SLOVENSKI
V
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
Iz linju 5. in 20. vsakega meseca na celi	III	Za oznanila se plačuje od navadne ver-
poli in velja za celo leto 3 gld., za pol	I	stice, če se nat-isno enkrat, 10 kr., dvakrat
leta 1 gld. 60 kr.	lil	14	kr.,	trikrat	18	kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“
Štev. 19. V Mariboru 5. oktobra 1876. Letnik IV.
Zgodovinske čertice narodnih šol v ljutomerskem okraju.
(Dalje.)
Mnogo let, to je od 1. 1848. deluje na tukajšnji šoli g. Gabriel Postružnik kot učitelj 3. razreda; prejšnje šolske gosposke dale so mu vsled izglednega podučevanja naslov „izgledni uči-te 1 j“; po starem običaju ga zove ljudstvo „školnik“. Pred njim jo bil v Ljutomeru „školnik“ njegov oče skozi 30 lot, t. j. od 1. 1818 pa do 1. 1848; pred tem jo služil Ivan Huber, oče tukajšnjega tergovca, g. Adama H. Voditelji prejšnje trivijalne in farne glavne šolo so bili prej farni župniki, in sicer pred letom 1853 dekana Jaklin in Cvetk,o, od 1. 1853 pa do novih šolskih postav (1. 1869 in 1870) pokojni dr. Anton Klemenčič, znameniti domoljub slovenski in prijatelj šolski, ki jo imel zlasti velike zasluge pri osnovanji 4. razreda. Leta 1870. bil je nadučitelj (in ob enem šolski voditelj)' g. Iv. Bauer, a od marca meseca leta 1872. pa vodi podpisani tukajšnjo šolo.
Pervi (začasni) učitelj meščanske šolo je bil g. Pr. H a fn o r (sedanji c. kr. okrajni nadzornik). Po prestrojenji te šolo v 1. razred nižjo realko 1. 1863 bil jo do 1. 1868 učitelj te šole g. Jož. Motz, sedanji glavni učitelj na učiteljišču v Gorici. Leta 1869 in 1870 jo deloval v tein razredu g. Karol 8 p on d a, sedanji učitelj meščanske šole v Radgoni, in od tega časa pa g. Ivan Kry 1.
Kazen tu imenovanih oseb služilo je v tem času v L, 2. in 4. razredu mnogo učiteljev, kajti menjavali so se v prejšnjih in sedanjih časih prav pogostoma. V 15 letih, t. j. od leta 1861 do leta 1876, služilo je v imenovanih razredih 16 učiteljev (gg. Maurus, Polič, Pfeifer, Rotnar, Rajšp, Lukman, Skuhala, Ornik, Delacorde, Bregant, Hanžekovič, Meglič, Pernišek, Žirovnik, Klanjšček, Miki) in od leta 1872—1876 — 5 učiteljic; gospodičino: Toman, Ludvvig, K ki, Hrašovec, Dev). —
19
Denašnja štev. ima Knapekovo prilogo, V2 pole.
Znamenito bi bilo navajati štovilu šolo obiskajočih otrok od prejšnjih let; vendar podpisanemu manjka za to potrebnih dat, katerih ni najti v shrambi šolskih aktov, od katerih podpisani od prejšnjega šolskega voditelja (pok. dr. A. KI.) skoro niš prijel ni. — Za zgodovino tukajšnje šole so tedaj edino le še tiskana šolska poročila važna. Teh šteje šola s tem letošnjim poročilom že sede m. —
Pervo letno šolsko poročilo, pisano v nemškem jeziku, obsega spis „Kurzer Abriss der Entwicklungs-Geschichte der Volksschule in Luttenberg von Josef Motz“ (t. j. kratek odlomek iz zgodovine razvitka narodne šole v Ljutomeru od Jož; Motza), iz katerega jo tudi podpisani za pričujoči članek nekoliko dat posnel. To sporočilo jo od 1. 1866 in kaže v vsakdanji šoli 346 šolo obiskujočih, med temi v 1. realki samo 7, v 4. razredu 33, a v 1. razredu pa 143.
Drugo šolsko poročilo od leta 1867 (tudi nemško) ima na čelu sestavek „Die AthmosphiLre“ od g. Jož. Motza. Šolo obiskujočih je izkazanih v njem 434. — Po tem drugem poročilu se je prenehalo s tiskanim poročilom, gotovo iz toga vzroka, da ni bilo dobiti lehko noveov v ta namen.
Podpisani je pa začel 1. 1872 izdajati z nova letna šolska poročila, in sicer v slovenskem jeziku. Za pokritev stroškov darovali so gg. teržani in uradniki v Ljutomeru sleherno leto precejšnje zneske. Poročilo od 1. 1872 ima na čelu spis ^Zgodovinske čertice Ljutomera in njegove okolice“, spisal L Lapajne, Poročilo kaže 389 šolo obiskujoče mladine.
Šolsko poročilo od 1. 1873 ima na čelu spis od istega pisatelja: „Ljutomer in njegova okolica. Krajepisna čertica“. Število šolo obiskujočih v tem lotu je 433.
V šolskem poročilu od 1. 1874 piše p;. P e mi šok o kmetijskih strokah pod naslovom „ Ljutomerskim kmetom11. Poročilo kaže 489 šolo obiskujočih. Predzadnje poročilo od lanskega leta (1875) ima spis od istega pisatelja „o kletarstvu". V šolo jo hodilo to leto že 502 otroka. In letošnje 7. šolsko poročilo, ter 5. slovensko, izdano od podpisanega, kaže šolo obiskujočih 566 od 666 za šolo ugodnih otrok.
II.	Dvorazrednica pri sv. Križu.
Kolikor se je iz starih pisem poizvedelo, bil je pervi učitelj najet leta 1702, in sicer pod takratnim župnikom. Verjetno je, da je že v prejšnjih časih tu kakova šola bila, toda vedeti se no more, kajti vsi zgodovinski spisi bili so ukončani po požaru, ki jo bil pred kacimi 200 loti cerkev in farovž vpopolil. Pervo šolsko poslopje je stalo od leta 1702 do 1780. leta; drugo pa od leta 1780 do 1830. Obe dve sto bili leseni. Sedanje šolsko poslopje z enim nadstropjem je torej že tretje.
