nu uspeli, nam zgovorno priča tudi povabilo in priprav-ljenost Internacionalnega štu-dentskega kluba, da nam pri-hodnje leto organizira večjo turnejo po mestih Zahodne Nemčije. Pomembno je tudi dejstvo, da je konservafcivni časopis Siiddeutsche Zeitung pri-občil prvi informativno novico o našem nastopu s sledečim na-slovom »Tanzer aus Titos Land«. Kritike za našega biva-nja v Miinchenu še niso izšle, obljubili pa so nam, da nam jih bodo poslalj brž ko bodo izšle jn o katerih bomo še poročali. Nai namen gostovanja je v celoti usipel. Miram Heric POZOR! V zadnji številki štirinajst-dnevnika »Naši razgledin Je iz-šel članek našega tovariša Ma-lija, ki obravnava študentske probleme in se bo v prihodnji Stevilki nadaljeval Clanek za-radi svoje temeljite analize študijskih in ostalih problemov na slovenski univerzi zasluži vso pozornost naše akademske mladine, prav tako pa vse na-še javnosti. Potrebno Je, da se o problemih, ki jih načenja članek, razvije širša diskusija tako v našem clasilu kakor tu-di v dnevnem tisku. Ob.jai'(t. V počitniških mesecih (julij, avgust) bodo uradne ure na Urtiv. odboru ob sobotah in če-trtkdh od 11. do 12. ure. (Nadaljevanje s 1. strani) i.n kcmčne urediitve spora. Po« setono sem bil o tem rezultatu preipričan sam, ker sem raiii^ nal, cta bodo ne,h.ateri člani sve-ta mediciiniske fakuitet^ uvidell svojo napaiko, ki je do tedaj po majem naizdranju še izviraJa iz mladiotstnih amibicij in nekega no'videznega ali namišlje.nega poslanstva, na ta način zboljšatl studdj na MVS. Po objavi zaključikoiv »veta MVS na izredmi iakultetnii seji medicinske fakultete pa j-e pri-žlo do pojavov, ki govorijc o pretiraind uialjeinosti nekatenh člaiinotv in ki odloono kažejo, da so tu v ozadju negativni, a rne pozitivni vzroki. Sled.il je na-mreč prostovoljen odstop teih čLsinov v znak protesta in to na ta'k načm, kot če izstivpiš iz ke-gljaškega društva. Msdicinski vi-saki šoii je slovenski narod po-verii težike va resn,s nalcge oiv ganizacije te institucije. In kaj pomerni za orgainiaacijo izstop žtirih vodečih predavateljev, si vsakdio labko misli sam. osebno ni r^zumljiva ta d panca neke pretirane ambicijt pred za,klj'Uč-kiom sveta Medicin-ske visoke žole neke, če smem taiko reči, brezdušnosti Po za-kijuičku. Menim, da je v sociali-stičmi urediitvi države nujno, da če smo nastopall proti orgRndzi-rani stavikii študentov z vso ostrino, velja isto za organ.izirao cdpor pfofesorskega zbcra. Spor na MVS še ni reSen. PTOsimo vse odlooilne fafetorje, predvsem pia Društvo visoko. šolskih profesorjev in predava^ teljev, da odloči, ali snio v tem prlmeru grešili v etičnem, mo ralnem iti peda?oškem poglednj. Da nismo grešili v juridičnem smijlu, je odločiia pravna fa-kulteta. Zohvaljujem se onaim člamom sveta MVS, ki so zavzel.i pravil-no stališče v tem sporu. Prof. dr. Igor Tavčar Rektor MVS v LJ-ubljanl V zahvalo profesorju doktorju NAHTIGAIU Profesor doktor Rajko Nahti* gal je zapiustil uin.iverzitetno loi-tedro. Ob tej priliki mu S.t.u-dentje izrekamo giobotko in iskreoo zahvalo. Dr. Nahtigal je bil dolga desetletja profesor ma naši Uni'verz.i in je vzgojil m.no-ge generacije naše inteligieince. Z/avedamf> se, k-oliko je da.] slc-veniski znanoigti in slovenski kiul-turi, še bolj pa čutimo, da na* je zapiuistil drag in pra»vičen vzgojitelj. Dolga desetletji je dajai študentom naše slavističina kotedre svoje obširn-) evropsko znanje in vzgajal jili je z m -drim razum^vsinj^em, s skrbj.^ \n veliko ljubeznijo. Prepri6sfiii srno in verujemo, da bo proff-sot dr. Nahtigal še leta bogatil slovensko znaoiost s svojim zre» lirn zfnanj-em. TRIBUNA Na§a univerza ne bo nosila Imena Borisa Kidriča Univerzitetni odbor ZSJ je prejel sporoč:lo Izvršnega sveta ljudske skupščine LRS, da 50 na sestanku dne 12, junija razprav-ljali 0 predlogu raznih organi-zacij, ustanov in podjetij, da sa posamezni objekti imenujejo po umrlem tovarisu Bor:su Kidri-ču. Izvršni svet je mnenja, da je treba z imenovainjem tovariša Borisa Kidnča vezati le tista objekte, v katerih se j« razvi-jalo delo, s katerim je b.l po-kojni najbolj živo povezan iix za katerega je kazal svoj poseb-ni interes. Vsak drug kriterij je