3-2006 72 3-2006 73 Proti vrhovom – z znanjem! Proti vrhovom, Jani Bele, Planinska zveza Slovenije, 2005 Za menoj je nov vzpon, tokrat lite- rarni. Prebral sem knjigo, ponatis pri- ro~nika o hoji in gibanju v gorah Proti vrhovom. Prva izdaja je po{la `e po treh letih. To lahko pomeni dvoje: ali pre- majhno naklado ali veliko zanimanje. Menim, da gre za oboje. Knjiga obse- ga 162 strani; ko jo bralec odlo`i, je ne- koliko razo~aran, ker je ture `e konec. [koda, da ni razte`aj ali dva dalj{a. In se za~ne spra{evati, ali kaj po- gre{a. U~na snov zajema skoraj vse. Hojo po »navadnih« markiranih poteh, brezpotju, feratah, plezanje v kopnih stenah, gibanje v gorah pozi- mi, plezanje v zaledenelih slapovih, gibanje po ledenikih, turno smu~- anje, bivakiranje, treking, nasvete in napotke za ravnanje pri nesre~ah. Pou~imo se lahko o hrani, pija~i, po~- itku, na~inih gibanja, sestopu, streli, vremenskih preobratih, ustavljanju zdrsa, plazovih in drugem, kar nam utegne koristiti v gorskem svetu. Kljub vsej vsebinski pestrosti pa v nekaterih poglavjih ne bi {kodilo malce ve~ podrobnosti. Recimo pri vremenu nekaj besed o znamenjih, ki napovedujejo spremembo. Sicer o tem lahko preberemo v kak{ni drugi knjigi (France Bernot: Vremenoslovje za pla- nince, Günter D. Roth: Vremenoslovje za vsakogar), vendar je lepo imeti ~im ve~ zbranega na enem mestu. Morda ne v slogu: »Kdor gre avgusta na Tri- glav brez bunde v ruzaku, je b’k,« kot se je glasil ni~ kaj ne`en nasvet sta- rega ma~ka, ki sem si ga zapomnil za vedno. Verjeli ali ne, v dana{njim raz- meram prilagojeni obliki ga {e vedno upo{tevam. ^eprav obstajajo priro~niki za prvo pomo~ in mobilni telefoni, nekaj napo- tkov za dajanje takoj{nje pomo~i vsaj pri nekaterih po{kodbah ne bi bilo odve~. Naj jih omenim samo nekaj: vrste ran, ustavljanje krvavitve, zvini, zlomi, sne`na slepota, zmrzline, ope- kline, son~arica in morda {e kaj. [e o plezanju v kopni steni. Nekaj malenkosti je, s katerimi se ne stri- njam. Ena izmed njih je vrstni red opravil pod steno pred za~etkom pleza- nja. Praksa ka`e, da si najprej nadene- mo plezalni pas, nato plezalno opremo. Plezalnike pa obujemo {ele takrat, ko za~nemo plezati. Torej, drugi ali tretji literatura v navezi se preobuje, ko pride na vrsto. Le zakaj bi po nepotrebnem trpel v pretesnih plezalnikih? Vsekakor je nujno, da plezalec ob- vlada polbi~ev vozel. Da zna z njim va- rovati in, ~e ne gre druga~e, tudi »ab- zajlati«. Vendar bi lahko avtor omenil tudi {tevilne zavorne plo{~ice, s ka- terimi danes varujemo v hribih in jih uporabljamo tudi za spuste po vrvi. So celo bolj{e od osmice. Pre{ite zanke so danes bolj raz{irjene od zank, zaveza- nih s kravatnim vozlom. Poleg tega pa je Pitu Schubertu uspelo dokazati, da se kravatni vozel v dolo~enih razmerah razve`e! knjige so prispevale tudi fotografi je. Imenitno se mi zdi, da je kazalo vsebi- ne na za~etku knjige. Za naslednji po- natis predlagam tudi stvarno kazalo. Ko knjigo preberemo, se nam po- rodi vpra{anje, komu je namenjena. Hja, odgovor je preprost – vsem, ki hodijo v hribe. Toda! Naj ne misli za~- etnik, laik ali kdor koli, da je s tem, ko je knjigo prebral, `e zrel za podvige. »Ej, sem ̀ e na stodvajseti strani, gremo na Glockner!