O osebah, ki so na tej šoli delovale, nismo mogli veliko poizvedeti. V Hofriehter-jevi knjigi „Luttenberg und seine Umge-bung“ beremo to-le:	„Leta	1784 sta dobila župnik Jelen in
oskerbnik Koki za pospeševanje šolstva zlato svetinjo.“ Enako je bil odlikovan g. Anton Regolec, vpokojeni nadučitelj 1. 1872. Kdaj je postala šola dvorazrodnica, ni nam znano; gotovo že pred mnogimi leti. Šolskih otrok je štela ta šola že leta 1850, kakor se bere v omenjeni Hofrichterjevi knjigi, 266.
III. Dvorazreduica pri Mali nedelji.
Proti koncu preteklega stotetja je pogorel farovž pri Mali nedelji in ž njim tudi vsa pisma, ki šolo zadevajo: Vč se le to, da je o istem času tukaj stala lesena šolska hiša z enim nadstropjem; zgoraj je bila učilnica, spodaj je pa stanoval učitelj (nek Franki), Kavno o istem času je služboval tukaj kaplan Martin Kavčič, kateri jo kupil zraven te hiše ležeč vinograd z sadonos-nikom in vertom ter ga vstanovil učitelju v poboljšok z nekako pogodbo, katera pa ni na tanko določena, kajti se jo različno razlaga. Leta 1818. so je postavila nova učilna brez nadstropja, katera se je pa že leta 1872, (23. aprila) podreti morala zaradi premajhnega prostora. V omenjenem letu se je postavila v 6 mesecih kljubu vsem ovirom nova, velika, prostorna šola z enim nadstropjem. O času stavbe se je najela neka majhna soba za uk, iz katere se je 15. listopada poduk presolil v novo prostorno šolo. 28. listopada se je nova šola slovesno blagoslovila. Te svečanosti se je udeležila vsa šolska mladina, 11 sosednih učiteljev in veliko število faranov. Ob 10. uri je bila sv. meša z godbo, pri kateri so zbrani učitelji peli. Po meši so sedanji katehet, g. Rošker blagoslovili poslopje. Med tem so se zbrali vsi navzoči v veliko šolsko sobo, kjer so gg: učitelji, krajni nadzornik in eden učencev zbranim tehtne besede o šolstvu govorili Naposled so bili učenci s kruhom in drugim obdarovani. Presvitli cesar je k tej stavbi daroval 300 fl„ deželni zbori000 gld. Ob 2. uri je bil v drugi učilni sobi skupni obed, katerega se jo udeležilo nad 60 oseb. —
Od začetka tega stoletja se šteje nad 30 učiteljev, ki so na tej šoli delovali. Med župniki malenedeljskimi zasluži, da ga tudi na tem mostu imenujemo, slavnoznani Anton Krempl, sloveči slovenski zgodovinopisec, pisatelj ..Dogodivščin štajerske zemlje“ in druzih knjig. Umeri je tu leta 1844.
IV. Enorazrednica v Cezanjevcih.
Kakor smo izvedeli iz ustnih virov, ustanovljena je bila ta šola 1. 1826. Pri zgodovini ljutomerske šole smo pa rekli, da se je v Ljutomeru bil tretji razred odperl 1. 1844. in malo časa pred pa se jo bila podružnica v Cezanjevcih ustanovila; a ta mali čas je znašal vendar le kaeih 20 let.
— 29G —
Druzega znamenitega ne moremo o tej šoli povedati. Šola sama ne hrani spisov o svojih prejšnjih učiteljih. Poizvedeli smo samo to bili, da so sledeči učitelji na tej šoli služili: Milink, Brankovič, Ivanek, Veličnjak Andrej, Adamič Jakob, Šijanee Lovro in Terstenjak Matija. —
V.	Enorazrednica v Veržeji.
O času ustanovitve te šole nismo mogli kljubu marljivemu popraševanju nič gotovega izvedeti. Jako verjetno je, da je bila šola koneem minulega stoletja ustanovljena. Imen učiteljev se v starih pismih (katerih pa prav za prav ni) ne nahaja. Po pri-povedanji sedanjega g. učitelja joytu baje najpervo nek Arbeiter podučeval, a za njim pa učitelji: Cižek, Veličnjak, Filipič.
*
* *
Iz teh kratkih, tako zelo pomanjkljivih čertic se pač vidi velika škoda, da niso naši predniki zanimivih dogodkov glede šole zapisovali in shranjevali, kar mi danes zolo obžalujemo in radi Česar naše prednike po pravici obtožujemo. — I)a ne bodo naši nasledniki še z večjo opravičeno nevoljo tudi nas enakih grehov dolžili, zato začnimo marljivo in vestno sestavljati šolske kronike, katere nam že ukazi naših gosposk tako živo pri-poročujejo.	Ivan	Lapajne.
Kako bi se mogla naša šolska literatura pomnoževati?
(Pri občnom zboru „ueilcljako zveze“ v Colji govoril I. Lapajne) Narodu brez lastne literature ni zagotovljena bodočnost. To velja tudi o šolstvu. Našega naroda ne bode mogoče več lahko ponemčiti ali poitalijančiti, ker si je ustanovil svojo literaturo, katero si dan za dnevom pomnožuje; a našemu šolstvu proti nevarnost, da bode svoj slovenski značaj zgubilo, ako se ne bode z vso pozornostjo varovalo načelo, da ljudske šole po Slovenskem ne morejo in ne smejo drugačno biti, nego slovenske. Slovenski značaj bodo pa one le tedaj obranile, ako bode v njih čverst in s prepričanjem naroden učitelj, ki bode ljubil, umel in gojil slovenščino, ako bode mladina preskerbljeua z zadostnim številom knjig, in sicer dobrih slovenskih knjig. Teli jo prišlo sicer v poslednjem času nekoliko na svitlo, toda njih število je še nezadostno, njih obseg je še pomanjkljiv. Naše šolstvo, naše učiteljstvo potrebuje še obilo knjig, i to najvažnejših in najpotrebnejših knjig. Mi trebamo novega abecednika (početuice), novih in več čitank, mi trebamo uavoda k početnici, t. j. knjige, kakoršna je nemška „Unterklasse“, mi trebamo „pedagogike" v slovenskem jeziku, „logikc" in „psihologije ‘. Treba nam bode knjige o našem slovstvu, treba boljše »slovnice" in „spisja“
za ljudske šole. Ravno tako si naui bode omisliti slovenskega navoda „o risanji“ itd.