izključen, ker je bil tovariš Kidr^č z vsein našim gospodar-skim, k'alturnim in političnim delom zelo tesno povezan. Gleds na to mnenje, Izvršni sveft ni osvojil predloga študen-tov, da se ljubljanska Univerza preimenuje v Urrverzo Borisa Kidriča. OBJAVA NAROCNIKOM TRIBUNE STROJNE FAKULTETE Ker je prešlo 6 mesecev, za katere smo s? strojniki obvezali, da bomo naročili Tribuno pre-ko svo*i»a odbora, smo s tera našo obvezo z letne skupščinc spolnili Ker želitrio, da Tribuno še napre.) prejetna vsak str/>>-nik, predlagamo vsakemu, da se naroči direktno na upravo Tri-bune. Odbor združenja strojnikoy 8TRAN 9 Med študenti po svetu li življenja aaneriških študentov Stanford University - velika družina ie$ nasieva Sfa-ofc* vzgoja, to *e pfavi po možnorti n»)bol> fca vzgoja za Simrveč mladih lju-di — j« vzfojnd cfcij amerLStoih imiverz. Z izjftmo Harvard, Co ItmnMs lm Y*<> r> to aTodpmre, ki skuSajO zavirati ozko specia-lizacijo z obvemimi splošnimi kurži. Tam se lahko nauče &ko-raj všega: nege bolriika, go*po-diriijatva, ksko se ra"vinba i iftla« dimi d«k!eti pred poroiko in po njej in k&ko »i najuspešnrje na- »denar«. Prva f Bachelor of Art« in Bachekrt- Gf Sciesnce, ae d'n»eže po štiri« letnem Muddju. Prvi dve leti nekako naši 7. in 8. tn , rm katenih temelji, nad>zoruj*>» jo valjena štiKterati. Caprav štu-d«rutsfoi zaatoptiiki na ak&dem* »k«m p*diroč>U »e igrajo t&ko veUke vloge kot v evopskih de-žeJah, sq vendar globoko zas> dramti v študientski skupmosti, ki je povsam priroden milje ame-rišfeega štaidentia. »Ziveti« in »ttditi se« >e ta-m nerazdružljivo in tako 93 nekatere univerze prava velifca driažina. Stanford Unfversit^ Je n* prvem mestu med njimi. Bila je ustaroovljene pred 61 le« ti, leži na bivši fafmi kralja že-leznic Stamiorda — njenega (splo&ni predmeti), posledmji »Uper Division« pa vfiljata strdkovuii izobra.zbi, Po sefanegta izprita za naslov BA in BS ne z&htevajo. Izpite ima ameriškii šftudmt v tej stopnji izobrazbe sikoraj tedensko. Re» zultafti teh iapitov dajo sktupno oeeno, s katero zaipusti univerzo kot Bachelor ali poglablja »vo-je strok.t»vmo zneinje v »Gradiua« te School« na švoji aM kateri dntgi večji uiniverzi. Graduate Student je detežem večje svobode na umd-verzi in tudi v »Campusu«, kd nfi večini iwiiiv€rz sodeluje pri viagoj,i &tudertta. Po dveh letih štutdlija dtoseže, če uspešno ob» d«-la pisflneno tezo, titulo »Ma-sttit«. Samo redki ostanejo še ckv« letj do doktorata. naseij« ustanovifielja — In Je ena lepšnh Ln nnjbolj živabnih med vsemi v ZDA. Za živahnost v vzgoji je aadolženo učfto oSebje z visoikim zfrvavan,ie do disri-* pline, tnbrald in osebn« časti, ki jo dobri državljatii pričnku* jejo kot. povsem razumljivo.« (Pb »Colloguiumu«) Avstralija Študij duševnih Zveza avstrail.sikih študentov je prediagala vpeljavo študija du-ševnih ved na prirodoslovndh fL» kuitetah, kaScar tuds nck do!o-čen pouk prirodtoslovn* znano-sti na pravnih, ekonoimskih in filozofskih fakultetah. Ceprav iz teh predavanj he bi bilo izpi-tov, bi morali študenti obisko-vati 75% te|h predavanj, preden bi se jim doivolilo opravljaaije izpitov iz njihonislovn.i in pedagoški fakulte-ti, medtem ko je drugod z ietoš-njdm letom ukinjen. Petu obletničtt Cotloqulum kluba Collo,quium je mesečma revija svobodmih študentov Berlina, Okrog napredinega lisi.a je zbrara klub, ki je proslaval pe^to 6b\Li* nico uspešncga de!a. V okviru proslave so d'iskutiraH o temah: »Evropa a-li združema Nemčija«, v kateri *o pbudlarili, da se mo ra stremeti za enirri in drugim, in »Nemčji in Evropa«, kjer je ed^in driakutantov vztkliknil: Za problem Posairja je čas, a za vzhodino eono je vsaka ufa praiv-žaprav že pr©pozna! FefJlival v Parmi Parma. Aprila meseca 1e bil v Parmi mednarodni itudent-*ki gledališiki teden. Italijanskl Sbudcnti šo ga organizirali z rnotiva^ijo: Zakaj mbrajo biti prireditve t« vrste vedsno v Nemdiji? Kakor po-rr« čajo, je teden dobro uspel. Rek-tor umiverze v Paiini je pozdrc" vil foste s kr-^tkim svei&ram a-9tgovorom v esperantu, kar pa je Je DOPISOVAIVJE Z ZDA Vsi Studenjti, fci S€ zanimsjo za dopisovanje z aimeriškim'j ko-legi, naj sporoče feikulteto, j*-zik in področje, o katere-m