« Noben priro~nik ne more nadomestiti prakti~nega znanja, ki ga potrebujemo za zahtevnej{e ture in ga pod vodstvom in{truktorjev do- bimo v te~ajih gorni{kih ve{~in, alpni- sti~nih in planinskih {olah. Je pa knjiga dober opomnik za tiste, ki so nekatere spretnosti pozabili, da si osve`ijo zna- nje, pogledajo, »kako se `e tisto nare- di«. In ne pozabimo, kaj poudarja Bele: nekatere ve{~ine je treba osve`evati, trenirati, da jih lahko izvedemo pod- zavestno, ~e je treba – npr. ustavljanje zdrsa s cepinom (za bo`jo voljo, pa ne na Grintov~evi strehi). Priro~nik Proti vrhovom je prav gotovo nov mo~an argument za pri- vr`ence teorije, da smo Slovenci pla- ninski narod. In dokaz, da so tisti, ki uvr{~ajo alpinizem med adrenalinske {porte, navadni ignoranti, da ne re~em ~esa huj{ega. Kajti toliko teoreti~nega in prakti~nega znanja, kot ga potrebu- je ~lovek za kolikor toliko varno giba- nje zunaj uhojenih, markiranih poti, ne more{ preprosto omejiti na adrenalin. Torej, ~e komu {e ni jasno: knji- ga Proti vrhovom naj postane obvezno branje. Predela naj jo vsak, ki zahaja v gore ali pa se namerava za~eti ukvarja- ti s planinsko turistiko. Prepisovanje ni prepovedano, je pa {kodljivo. Bli`njice se ne obnesejo vedno! P. S.: Bolj vzgojno bi bilo, ~e bi imel mo`akar na naslovnici ~elado na glavi. Rde~o, zaradi kontrasta. Mire Steinbuch Geotrip '02 v Sloveniji Geotrip '02 v Sloveniji. Avtorji besedila: Uro{ Herlec, Branka Hlad in Marko Simi~. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 2005 Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor je konec lanskega leta izdala li~no knji`ico z nekoliko skriv- nostnim naslovom Geotrip '02 v Slo- Kateri letni ~as je Janiju Bele- tu najljub{i, postane jasno v poglavju V gorah pozimi. V njem se je avtor z u`it- kom razpisal in nam razkril svoje boga- to znanje. Morda se bo komu ob pestri izbiri derez zdelo {koda papirja za opis sekanja stopinj v led, ~e{, to je vendar pre`iveto. ^e pa bo ravnal tako kot dva obetavna »gumpca«, ki sta pridrvela pod Ojstrico, odlo`ila nahrbtnika z de- rezami vred, ker se je sneg zelo pripra- vno vdiral malo ~ez gle`nje, in nadalje- vala v slogu »light is right«, se bo morda spomnil na sekanje stopinj na strani 83! Ko sta namre~ mladca pri{la na zgornjo tretjino pobo~ja, se je sneg strdil, tu in tam pa pre{el v led. In sta jih sekala, stopinje, kajti »fi ght is right«. In ob~- udovala gorske vodnike iz zlate dobe alpinizma, ki so na eni sami turi izse- kali tudi po ve~ tiso~ stopinj! ^eprav je izdelavo nekaterih voz- lov po mojem mnenju zelo te`ko nari- sati, je Danilu Cedilniku to zelo dobro uspelo. Celo jaz sem se lahko znova nau~il `e pozabljene variante neke- ga vozla. Svoj dele` k estetski podobi