Kdo naj bode te prekoristne knjige na svitlo spravil? Pisatelja se kmalu najde, bodisi mej obilnim številom slovenskih profesorjev, bodisi mej marljivim ljudskim učiteljstvom. Kje pa dobiti založnika? Bodo li slovenski tiskarji ali slovenski bukvarji (koliko pa teli tudi imamo?) to delo podvzeli? Kdor pozna mišljenje in mali podvzetniški pogum njihov, bode koj nad tem dvomil. Ali se imamo nadjati od »Slovenske Matice1* ali »družbe sv. Mohora“, da nam boste naše knjige založevali? Sigurno ne. Pa vsaj njih namen to ni; pervo društvo ima za slovensko inteligenco različnega stanu knjige izdajati; a poslednje pa za naše prosto ljudstvo. Mi slovenski učitelji moremo si torej le sami pomoči. Kako pa? Z združenimi močmi! Osnujmo si v ta namen novo društvo. Kaj, novo društvo? čujem mermrati. Da, novo društvo, društvo z imenom »Šolska matica11 ali „šolsko literarno društvo“. In kdo naj bi to društvo podpiral, kdo sodeloval? Slovenski učitelji, profesorji, šolski prijatelji in domoljubi. Kaj počnemo pa s sedanjimi učiteljski društvi, s »Slovenskim učiteljskim društvom11 in „N a-rodno šolo11 v Ljubljani, z »Učiteljskim društvom za slovenski Štajer11, z raznimi okrajnimi učiteljskimi društvi itd. Kdo bode pa podpiral šolske časopise: „Slovenski učitelj11 in »Učiteljski Tovariš11. Po mojem mnenji naj bi po ošnovanji takove »Šolske matice11 prenehala vsa omenjena učit. društva, razen malih okrajnih učiteljskih društev. Vodstvo nove „šolske matice11 naj bi se porazumelo v tej zadevi z dotičuimi društvi, a okrajna učiteljska društva naj bi svoje doneske znižala kolikor le mogoče, da bi bilo mogoče učiteljem pristopati k »šolski Matici11, katerej naj bi se n. pr. na leto plačevalo 1 gld. do 2 gld. Za ta znesek naj bi dobivali udje izdane šolske knjige. Tako društvo bi ne bilo Čisto nič novega, po Češkem je mnogo „šolskih matic11, hervatski učitelji imajo v Zagrebu svoj pedagogijski književni „zbor“, ki izdaje šolske knjige in učiteljski časopis „Napredak“. Pri osnovanji novega društva nastali bi novi stroški učiteljem le na videz, kajti nadjati se je, da prej omenjena večja učiteljska društva potem prestanejo, in da se tudi lastništva dvojih slovenskih učiteljskih listov porazu-md, da bi eden sam izhajal. Sedež novemu društvu naj bi bil v Ljubljani, ki je za tako delovanje najprimernejša. Toda tudi drugi kraji, kjer bi bile za to idejo vnete moči, so ravno tako dobri. Premislite torej zlasti gospodje v Celji, Mariboru, Gorici ta moj nasvet. Z dobro voljo, z zedinjimi močmi in čversto delavnostjo se dš, mnogo doseči, in tudi našo začetno šolsko slovstvo bi se dalo po mojih mislih na ta način zdatno pomnožiti. (Daljui razgovor o tem je objavljen v dopisu iz Celja v današnjem listu. Ured.)
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih Šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka. Poslovenil Ivan Lapajne.
(Dalje.)
Novi veli.
§ 1. Najdenje Amoriko po Kolumbu.
Potem ko je bil kompas iznajden, upali so si posebno Por-tugizi v daljnih morjih novih dežel iskati. Stari so mislili, da je voda ob ravniku tako vroča, kakor vrela voda; te misli je začelo ljudstvo v novem veku popuščati, in začeli so pot po morji okoli Afrike v Iudijo iskati. Duša tem podvzetjem je bil portugizki kraljevič Henrik. Indija je imela neizmerna bogatstva, najkrasnejšc in najrazličnejše proizvode; pa to v srečno deželo se je moglo priti le po negotovem in dolgo terpečem potu po suhem črez Egipt. Od Henrika poslani mornarji našli so mali otok Porto Santo in potem otok Madejra (1419). Na poslednjem otoku ni bilo ljudi in velikanske gozde so Por-tugizi zažgali in goreli so baje sedem let. Na teh otokih seje potem vinska terta iz Cipra in sladkorjev ters iz Sicilije zasadil.
Prišli so tudi do kanarskih in ogerskih otokov, objadrili Kap(uos) No n ali Bojador imenovan, ki so ga do takrat za konec sveta imeli. Po smerti Henrikovi so ta potovanja za odkritje novih dežel nekoliko časa mirovala; Janez 11., kralj portugijski je potem pogumnega mornarja Jerneja Dijaca zopet poslal, naj išče poti v Indijo. Ta je srečno došcl na najskrajnejši konec južne Afrike, (1486), katerega so mornarji imenovali „prcd-gorje viharjev*1; toda kralj ga je kerstil rajše „predgorje dobre nado, slutivši, da se bode zdaj gotovo našla tudi pot v Indijo.
Dvanajst let pozneje, pod vlado Emanuela Velikega je šel Vaško do Gama okrog Afrike in došel v pristanišče Kali-kuta v zaželjeni Indiji (1498).
Pa se več let popred je prišel Geuvanijan Krištof Kolumb na drugo misel, namreč na to, da bi po zahodni poti skozi atlanski ocean došel v Indijo. Ta svoj načert jo opravičeval s tem, da je bil prepričan o okrogli podobi zemlje; samo mislil si je oddaljenost med zahodnim bregom Evropo in vzhodnim Azije veliko manjšo, kakor je v resnici. Krištof Kolumb je bil 1. 1446. rojen v Genvi in bil sin ubogega suknarja. Že v pervi mladosti je kazal veliko nagnjenje do morskega življenja, in že od svojega 14. leta živel je skoro veduo na morji in obiskal vsa takrat znana morja. S svojim načertom se je obernil naj-pervo na svojo rojstuo mesto Genvo, katero ga je pa kot sleparje zavernila. Ravno tako se mu je zgodilo, ko je svoj načert ponudil portngijskemu kralju, Janezu II. Nazadnje je vendar
ua Španskem pri kralju Ferdinandu in kraljici Izabeli nekoliko podpore dobil.