žel« International Corrcsponden* ce Exch»nge. Student Coun-cil Wayne University, De-troit. Michigan. USA. Dobili bodo ime in nasJov ustrezajočega partnerja. Akademija igralske umetnosti bo gosto~ vala v Ertanf/enu Po dosedanjih informacijah bo Akadernija za igralsko umetnost v Ljubljani letos po-novila svoje gostovanje v Er-langenu (Nemčija). Tu bo ko-nec julija in v začetku avgusta mednarodni teden gledaliških odrov in slušatelji Akademije se nameravajo tedna udeležiti s celbvečernim programom. Burma Univeraa %rt* imobra-ševanje odraslih Univerza za izobraževanje od-% raslih v Burmi je lep primer odločnosti naroda, ki hoče z lastnimi silami prernagati vse ovire pri izobraževanju in se dvgniti iz splošne zaostalosti. Studentbm, ki so čez dan zapo-sleni, je omogočeno obiskova-r.je predavanj v jutranjih in večernih urah. Ta predavanja «0 priprava za kenčne izpite na univerzi v Rangoonu. Zarad-u*peinega dela je bila ustanbvi podeljena pbdpbra vlade. Avntrtja Znana dunajska modna hiia »ITA« je odobrila študentom 25 do 50-odstotni popust pri naku. pu nekater^h proizvodov. INDUSTRIJA ODPORA Objavljamo komentar urednihva »Colloquium« ob neki dramit ki je postala v zadnjem času v Zakodni Nemčiji zelo priljitbljena. Iz tega komentarja je razvidno, da nekateri mladi nemski krogi zdravo in jamo giedajo na probleme. Za nas )e zanimiv prtdvsem zato, kcr se tudi pri nas pojavljajo iste težnje: poenostaviti probletn in %& razpihovati v propagandističnem stilu, da izgubi vso globino in postane neresen. Komentar je bil objavljen nekaj dni pred izbruhom neredov v povjetski coni. Deroakraciji, ki $e bori proti diktaturi, se lahko lepega dne zgo-di, da preda svo;e edino orozie: stvarno in jasno razlago, ki ga zamenja za cencno hujskažko pro-pagando zato, ker je pmiljena, da se vsak dan zoper9tavlja in sre-čuje s takšno dikcijo nasprotnika. Kaj lah.ko torcj zapa-de neopazno v isti žargon. Pravi odpor pride lahko v roike menažerj«v, katerih industrija odpora se komajda lah-ko razlLkuje od tekoče poieniik«, ki se je poslužujc diktatura. Po glejmo primer: V propa^andnih komentarjih založbe Berolina piie: »Karl Gro-te prikazuje čiloveka v komunistič-ni vsakdanjosti. Prikazani druž-beni položaj ustreza resnici . . .« »Jutri je n na5 le dan«s«, je ime drami, iz katere navajimo nekaj pr:zorov. Kako občuje direktor i svojo sekretarkb... Losche »Položi m*po na Rita! Kaj pa je to?« Sekretarka: »Formularji za nor na^in b-bračunavan;a.«> Losche: (z roko xni na ža-[ctt bolj komipliciraTii. In zato tudi bolj nevarni. Nam se tndi zdi, da bi bili ljudie kor Grote sposcbni V7gajati SS-ovce, ki bi se borili proti »rdeci bestiji«. Da bi prepre-čili pravo nevarnost, moramo Ime-ti Jasno glavo, ker je premoč edi-no v tem. i Med počitnicami na pot Ekonomisti so potovali po Nemčiji Kdln-Bonti-Diisseldo rf-Essen-Bochum- Dorimund-Duisburg Od mtšega posebnegtt dopisnika strlje so fakultete v Zahodtno Nemčijb J« bila organiziratia v okviru AIESEC, mednarodine dtfanitacije štud«ntav ekonotn-&kih fa-kiultet in visokih fiol. Začela se je z obisikom na kolnski umiverzd, kjef Sfno »e s&ziuinili s tarnkajšnjimi študen-ti, dva profesorja pa sta na-s pozdravila v imeniu univerze in nam priredila posebni predava-nji o splošnem gospodarsikem poiožeju v Zahodni Nemčiji iti pa o netnišiki davčiii pCilitiki. Do kakšne mere sb ie v Nem-čiji fazViii nekateri monopttll Ln kako ogrom&n kapital so skoncentrirali v »vojih rokah, »mo videli niasledinje jutro, ko »mo obisikali po vsem svetu ttl«ni farmacevtaki kcmibinat Bayer v Leverkuznii pri Kolnu. Obrati tega kombinaita So prav-cato mestdi ziase. Samb, da bi obhodili vse obrate, v katerih j« »peljam želeariižikii tif, bi po-rabili diva dini, saj je V toVarni vp* kakor 100 km že.I*Zniške«a tira. Tako nam ni kazalo druge-ga, kaikor sesti v »vtomobil in Se peljati po tovarni. Kaj vid'i-mo levo ali desno, so nam pri-povedovali po zvočmiiku. Izsto« pili smo sa"io pr&d objekti, ka-tere smo hoteli podrobneje vi-detš. N>i mogvče našteti vseh izumov iz kemije in farmacije, ki so bili naipravljeni v tem kombinatu. Izdeliki te tovarne pyratnidon, aspirin, verona], an-tipyrin in drugi pa so zasloveli po vsem svetu. Bonn — začasno glavne tnestd Zahodm« Nemčije, se iiaim je predstavil kot lepo urejeno, mir-nb m^ttd. Tudii tukaj imajo kra-sno tto^Vo uinivefzitfetitio poslop-je, v katerem so nastaniene vse tamkajšnje fakultete. Tudi na tej umiveral So nam prii-edili po» sebno predarvanje 0 Schuma.no-vem planu, nato pa so nas po-gostili v študetnt»ki menzi. Papoldne stno napravili izlet Po Renu z motonno ladjo. Pe-ljali srno se mirno rezidenice predsedniika republike, tninio bonnskega parlamenta, rnimo palače, kjer je sedež kainclerja Adenauerja, in noto Se dale^ po R^nu navzdol, med žele.nj6tn to griči, m©d razvalinami nekda-njih gradiov pa med vasicami iin vinognadii. Sele na večer amo se vmiili v Borrn, kjer so nam v posloipju pajlamenta priredili zaikusko. Nasledje jutro smo bili gostje rndiuslrijskega inštituta V Kol-nn, kier se po končanem preda-vanju kar ni mogel končati ži-vahen razgovor, kajtj mnogo smo hoteli vedeti mi, še več pa nernški gospodarstveniki o nas. Ko smo zapustili Koln, se ie «***1ie le kdaj pomidUi, da 6e $avauijctc %a ptitnet teCe&ne tte$gedef bnt\tl in dvj vetja? Sprostife se gmofnih skrbi v primeru nesreče! Vaše življenje in vaše pre-možen,e zavaruje Državni Vsa potrebna pojasnila dobite pri naših zastopnikih L_ Stran 4. »TBIBUNA« Stev. 12 Zaključek ankete o slovenskem fUrnu Naša anketa proti centralizaciji filmskih podjetij IVltienie lz filma »Svet na Kajžarjuu f>dvi«i'no predvse-m od Marjanca Horva.tova. Služkinjo zrmoTe v podaian^u sa- sam. skTarno 6u'9tvenih vlo.eah, v ka- kljub im- oresivnemu podaiaruti preveč solzava, je njen nastop v Strind-bergo\'i žailoigri rpsnično prese- Medtem. ko I^ prvi del sponrp-a v ccVoU radovoljiv in bi mu mani akadentske javnosti o prohlemih našega filma V svojem članku bi se ottiejil Socialistične zveze delovnega dogajanja, pristopnost do pla- ve« pa si naSa podjetja, čeprav predvsem na načelne probleme ljudstva Srbije. Glavna tema nin, morja itd.). Težko si pred- bi si ga morala šele prav ustva-o slovenskem fiimu, ki jih je sestanka je bila diskusija o stavljam tehn čno-organizacijsko riti, že vnaprej kvarijo.« Vse-zajela naša anketa. Eden od združitvi jugoslovanskih film. stran takega načina dela, poto- kakof utemeljena skrb. b:stven.ih je n. pr. vprašanje skih podjetij. vanja filmskih delavcev, dnev- ' ftlisLim, da je vprašanje ko- centralizacije filanaskih podjetij Do sedaj se je pokazalo, da nice, snemanje avtentičnih eks- produkcije pereče in lahko z v Jugo^avigi, dalje koiproduk- je za centralizacijo 'predvsem terierjev in ne nazadnje renta- vsemi (danes še nepredvideni. c:ji itd. Analiziral bi tudi od- skupina srbskih lilmskih delav. bilnost teh domačih »kopro- mi) posledicamj ipostane akutno. govore, ki se tičejo vsebine in cev in pa vršilec doJžnosti di- dukcij«. Zakaj? Bojim se namreč, da kvalitete siovenskega filma, rektorja »Vardar filma« iz Podoben odgovor sta iposlala bo danes Se razumljivo opravi-ttiedtem ko bi to pot pustil ob Skoplja Aki Pavlovski (:z eko. tudi Hudnik Marko, študent fi- čilo za koprodukcijo — rent.a-itrani odgovore, ki obravnava- nomskih razlogov). Zanimivo Jozofije, in Pirkmajer Edo, štu- bilnost — postaJo trajna last vprašanja filmskega ustvar- je, da eden glavnih srbsk. h dent tehnike: »Centralizacija »Triglav filma«. In to iz kai nja (igralci, režiserji, kompo. filmskih teoretikov, Vicko Ras- filmske proizvodnje bi utegnila preprostega razloga: ker ne bo lisfci. snefmalci itd.). por, zagovarja nacionalna film. biti velika napaka. Dvomimo državnih dotacij, bo podjetje prisiljeno sodelovati s tujim.1. flmskimi podjetji. In če pomu slimo, da bo to sodelovanje dolgotrajno, obenem pa nave. zano (predvsem na nemška ozi-rcrna avstrijska podjetja, si lahko predstavljamo vplve, k1 bodo vjdni že čez nekaj let. Za. to mislim, da morajo slovensKi filmski delavci stremet} za tem, da bi ponovno dosegli dodeli-tev vsakoletnih dotacij. Ce za. vzemajo stališče, da je film umetniška ustanova, a ne in-dustrijsko podjetje, lahko zahte. vajo podporo z enako pravico kot n. pr. gledališke, glasbene in ostale kulturne ustanove, po. sebno. če pomislimo, koliko mi. lijonov prejme država od pred. vajanja tujih filmov. Cetrto vprašanje: Kakšne te-me naj bi obravnavali sloven-ski lgrani filmi?