3.	avgusta 1492 odjadral je pogumen mož s tremi malimi ladijami in .120 možmi iz malega pristanišča Palos v Andaluziji in v kratkem se nahajal na brezkončni morski puščavi, po kateri se še nihče vozil ni.
Po dolgem potovanji „med nebom iu vodo“ zgubljali so njegovi pomorščeki ali matrozi serčnost in so hoteli se verniti; kar so se prikazovali oznanjevalci suhe zemlje, namreč tiči, plavajoče tersje in drevesne veje. Na novo oživljeni so jadrali dalje, kar zakliči jo mornarji na ladiji: ,,dežela“! To je bilo o polnoči 11 oktobra 1492. Zjutraj ko je soluce vzhajalo, je ležala pred njimi lepa, zelena dežela, na katero so šli z velikim veseljem. Kolumb je stopil pervi na suho zemljo, deržeč v eni roki zastavo, v drugi meč, in misleč, da je došel na kak otok Indije. Tej pomoti Kolumbovi se prepisuje, da se dandanes otoki med severno in južno Ameriko zahodna Indija imenujejo. Nagi ljudje rudeče barve, katere so Evropejci ua otoku našli, so se čudili došlim tujcem. Klicali so: „G u a n a h a n i“, zato so Spaujolci ta otok tako imenovali. Kolumb mu je pa dal ime St. Salvator,t. j. odrešilni otok.
Odkiitelj novega sveta jadral je potem proti jugu in dobil otok Kuba. Spanjolci so kazali posebno poželenje po zlatu; to so zapazili Indijanci in klicali: „Hajti“ in kazali proti vzliodu. Gredč proti omenjeui strani našel je Kolumb otok, kateremu je dal ime Ilajti. Tu je naselil malo naselbino iu se potem vernil nazaj ua Špansko, da bi kralju o srečnem podvzetju in o novih deželah poročal. Po preslanih mnogih nevarnostih jo došel v Evropo.
Na svojem drugem potovanji (1493—1496) odkril je mnogo malih Antilov in Jamajko. Mala naselbina na otoku Ilajti je pa bila od domačih otočanov pokončana, ker so pervi ostro ž njimi ravnali. Kolumb je tu potem sezidal terdnjavo iu jo izročil svojemu bratu Diegu. Na tretjem potovanju došel je celotno deželo amerikansko ob ustji reke Oriuoka. Pa vspehi velikega moža so mu mnogo sovražnikov nakopali. Pri dvoru so ga hudo obrekovali. Poslali so za njim v Ameriko pooblaščenca, da preiskuje njegovo delovanje. In ta je odkritelja novega sveta v verigah seboj pripeljal. Toda kralj se je sam prepričal o Kolumbovi nedolžnosti in ga potem četertokrat poslal v Ameriko (1502—1504), kjer je ožino Panama našel. Pa nezaupanje kraljevo do Kolumba je še ostalo, in ko je Kolumb nazaj v Evropo došel, se k.ialj ni več zanj menil. Veliko Španjolcev je celo terdilo, da Kolumbova zasluga ni ravno velika, da bi drugi bili tudi to storili. Take gospode je pri neki pojedini Kolumb nagovoril, da naj postavijo jajce tako na špico, da bode kviško stalo. Tega pa nihče ni znal. On pa jajcu Špico neko-
liko pribije in jajce je stalo kvišku. Vsi so potem rekli: „To bi bili tudi mi lehko storiliKolumb pa odgovori: „Na tem je pač ležeče vse, da vi bi bili lehko storili, jaz pa sem storil.1*
Vsled te nehvaležnosti in obilnega razžalenja umeri jo Kolumb 20. maja 1. 1506 v svojem 59. letu v Valadolidu, pokopan je bil po lastni volji s svojimi verigami. Njemu se še ta slava ni privoščila, da bi novi del sveta se po njem imenoval. Florentinec A mer igo Vespuci je o novem svetu perve popise priobčeval; zato se imenuje Amerika. Šest let po Kolumbovi smeiti so bili Portugizi pod vodstvom Kabrala našli Brazilijo, ki je bila bogata na zlatu in demantih.
V
§ 2. Premaganjo Mehike po Ferdinandu Kortocu.
Celino amerikansko je začel pridobljevati mladi španski vodja Ferdinand Korte c. Z otoka Kuba podal seje s španskimi mornarji dalje in došel v mebikansko deželo (1519), o kateri se mu je pripovedovalo, da ima že lepa mesta. Ko so došli na suho, bil je tako prederzen, da je svoje lastne ladije sežgal s tem namenom, da bi ujegovi ljudje ne mogli se verniti. S 700 Špaujolci začel je največjo deržavo v novem delu sveta bojcvaje se prilastovati si. Oboroževanje Španjolcev, posebno pa konjike so Mehikanci jako občudovali, kajti konjev v Mehiki ni bilo in imeli so konja in jezdeca za eno stvar. Pok kanon jih je strašno vznemiril, Kortec jim je bil nekako božanstvo in več Mehikanov se je njemu prostovoljno pridružilo. Ob tem času je vladal veliko mebikansko kraljestvo kralj Montecuma. Kortec je šel naravnost v njegovo vladarsko in glavno mesto Mehiko. Prestrašeni kralj mu je ponujal drage darove, da bi so vernil; toda Spanjolce so razno dragocenosti še bolj mikale. Kortec je prišel v Mehiko brez upora in kralja ujel; toda vsled njegovih grozovitnosti ga je ljudstvo tako sovražilo, da je pri neki vstaji moral mesto zapustiti. Pa v kratkem času se je z močnejšo vojsko vernil in mesto po junaški brambi prebivalcev zopet premagal. Najimenitnejši prebivalci so se strašno mučili, da bi dostali, kje so njih zakladi skriti. Nesrečni kralj Guati-mocin, ki je takrat vladal, bil je zvezan in na goreče oglje položen.
Kortec je potem pridobil še provincije mehikanske in od svojega kralja Karola V. je bil za namestuika nove deržave imenovan. Pa kmalu jo izgubil zaupanje pri svojem kralju. Ko je bil še Kalifornijo našel, vernil se je razžaljen nazaj na Špansko, kjer je 62 let star umeri (1577).	(Dalje	prih.)
Dopisi.
Iz Celja 22. aopt. (Izv. dop.] (Z boro vanj o štajerskih učiteljev.) Naše mestice je navadno prav tiho in mirno. Večjo veselico so redko.
To so more največ o našej čitalnici reči, ki je vse poletje prav mirno počivala. Pa pustimo to, kajti nadejamo se, da se bode v ziraskej saisoni večje življenje začelo. — Te dni, 20. in 21. septembra so vihrale na nekaterih hramih celjskih zastave, štajerske, jedna cesarska in jedna nemška. (Ta seje bila pozneje odstranila na zahtevanje v Celju navzočih učiteljev.) Kaj so pomenile te zastave?
Učitelji štajerski so tu pod imenom „občnega zbora učiteljske zveze" (lehrerbund) zborovali. Sklicali so bili to skupščino graški učitelji kot odborniki društveni, potrebne priprave je pa delal lokalni odbor celjskih učiteljev in neučiteljev. Zborovanje se je tako-le vršilo. V sredo po polu dne je bilo v celjskej telovadnici, kdor smo videli vihrati Bimbol „Wacht am Rhein", zborovanjo štajerskega čebelarskega društva, katerega so je tudi nekaj neučiteljev udeležovalo.
Razen več nemških strokovnjaških govorov imel je tudi govor v slo venskem jeziku g. Kresnik, učitelj v Celji. Ob tretjej uri začelo so je dvojno zborovanje ali predavanje. V jednoj dvorani jo namreč predavala graška učiteljica Kallmiinzor, kako so podučuje v ženskih delih. V drugej učilnej sobi je govoril znani učitelj ljutomerski, g. Lapajne, o tem, kako bi se slovenska šolska literatura pomnožila. V ta namen je nasvetoval, da bi se razna sedanja učiteljska društva opustila in namesto njih osnovalo splošno literarno učiteljsko društvo, n. pr. z imenom „Slo-venska šolska matica", ki naj bi osobito šolske knjige založevala. Izproženo misel so učitelji odobravali, kar je kazala debata, katere so se udoleževali posebno učitelji Jamšek iz Rajhenburga, Praprotnik iz Selnice in Žiher iz Vurberga. 0 tem vprašanji so utegne sicer šo razgovarjati pri učiteljskej skupščini v Ljubljani (28. t. m.). Ob 4. uri po polu dne so zborovali tako zvani delegati. Štajerska učiteljska zveza obsega namreč 31 okrajnih učiteljskih društev in ta volijo delegate k takim glavnim skupščinam. Ob 5. uri in še pred podali so se nekateri učitelji gledat na grad in št. Nikolajsko cerkev, a drugi so šli ogledovat celjsko plinarnico in cinkovo tovarnice, katere je bil erar baje za Brandstotterjeve rudnike postavil. Kako se kaj ponašajo te tovarnice, mi ni znano.
Zvečer je bilo pri „zlatcm levu" zbranih kacih 200 učiteljev in veliko celjske gospodo, ki je poslušala aranžirano nemško petje in godbo.
Drugi dan, 21. septombra je bila tako zvana glavna skupščina v kazini. Navzoče obilne učitelje, med katerimi jo bilo slovenskih učiteljev večina, pozdravili so dr. Iligerspeger, dr. Nekerman (župan celjski) ravnatelj Petz iz Gradca (kot načelnik učiteljske zveze) in komisar vitez Gariboldi (v imenu vlade). Prva točka to skupščini jo bil znanstveni govor graškega učitelja Fel 1 ner-ja o geologiji, in sicer o vpljivanji vode na zemljo. Druga točka, jo bil tudi nemški govor g. nadzornika Robiča o tem, kako naj bode učiteljevo obnašanje zunaj šole. Precej pamotnih besedi je povedal razumen mož, toda, ako je hotel s tem, da učitelj naj ne bode politični strankarski mož (parthoimann), reči naj se slovenski učitelj no poteza za naša narodna načela, tedaj mu nijsmo za njegov nauk nič hvaležni. Tretji govor jo bil graškega učitelja Trunka o zemlje-pisji, in 4. predmet je bilo pogovarjanje o izboljševanji šolskega obisku-
vanja, katero vprašanje se je pa silno slabo rosilo. Naposled so bilo volitvo v novi odbor, kateremu je sedaj načelnik graški šolski ravnatelj Rehačok. Po polu dne je bil skupni obod. Pri lem so bile napitnice (so veda [lUr.] nemške) na cesarja, na namestnika, deželni odbor itd. Slovensko napitnico je napravil jedini Lapajne, ki je napil na slogo nemškega in slovenskega učiteljstva. In ros se na Štajerskem slovenski in pravi nom-ški učitelji porazumovajo, kar je tudi prav; toda boj n emšk utars ki m učiteljem naj še dalje velja od nas.	(Iz „Nar.“)
Iz Tersta 14. sept. Objubil scin bil v zadnjem dopisu sporočati Vam kaj o pripravljalnici za učit. izobraževališče na Proseku.
Šola obstoji menda že dve leti, ter začne s prihodnjim mesecem svoj tretji točaj. 1/, perva so se jej stavile veliko zapreko od strani laškoga magistrata, kojega je vlada prosila, da bi jej v svojem šolskem (precej obširnem) poslopji proti odškodnini prepustil v ta namen eno prazno sobo. A naši magistratovci niso hoteli o tem nič slišati izgovarjajo so, da oni ne morejo sprevideti nobenega vspeha od te šole, ter da so pripravljeni okoličanskim mladeničem, ki bi se hoteli posvetiti učiteljskemu stanu, dati podporo, da bi se izobrazili na kakem slov. učit. izobraževališči. Se ve, to jo bil le prazen izgovor; kajti oni so v istini to spočetje zavirali, ker ni biia šola njih otrok, in kor so ni imela v njej podučovati italijanščina. No vlada se pa ni zato mnog > zmenila, najela je v privatni hiši sobo, ter tako svoj namen izveršila. To so tedaj ob kratkem intrigve magistratove.