« Po do sedaj obravnavanih temah si Studentie želijo na pr. vedre filmske komedije, ki se odiigrava nekje ob vznožju na- Ceprav je pri nas v navadi, ska podjetja. On pravi: »Kon- namreč, da bi mogel itneti slo- ših planin, filim iz športnega da večina ljudi, kj so povab- centracija kinematografije, če venskj film v centralnem jugo- življenja, filme, ki bl obravna. ¦¦!!¦ ljeni v anketi, naj jasno izpo- naj jo razumemo kot eno pro. slovanskem podjetju take mož- valj življenje naSih slavnih mož ca, Antona Ingoliča, Ferda Go-vedo svoje mnenje, odgovori z izvodno telo in kot en umetni- nosti razvoja kakor pri nas. (Prešerna, Levstka Ud. naSo dine in Cirila Kosmača tahko molkom (in to se je zgodilo tu- ški svet, bi odpravila sleherno Obenem je s centralizacijo pro. starejio in najnovei^o zgodovL je kmalu uvrstila v prograrn di naši anketi), so nekateri po- svobodno konkurenco, ker bi izvodnje onemogočeno tekmo- no ter terne iz sodobnega živ. »Triglav filma«, seveda, če bo-slali solidno sestavljene odgo- preprečila preverjanje doseže- vanje, ki je prvi pogoj vsakega ljenja. do nažla svojega preoblikovalca vore, iz katerih bom skušal n:h uapehov z raznih stališč in napredka.« Na peto vprašanje: »Po kate. v filmski scenarij. Poleg tega ugotoviti splošno mnenje štu- kriterijev. Monopolistični polo- Na tretje vprašanje: »Ali so rih slovenskih literarnih delih bl navedel še delo Frana Mil-dentnv o filmski problematiki. žaj enega samega podjetja z tako imenovane koprodukcije naj bi snemali filme?« so pri- činskega »Ptički brez snezda«, Na prvo vprašanje: »Ali se enim samm uimetniškim sve- koristne ali škodljjve za razvoj speli le skromni odgovori. Pred- po katerem bi lahko nastal naš Vain zdi, da je nam Slovencem tom (kj bi — pa naj bi bil še naše izvirne filmske ustvarjal- lagajo, da bi snemali tale dela: najboliši mladinski filnn. poleg gledališča, rad a in dru- tako širok — vendarle izražal nosti?« je večina študentov od- Prežihov Voranc »Ljubezen na I* ^goraj navedenih odgovo-gih kulturnih ustanov potrebna eno samo stališče in en sam govorila, da je koprodukcija odoru« Ivan Tavčar »Visoška rov }e razvidno, da je naša tudi lastna filmska proizvod. pogled na vprašanja filmske trenutno koristna, da pa lahko kronika« F. S. Finžgar »Pod akademska filmska pubiika v nja?« so se odgovori glasili pn- umetnosti, repertoarja itd.) b' postane škodljiva za nadaljnji svobodnim soncem«, Ivan Can- na< pri nas že v nfhove vnde. Torej je slaba kulturnih delavcev Srbi.ie, ki domala na razpolago (umetni- stran koprodukcije predvsem v ga je organiziral sekretariat ško In tehnično osebje, kraji moralnf i>gubi. nmetniški «lo- Diplomska predstava Akademije Nadaljevanje t 1. »trani nih malenkosta težko kaj očital, nosti tahko vse bolje uspeL najti posetmega razumevanja, je enodejanka Bernarda Shawa Breda Urbičeva pa je kot njego- je njeno celotno podofoo bržda »Naiagani soprog« ustvarila po- va žena pokazala premalo octtv zairadi točmegia koncepta in vsem dru/gačein videz. 2e saroo ske spretoosti, da bd ji gledo sproščene igralske intuicije za- 6ehy je pravzapirav nesrečno iz- lec mogei verjeti in prav taloo igrala re« uspešno in zadovolji- bra.no. To pa bi lahko očitali »čednosti« zairadi katerih na.j bi vo. Resnične nadarjenosti ji ni vsem tre«i upnizoritvam, saj de- ideja celo.tnega dela imela re- mogoče odrekati, b pomočjo ru- la niso niti strogo klasiena niti sničen raison d'etre. Zapeljivec tine, pridobljeine z delorn pa se moderna, kakršnih pričakuje na- (ali morda zapeljanec) je bil bo prav gotovo uvrstila med dio- še glerlaldško ofočinstvo. Nala- Amdrej Kurent. Svojo vlogo ]e bre karakterne igrfelke. Nj-e- gami soprog je satira na spre- dncela ločen.o od vseh ostalih in n«ga partnerja. shigo Jeana je jem »Candide« in je zato pov- pov-em p:> lastni zaraisli hotel igral Jurij Sou^eik, ki je celotno sem neaktualno, kajti gledališko približati Shawovi komiki, pa vlogo interpretiral na zadovo- občinstvo, ki »Camdide« na odru se mu je to deloma ponesrečilo, Ijiv in u<5i'.njkovit na^in. Njego- ljuibljanske draine še ni videlo, #ker je zairadi osamljenosti izpa- va izrazina sili, ki s« morda ne- satire ne more razumeti. Po- <}ai iz celotnega koncepta kot kje na dnu kwmi zaradd lastne leg tega pa tudi uprizoritev sa- nenavadna posebnost. Vsekak-or raz,klane osebnosti mu je prav ma nd bila zadovoljiva. Izvedbi je mladi igralec, kateremu za- v tei vlogi nieovirtno pri.pmmo- se je namre^ v?e preveč pozna- radi nekaterih res uspeiih rua- gla do uspeha. Splošno mnenje Io, da je režiser botel enn, igra!