Poglejmo pa zdaj, si je li magistrat s tem kaj hasnil ali škodil. — Gotovo škodih Pervi zgubiček je že ta, da bi bil on, akopram ne veliko pa vendar nekako odškodnino prejo! za sobo, katera stoji tako zdaj brez kacega	dobička prazna. Dalj i zgubiček	za magistrat	jo ta-le:	Pripravljalnica	ni bojda ustančvljena za zmiraj, ampak bode v	kratkem	času ne-
hala, takrat namreč, ko no bo pomanjkanje ljudskih učitoljev več tako veliko. In takrat bi bila gotovo vlada vso šolsko opravo in vse učno pripomočke prepustila magistratu, ako bi ta 16 majhono prošnjo za to sprožil. Premisliti je pa, da ima šola vso novo opravo, in učne pripomočke za vse predmeto v takoj obilici, da gotovo ne tako nobena magistratova ljudska šola ne le v okolici, ampak tudi v mostu ne. Ko bi tedaj vlada pripravljalnico razpustila, bi no bilo magistratu nič druzega treba, kot poiskati si učitelja. In morda bi bil še toga od vlade dobil! Koliko bi bilo to hasnilo magistratu zdaj, ko misli ondi ustanoviti novi trotji razred! Brez vseh stroškov, in brez najmanjšega truda bi bil on zdaj že imel trotji razred, ki bi bil gotovo boljši, nego oni, kojega bode on stoprv vstanovil. To nekako je matrijalna zguba.	Veliko večja	je pa še	moralna
škoda.	Pred vsem je pomisliti, da je šola	ustanovljena	od mnogozasluže-
noga g. nadzornika Klndiča, ki je tedaj njen oče, in kateri radi toga šc z večjo pazljivostjo na-njo svojo očetovsko okt) obrača. In to jo veliko, mislim za nas, ki poznamo neutrudljivo delovanje tega gospoda na šolskem polju za čase njegovega nadzorovanja v Gradcu, In ta pripravljalnica bi bila gotovo zvezana z magistratovo ljudsko šolo, ko bi on sobo prepustil. Kolik moralni dobiček bi bil to za magistrati Najprej bi bili
magistratovi gospodje vidili, kako da se imajo šolo nadzorovati. Naučili bi se, da so ima učitelju v šoli na perste gledati, pa ne doma, kar so ravno slabo od njihove strani počenja. Spoznali bi ti „pa:ronjo“, da pod pravim nadzornikom ne smo učitelj vedeti „ne dneva, ne ure", kedaj da bode nadzornik v šolo stopil, ne pa kot oni vganjajo, da že tri mesece prej svoj prihod naznanijo, kakor kak rimski imperator. Sprevideli bi daljo, da morajo pravi nadzorniki tudi sami mladino izpraševati, ne pa se deržati za mizo kot kak Jipov bog", se kazati učitelju in učencem z obrazom in obnašanjem, da je stvar prav čisto nič ne zanima, da pridejo v šolo le zato, ker jo tako „moda“, in ker imajo dijete plačane. Dalje bi spoznali, da je največja napaka nadzornikova pustiti učitelja samega učence izpraševati; kajti on (če nima vesti, in tacih se ne manjka) lehko praša tisti učence, ki najbolj znajo, in vsaoega to, kar najbolj vč. Tako, se ve, se lehko dola „figuro“. Toliko, kar se tiče nadzorništva samega. Zdaj pa kar zadeva učiteljstvo in mladino. Učitelj sam bi imel do poduka veliko več veselja, ker on bi vedel, da bode g. nadzornik ves njegov trud pri pervem pohodu do dobrega spregledal, ter znal ceniti njegov vspeh, brez da bi mu na ušesa tisočno prazno slavo trobil. Razun tega bi imel učitelj vse učno pripomočke na razpolaganje, ter pri vsakem pohodu bi dobil oa g. nadzornika navod, kako da ima pri tem, kako pri onem predmetu bolje postopati Učenec slednjič bi se v soli naučil vsak dan nekaj novega, posebno po upeljavi realij, bi ne mlatil „a b c“ in „enkrat eden je edon“, ampak bi se z vesoljem poprijel stvari, kuj ih ni še videl, o katerih ni še slišal ter bi ne ostajal tako redno iz šole. Magistratu sa-inomu bi pa bil prihranjen trud pisanja po oglasih: „Poduk jo obligatoričen“, itd. In tako bi se dalo še mnogo navesti, kar bi nam kazalo, da raoralična zguba za matrijalno prav nič no zaostaja. Pa kaj se hoče, nas magistrat ima za dobro in hvalovrodno le to, kar izide iz njegove kolibe, to pa, kar prido od vlade, mu je vso piškavo.
Zunaj Prosesko pripravljalnico imamo na Primorskem še pot druzih, tedaj vseh skupaj je šest; in sicer: tri slovenske (na Proseku, v Kobaridu in v Gorici), dve italijanski (v Terziči in Rovinji) in ono hervatBko (v Kastvi). To jo lep dobiček za Primorce. Pcvsod je materinščina učni jezik, in razun uje so podučuje tudi nemščina kot predmet, stvar ki menda učitelju in učencem veliko preglavico dela; kajti premisliti je, da tu se v ljudskih šolah o nemščini nič no sliši, za vstop v pervo loto izobraževa-lišča v Kopru se pa že precejšnje znanje nemščino terja. Radi tega predmeta so je letos in lani po časnikih mnogo pisarilo, in zabavljalo, dokler ni nekedo v „Soči“ te zabavljače po rokah okercal. In prav je imel mož. Jaz no vem, zakaj bi se ne smel Slovenec tudi nemščine učiti, kaj mora radi tega koj nemškutar postati! Gospoda, v nekaterih zadevah je treba človeku nekoliko bolj hladnokervno misliti. Vzemite ljudskemu učitelju znanje nemščine, ondi mu odrežete pot do vsega pedagoglčnoga izobra-ženja. Premislite, da mi Slovenci nimamo še nobene pedagogične knjige, in naše šolsko knjige ne zadostujejo še učitelju, da bi se zamogol za svoj posel, za vse predmete dostojno izobraziti. Tedaj mora segati po nemških knjigah, tor iz njih zajemati. Kako bode pa to ttČinil, če nemščine
zmožen ni! Vpiti je lehko, a treba je voditi tudi pravi uzrok. Poleg tega pa so primorska učiteljišča tako osnovana, da pride kandidat iz njih slovenščino popolnoma zmožen, tedaj drugače kot pridejo kandidatje iz druzih učiteljišč po Slovenskem. Ker sem pa že tukaj, naj mi bode dovoljeno še mojo malenkostno mnenjo o zdajšnji organizaciji primorskih učiteljišč iz reči.
Od neke strani se zaničevalnim očosom pogleduje na napravo tu-kajšnih pripravljalnic. Tordi se, da se s tem žo služečim učiteljem krivica godi, ker oni so morali prej vsaj spodnjo gimnazijo ali realko, in tudi večrazredno ljudsko šolo doveršiti, dočim ni zdajšnjim kandidatom treba druzega kot eno leto pripravljalnice narediti. No jaz pa mislim, da oni gospodje zlo slabo sodijo. Res jo, da so morali oni prej spodnjo gimnazijo ali realko doveršiti, pa prašam, kako doveršiti, in kaki so bili ti učenjaki? Mladeniči so bili, ki so se iz trerje realko, ali četerte gimnazije pri vratih komaj izvlekli s kakim šibkim „mittelmassig“-otn, ali pa šo to ne, — mladeniči so bili, ki niso imeli za vstop v višjo razrede srednjih šol ne volje no moči, oni, ki niso imeli do uka najmanjšega veselja več, ki so so že vsega naveličali, katerim je bila povsod pot zaperta. Tukaj jim ni bilo druzega, kot vstopiti v preparandijo, pravi „rofugium pecca-toruru". In kaj so jim vse tiste latinske in realsko šole, s katerimi se toliko ponaša, koristile? Prav malo, ali nič. Tam so se naučili k voeenm nekaj nemščine blebetati, so zgubljali čas z latinščino in gerščlno, koja jim ni pozneje nikoli nič hasnila. In na zadnjo so vstopili v preparandijo, ki je dolgo časa obstala, iz enega ali dveh let, kjer so še to malo, kar so iz gimnazije in realke prinesli, pozabili. Kako pa je zdaj vso drugače I Ites je, da prodštudije so majhne, samo ljudska šola in pripravljalnica, a kako je pa zdaj učit. izobražovališče! Na kako vse drugej podlagi obstoji zdaj ono. Tukaj mislim, da se zamore kandidat v štirih le:ih za svoj posel dovolj izobraziti, če tudi no zna nemščino tako spretno klepetati. Razun tega je pa čverst, na duhu zdrav mladenič, ki ima vesolje do stanu, do uka in daljnega izobraženja, ki vidi svet z drugačnimi očmi, ki ima o učiteljstvu vso drugo ideje, in koji no verže vstopivši v službo, svojo knjigo v kot rekoč: pojte z vsem hudičom! Pripoznati so pa mora tudi, da so nam prejšnja lota in posebno poznejša dajala neka’ere izverstne učiteljske moči. —
Keine rogol ohne ausnahmo!
Sicer pa: sine ira et studio!	Milan.
(Za več dopisov danes ni bilo prostora.)
kSlovstvo.
(Magnetizem, elektrika, toplota in svetloba.) Filozofično-fizikaličen načert. Spisal Anton Urbas, stolni korar v Ljubljani. To jo nova knjižica (brošura), ki o toh prirodnih silah postavlja čisto nove tčze in principe, verlo zanimivo, ki so od sedanjih, nahajajočih se po šolskih knjigah po vsem in bistvono razločujejo. Mej učenjaki in sploh pri inteligenciji vzbudila bode nova brošura ne malo senzacijo. Radovedni smo, kako se bodo učenjaki — strokovnjaki o novih tezah izrazili.
(Zbirko kranjskih šolskih postav in ukazov) je izdal „krai-nischor Lehrerverein-1 v Ljubljani, v slovenskem in nemškem j eziku. Cena jo tej zbrki 1 gld. 50 kr. Dobiva se pri Kleinmayer-ju v Ljubljani.
(Iz n aj nov oj šeg a kataloga c. kr. založnico šolskih knjig) na Dunaji moremo izmed tega, kar jo za slovensko učitelje važno, samo to naznanjati, da na novo izišli „Navod k pervej in drugej računici" 35 kr. stane, in da se knjižica „Nova avstrijska mera in vaga“ ne bode več tiskala.
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji 7. septembra s- je med drugim sklenilo, da se ljudska šola pri sv. Magdaleni v Mariboru v petrazreduico in šola na Vidmu v dvorazrednico razširi.
Statistične date o avstrijskem šolstvu 1. 1875.) Vseh narodnih soi jo bilo 15.160 (mod temi 235 meščanskih šol). Po številu razredov je bilo: z 1 razredom 7907, s 2 razredoma 3410, s 3 razredi 2287, s 4 razredi 676, s 5 razredi 385, s 6 razredi 184, s 7 razredi 82. Po učnem jeziku 6864 nemških, 3820 čeških, 1141 poljskih, 1008 rusinskih, 482 slovenskih (ne več!? Ured.), 222 serbsko-hervatskih, 677 italijanskih, 13 ladinskih, 13 romanskih, 4 madžarskih in 921 z mešanim učnim jezikom. (Med temi 192 slovensko-nemških. *; Vsega učiteljstva je bilo 31 196. Od leta 1871. si je učiteljstvo n. pr. na Štajerskem najbolj pomnožilo, na Kranjskem pa in v Bukovini najbolj skerčilo. Po pr e k imajo učitelji po Avstrijskem take-le plače: Dolenje-Avstrijsko 717 gld., Gorenjo-Avstrijsko 612 gld., Salcburško 479 gld., Štajersko 468 gld., Koroško 452 gld., Kranjsko 368 gld., Terst z okolico 619 gld., Goriško 381 gld.,- Istnja 369 gld., Tirolsko 167 gld., Predarelsko 257 gld., Češko 290 gld., Moravsko 541 gld., Š ezija 465 gld., Galicija 270 gld., Bukovina 377 gld., Dalmacija 366 gld Šolo obiskajočib otrok je bilo 2,134.683. Na lOu za šolo ugodnih pripada na Predarolskem 96, (to je najboljše šolsko obiskovanje), v Bukovini 15, (to je najslabše na Avstrijskem). Na btajerskem je' bilo obiskajočib 71%. na Kranjskem 64°/oi ti* Koroškem 71 %, na Goriškem
51% >n v Istri 42 %.