- stopov v preteklcsti že nihče glednliške publike, da bo dobi- ci pa drugo. Morda je vzrok v aačelno ne odireka nadairjenosti, ln SNG v njem enega tistih nezauipaegovega »Rudo« pričako- no. Seveda pa ie takšrm upanje neuspeh. Enodejamko je režiral Milam Celotna predstava AIU Je p igralčeve zavzetosti za neposred- Staate. Ko bi z večjo invencijo kazala, da so študentje igralske io odTsfcn udejstvovanje in tu- z več domisleki in s spretnejšim akademije zmožni umetniškega di za poglaibijanje in raizvoj last- načinom režije odvrača] pr»zor- p.odajanjaf kvalitetae izvedbe in ne osebnosti. Brez sledtnj« je še nost gleda.]rev na podrobnosti, kljub nekaterim pomanjkljivo bi d bčit tž i tako velik talent samo spreten bi m°rda občinstvo teže opazi- stim zmožni za kvalitetno delo, obrtn.ik. '° pomanjkljivosti celote, pose- da prav tako kot prejšnj:.a leta Od vseh nastopaiočih \e prav b€j ker je bil teTnpo igranja za- niso razočarali obiskovalcev gotovo pokazala naivečii ra.zivf>j dovoljiv. K tej edin.o dobri stra- gledališča, eeprav smo njihov uprizoritve &n morda bolj nastop presojali z enakimi me- \no je zaigrala z intenziteto, prispevali igralci, kot pa režiser rili, kot presojaino one gledali- ške delavce, med katerimi bo- VakS zTe v pi^ mo resTiiično nadariena igraika. Slavbo Strnad v vlogi sopro- do nekateri letošnji dplomanti Ker smo mlado igralko dosle.1 ga je pokazai precej nadarjeeo- prav kmaJu živeli in doživljdi (n. pr. kot Dono Amo sti in priaadevanja, čeprav bi tisto življenje, za katerega so se žl i p v »Kamienitem gostu«) le v v preprostejši in subtiilnejši vlo- vsa leta požrtvovalno priprav- k Iji P M t fo-lidno m&stvo. Štn-dentski klu-bi todelujejo tudi v domačib prvenstvenih tekmova-njih, kjer dosegajo prav lepe re-zultate. Prav gotovo bomo o nasih "sport-nikih in o "sportu na Univerzi tu-di v prihodnjem letu napisali kaj razveseljivega. Temelji so položc-ni, vendar b-omo poskusali doseči boljse po-goje za razvoj športa rned "studenti. Prav zaradi shbih popojev dela moramo sportnikom in športnirn delavcem na. ncui Uni-•verzi testitati k uspehom v minu-lem lolskem letu. AOK Je foil ustamovljen komaj pred nekaj meseci. Delo v klubu Je hitro zažlvelo in moremo reči, da je v tej kratki dobi požel nekaj zadovoljivih rva>lra Babemberg in Ljubljane. Igra ni bila tako lepa in raiziburljiva kot prve, vendar sr> naši košnrkaTji 7imag3ili z večjo raeliko 77:42. — Avstrijoi so se v za-četku igre dotoro uipir3ili Ljuibljamčamoim, na kiamicu pa jih j? moštvo Lju-t-Ijaine popolinonr^ pregazilo. Sa-mo Kristančiii je v zadmjih dveh mdnutah igre dosegel 7 košev. vseeno dopustiM r.iasprotnlku, da je zraagal. Najboljši igralec mo-štva j€ b!fl Vlado Skrbinek, štud. kemije, ki je tudi stalni član državne reprezentamce. Z državno reprezentanco je poto-val v Turčijo tudi slušatelj VPS Jošt Julko. Moštvo je priprav-Ijal na tekraovanja Kosec Miloš. Slabši uspeh je dosegla žen-ska vrsta, ki nima standardnega moštva in ima le nekaj igralk, ki so po pravici uvrščene v moštvo, ki igra v zvezni ligi. V tekmovanju sn zasedle 5. mesto. Dolgo Časa raso imele nobencga trcnerja, Sele v zadmjih rfneh Je vodstvo njihovega treninga prevzel Uvoržak Rado. Drugo moštvo, kl tekmuj« v republiški ligi, tudi ni doseglo uspeha, kakršnega bi lahko. Moštvu primanjkuje borbenostl i« voije do igre, V spomladan-skem delu tekmovanja so do-segli 4. tnesto. Klub ima dobre pogoje za razvoj in pričakujemo tudi v jeseni dobrih uspehov. »Palača športovu v Istanbulu w Yurci|i NAŠB SO PREMAGALI TURŠKO REPHEZEKITA^SCO S 3:0 Piše dr&avni reprez entant Skrbinek Vlado, štud. kemije O turških odbojkarjih se do naše tekme z njimi skoraj ni ničesar vedelo. Odbojko igrajo že trideset let, a so imeli le malo ali skoraj nobenih mcd-narodnih srečanj. Dva meseca pred nami so igrali z Izraelom, vse tekme so odločili v svojo korist. Tekmovanje z Jugosla-vijo Pa je bilo prvo mednarod. no srečanje v Carigradu po vojni. Turki igrajo še stari, pri nas-bi rekli »sokolski« sistem, s tremi podajači in tremi tolkači. MARIBORIADA Razpis atletskega programa in piopozicije za državno prven-stvo posameznikov, troboj štu-dentskih reprezentanc Ljubljane, Celja m Maribora ter prven-Etvo ljubljanske Univerz6 za leto 1952/53. Tekmovanje bo v tednu »Ma-riboriade«, in sicer kc>t prva otvoritvena točka na stadionu »Zelezničar« ob Tržaški cesti v dneh 22. do 23. avgusta v sklo. pu državnega prvenstva posa-mez*nikov. Discipline: Teki: 100, 200, 400, 800, 1500, 5000, 10.000, 110 čez zapreke, 400 čez zapreke, 3000 stipl. čez, 4X100 in 4X400 m. — Skoki: višina, daljina, troskok in palica. — Meti: krogla, disk, kopje in kladivo. Pravico nastopa imajo vsi člani atletskih organizacij, TD Partizan, visoke, srednje in njim sorodne šole in delovni kolektivi. Prijave se morajo poslati v dvojniku AZS Ljub-]jana, Likozarjeva ulica, do 1. avgusta 1953. Vsi študentje, ki se bodo ude-]ežili tekmovanja v okviru dr-žavnega prvenstva, so vabljeni, da tekmujejo istočasno za ipr-venstvo MAK in ljubljanske Un'.verze. Prvenstvo MAK bo v okviru troboja študentskih reprezentanc Ljubljane, Celja in Maribora, ki se bo točkova-lo po finskih tablicah; število nastopajočih je neomejeno. Vsak nsjbolje plasirani študent vsa- ke discipline pa bo prvak tiste discipline za leto 1952/53 ljub-ljanske Univerze. Vse tekmovanje pa bo v zvezi z državnim prvenstvom posa-meznikov in vsak mora biti do določenega roka prijavljen pri AZS preko društev, Univerze (Zvez6 študentov Ljubljana) ali MAK. Vsak, ki hoče tekmovati za študentskega prvaka oz. za prvaka MAK v okviru troboja, mora biti reden ali izreden študent v letu 1952/53. Stroške potovanja, preno&išča in hrane nosijo društva oziro-ma posatnezniki. Pred nedavnim so imeli naši kajakaši tekmovanje v kajak-slalomu in kajak-kandahar tek-movanje. Te prireditve so ss udeležili tudi inozemci in sicer: Francozi v kanujih, Nemci in Avstrijci pa v kajakih. Konku-renca je bila ostra, saj so na. stopili svetovni prvak Eiterer in še dva člana avstrijske dr. žavne reprezentance. Proga za ajust po divji vodi je potekala od Kranja do Trboj in je bila dolga 9 km. Na cilj je prispel z najboljšim časom Zadel pred Iljo in Hlavačkom. Med kanuji sta zmagala Bernot in Požar, kar je izreden uspeh, saj so Francozi odlični tekmo-valci v tej panogi. Zmago med Nagrade: Prvi trije prejmejo plakete, zmagovalec v troboju pa prehodni pokal. Organizacija tekmovanja: od- bor »Mariboriade« in mestni atletski odbor mesta Maribora. Razipored športnih iger kot odbojke, košarke, nogometa, ro-kometa, namiznega tenisa, stre-ljanja jtd. bomo objavili pozne-je. Prosimo vse klube kot pri-padnike množičnih organizacij, da pošljejo prijave na naslov: za MAK, poslovalnica Branika, Maribor, Grajski trg 4. 4 Pripravljalni odbor MAK ženskami je slavila Will Truda. V sialomu se je najbolje odre-zal Ilja, ki je progo prepeljal brez napake. Ta prireditev je veljala tudi za sestavo državne raprezen-tance in je treba poudariti uspeh Slovencev, kajti na sve-tovno prvenstvo v Merano gre-do kar štirje Slovenci. Repre-zentanca je sestavljena takole: Ilja, Hlavaček, Zadel, Svet, Ro. pret in Drovenik. se na »TRIBUNO« Res je, da je jiu-jitsu obramba šibkejšega proti močnejšemu. Toda nekateri močno dvomijo, da obstaja sploh tak individuum nežnega spola, ki bi mogel v kakršni koli sili pozabiti na svoje nežno poreklo in se iposlužiti drugačnih obrambnih sredstev kakor že v pradavnini znanega joka, vpitja, igrane omedlevice, grizenja itd. Gornja slika pa bodi dokaz tistim nevern.m Tomažem, kj ne morejo verjeti, da se ženska lahko s bvojo mo^jo zoperstavi moč-jaejšemu nasprotniku. Na slikl je prizor s treninga Alcademskega judo kluba. Da tolkače lahko Io5i tudi opa-zovalec, nosijo različni dres. Tako n. pr. so imeli njthov: tolkači črne majice z rumeno široko črto čez prsi, podajači pa rumen« majice. V tolčenju so precej slabi za naše pojme, tolče pa samo oni