(Opozoriti) si dovoljujemo na denašnjo prilogo g. Knapeka v Znojmu (Znaiin), kije založil risanke (po 2‘/a kr.) tudi a slovensk. napisi.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem : Na privatni šoli v Terbovljah služba učiteljice s 600 in stan. do 15. oktobra na predstojništvo rudnika. Služba podučitelja alj podučiteljice na Vidmu (2razr.) s 440 (330) in stan. do 18. oktobra na kr. s. svet.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Ribnici (4razr.) s 400 gld. in stan. do 25. okt. na kr. š. svet. Nadučiteljska služba v Št. Vidu pri Za-tičini s 550 in stan, do 26. oktobra na kr. š. svet Učiteljski službi v Št. Jerneji (3razr.) s 400 gld. in v bt. Rupertu (2razr.) s 400 gld. do 21. okt na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Zadnik (uč. kand. Ijublj.), podučitetf na Vranskem. G. Al Vavroh (iz Petrinjo na Herv.), učitelj na vadnici v Mariboru. Gospodična Hedvika Šarc (iz Vipave), podučiteljica na Bizeljskem.
*) Vladni možje imenujejo vsako šolo slovensko- nemško, v kateri se lo nekoliko n. pr. abo nemški uči.	Ured.
Na Kranjskem: Iz Postojno gre g. Ludovik Hribar v Jedlerseo pri Dtinaji; g. Pavol Kavčič iz Mengša v Postojno. Sprašani učit. kandi-datjo so umeščeni gg.: Matija Hiti v Budanje. Imopold Punčuh v Košano, Henrik Tli um a v Postojno, France Gross v Kamno Gorico, Janez Kermavnar in Adalbert Ribnikar v Šmartno pri Litiji, France Spintro v Korško, Teodor Valenta v Dolino, gne.: Marija Maloc v Šmartno pri Litiji, Matija Klemenčič v Višnjo-goro, Pavline pl. Keuzenberg v Loskovoc, Johana Cvek k D. M. v Polju pri Ljublj , g. Lovec, učitelj v Borovnici, g. Škerbinec Janko, nadučitelj v Višnji gori; g. Lah (iz Ribnico), učitelj v Postojni, g. Javoršek Ant. (iz Mirno peči), nadučitolj v Mengšu, gospodična Gonsč, učiteljica vMengišu.
Na Koroškem: G. Ivan Cavko (učit. kand.), podučitelj v Bistrici v Rožni dolini; g. Fr. Krištof (uč. kand.), zač učitelj v Lipi nad Vorbo.
Na Primorskem: Gospodična F. Arko (ljublj. uč. kand.), podučitol-jica na dekliški šoli v Torstu.
Služba podučitelja oziroma podučiteljice
na narodnej dvorazrednej šoli v Vidmu na spodnjem Štajerskem z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje, in g. prosilci ali prosilke naj prošuje do 18. oktobra 1876 krajnemu šolskemu svetu v Vidmu pošljejo.
Okrajni šolski svet v Brežicah 21. septembra 1876.
Porvosednik; Posek.
36“ Dobivajo se tudi dobre instrukcije na Vidmu in Krilcem.
n	~i
•	• i
Pri
Karol Gerold-ovem sinu
na Dunaji (Barbaragasse 2) in pri vseh bukvarjih dobiva se poslovenjena Decker-jeva
FIZIKA IN KEMIJA.
Cena 70 kr.
Namenjena je 1 j n d s k i m in meščanskim Šolam, priporoČuje se učiteljem in učencem. V nemškem originalu, ki je že !>. natis doživel, odobrena je od slavne vlade že davno, a tudi odobrenja slovenskega prevoda se v kratkem pričakuje.	2—3
Sle v. 277.
Učiteljski službi
na novo •osnovanih enorazrednih ljudskih šolah pri 8V. Antonu na Pohorji in v Pernicah z dohodki III. razreda in prostim stanovanjem se razpisujete.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi* imajo svoje dostojne dokumentirane prošnjo potom predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do 1. oktobra t. 1. vposlati dotičnemu krajnemu šolskemu svetu.
Okrajni šolski svet v Marenbergu, dnč 16. avgusta 1876.
3—3	Pervosednik: Strobach.
V Pragi v založbi Felkl-n» in sina (Celetua ulica, č. 30) so izišle po priporočila »Učiteljskega društva za slovenski Stajer“:
11—12
Nove risanke
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, četverta ima čisti papir. V 1. risanki so piko 1 cm., v 2. — 2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
Janez Griontini	in IPr*. Dnbois
v Ljubljani,	v	Ljutomeru.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstue po najnovejših zemljepisnih znanostih uredjene zemeljske krogle (globe), luno- in p 1 a n e to s tr o j e najnižjih cen v slovenskem, hervatskem in serb-skem jeziku. Visoko naučno ministerstvo jih je o svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo. 3^* Vzori (obrazci) se na zahtevanje zastonj
in franko pošiljajo.
Felltl in sina.
tergovina s papirjem v Pragi.
razstava na
XXVI. skupina.
Prizualna diploma.
1873. Založena dela.
Založba
bukvarja v Bernu,
Ferdinandove ulice štev. 3.
razstava na
f
xn.
skupina. ^
Prizualna diploma.
1873.
in pisanske
V založbi podpisane knjigotržnice so prišle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer :
1.
St.
Št. 2. Št. 3. Št.
Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.)
Pisana za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih.)
Pisana za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka oblika v četverki.)
4.	Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.)
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisje (14 verst, s prostimi čertami; visoka četverka.)
Št. 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.) Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limanega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržnica je pripravljena, željam p. n. gospodov kupovalcev v vsakem obziru vstrezati.
Cena pisank je za eno rizmo = 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. uetto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo.
Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Prvi nauk v lepo- in hitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokor n y, poslovenil Anton Lčsar. Sešitek 1.—12.	a	2	kr. pr. Riess 4 11. 80 kr. netto 3 H.	15 kr.
Kartelu	zu 1‘rlifungsschriften mit blauen Linien und Raud-
verzieruug in 4" a. Briefpapier k 1 kr., 100 St. 75 kr. n. Lesar Ant., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mladost. 1863. 1 fl.
Naročila naj so franko pošiljajo na
Hitro 1 WlnIUer-Jevo založnico in prodajalnico knjig v Bernu	(Brllnn)
1—4	Ferdinandovo	ulico št. 8.
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Štajor.'1 Za uredn. odgovorou Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ovu tiskarna v Mariboru.