igralec, k; pride pri menjavi servisa na prvo tolkaško mesto. Igrač na tretjem tolkaškem mestu ni nikdar dobil žoge. Podaje so običajno nad glavo, včasih v malo več-jem loku. Odriv za skok pri udarcu imajo vsi na eno nogo. Servirajo navadno, le pri enem ali dveh «m opaeil, da sta po-skušala servirati čez glavo. Vse to se nam j6 od početka zdelo zeio srnešno. Njihov na-sprotnik torej točno ve, kdo in kje bo žogo udaril, Tako je bilo, da so v prvi tekmi med reprezentanco Carigrada in Beo-grada naši igralci lahko vedno prišli trije v blok. Toda tu nas je presenetilo' nekaj, kar se pri naših igralcih le redko opaža. Turki so žogo skoraj vedno pla-sirali mimo trojnega bloka v igrišče in naredili točko ali me-njavo. Ce nismo postavili bloka, so žog>o zabili. Presenetila nas je njihova izredna igra v polju, ki je v marsičem podobna fran-coski. Turšiki igralci so v polju zelo požrtvovalni. So gibčni in se mečejo za vsako žogo. Stra-hovit udarec Budiiina n. pr. so vrnili često z labkoto v naše polje. Sele drugi dan, ko smo Jgrali oficialno tekmo Turčija — Jugoslavija, je .trener Strahonja velel uiporabiti drugo taktiko. V blok je skakal samo po en igralec in to vedno srednji, ostala dva pa sta bila priprav-ljena loviti ob mreži plasirano žogo. Ta taktika se je dobro ob-nesla. Tekmo smo odloč;li V svojo korist z rezultatom 3:0. Slkoraj vsaik od turških igral-cev se ukvarja poleg odbojke še z drugim športom. Njihov naj-boljši igralec Salabi je prvak Carigrada v skoku v višino, 190 cm dolgi Sagit, ki je tudi najvišji igralec njihove repre-zentance, je obenem član držav-ti« reprezentance v košarki itd. Tekme so se odigravale v športni palači »Sporve Sergl-Saraj«. Tu se igrajo tudi vse mednarodne košarkarske tekme. Dvorana je podobna pariškemu Couibertinu, samo da je zadnja lepša in morda malo večja. Naši tekini je prisostvovalo 3500 gledalcev, kar predstavlja za turško odbojko rekordno število. Dvorana jih lahfko sprejme še enkrat toliko. Otmeniti je tireba turške sod-nike. Verjetno je njih slabo «9-jenje izviralo iz nepoznavanja odbojkarskih pravil, pri tem srao bili oškodovami v glavnem mi. Kolikokrat 10 bile žoge turških igralcev zadržane, no-šene ali porinjene pri samem udarcu :n vendar j« igra tekia dalje. T'o se je opazilo zlasti tretji dan. Prvi dan je vodil tekino naž sodnik Sirotanovifi \z Beograda. Želimo .jhn itsprJt« Na letošnjem jubilejnem tur-nirju za prvenstvo SJovenije V počastitev 50-letnice šahovskega udejstvovanja velemojstra dr. Milana Vidmarja in 25-letnice šahovskega dela mednarodnaga mojstra Vasje Pirca sodelujejo tud{ trije študentje, LUSK. peCctnUi na potovan)lft \ (v kartonskih ročkah) tta v pCanln&fcift Studentske menze, naročajte na veliko pri Vugocockta servisu, Podjetie za izvoz lesa in lesnih izdelkov , Titova 1 Telefon: 20-563 Telegram: Slovenijales Ljubljana Posredujemo, kupulemo in izvažamu: mehak rezan les trd rezan les zaboje tesan les železniške pragove drva za kurjavo oglje furnir vezane plošče * panel plošče lesonit plošče parkete lesene barake pohištvo za stanovanja in urade stole iz upognjenega lesa lesno galanterijo Vršimo vse posle mednarodne špedicije z lesom, ki se izvaža preko luk po morju I Naši odbojkarji so tretji Ofovesča stofe cenfene odfemalce, do smo presellll itoie slcladišce iz foin|akoveul.1 v nowe prosiore no tfrgu Revolucije ši. 2 Obsnem sporočamo, da bomo v najkrajšem času pričell s prodajo speclalnega laboratorljskega stekla ziramke VULKAN, ki ima visoko termično in tudi veliko mehansko oflpornost. t septembra bomo pričeli z razprodajo večjih količin domačega LABORATORIJSKEGA STEKLA po izredno znižanih cenah. Prednost pri nakupu imajo visokošolci, katenm, nudimo kot do sedaj iO%popusta. Na zalogl imamo bogat asortiment kemikalij, laboratorijskega stekla In porcelana. UVAŽAMO PO NAROČILU SPECIALNE LABORATOR!JSKE NAPRAVE. UPRAVA IN TRGOVINA TRG REVOLUCIJE 15 TELEFON. ŠT. 21-550 DELOVNI KOLEKTIV TOVARNA TISKANEGA BLAGA KRANJ pošilja ob zakliučku šolskega leta vsem študentom, ki so dosegli pozitivne ocene, prisrčne čestitke, istočasno pa želi Vašemu listu »TRIBUNA«, da bi tudi v bodoče dosegal čim večje uspehe pri vzgojnem delu med študenti