V LJtffclJanf, nedelja dne 20. novembra 1021
Posamezna itev. 50 08? • 2 H
likali 0* 4 mjutrsj.
gtane celoletno ,. S40 K pieseino. ...... 20 „
It inozemstvo . . 600 .
Oglasi za vsak mm višine stolpca (88 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . 1 »
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 18/L Telefon it 71
Upravnlitvoi
5'fcšernova nllea ?t 64 Telefon št. 88.
Račun kr. poit ček. uradi Itev. 11.842.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Ljubljana, 19. novembra.
•Jugoslovanski klub ne Bodeluje.« pod tem debelim napisom objavljajo klerikalni listi izjavo poslanca Gostin-farja povodom razprave, ki se je včeraj pričela v zakonodajnem odboru o razdelitvi države v oblasti in o ureditvi oblastne samouprave. Še bolj po domače je oolo stvar povedal »Slovenec« v odgovor na naiSo konstatacijo, da klerikalni avtonomistl ne vodo ničesar konkretnega reči o toh vladnih predlogah. »Jutro* nas jo ie v drugič pozvalo,» pravi oficijelno glasilo SLS, <d» M o zadevi pisali in vladnim strankam is te zadrege pomagaM.« lil ln nam s prstom postriže: »Kar ste sami skuhali, le sami poluckajte.«
S tema dvema izjavama je torej klerikalna stranka pričela debato o najvažnejšem vprašanju, ki je od volitve ta konstituanto sem razburjalo duhove, ona stranka, ki se je predstavljala javnosti kot edina nositeljica zdrave samoupravne ideje. Ali hočemo šo jasnejšega dokaza, da so se za frazo klo-rikaJne avtonomije skrivale tendence, ki nimajo ničesar opraviti z načelom samouprave? In poleg tega: da avto-nomistične fraze naših klerikalcev res niso nič drugega nego frazo! Dokler projekt o razdelitvi v oblasti in o njih ureditvi ni bil predložen skupščini in javnosti, dokler ni bilo konkretno ri-feno, kako si vlada, odnosno večinske stranke zamišljajo izvršitev samoupravnega programa tako dolgo se je dalo veselo govoriti in braniti avtonomijo pred sovražniki. Sedaj je za-pik. Fraze je konec in treba tehtne besede, pozitivne kritike, konkretnega predloga
Ali se čudite, da so «avtonomisti» na divjem bogu? Vse se je smejalo v lakonodajnem odseku, ko jo posl. Go stinčar proglasil, da se želi njegova stranka boriti za revizijo ustave in da ee zato ne bo udeleževala razprav o enem najvažnejših zakonov naše drža-vrt klerikalci menda sami ne vedo, v kakšno notranjo protislovje so so postavili s svojo izjavo, kajti če jim boj ia revizijo ustave ne dopušča sodel<>-vati pri razpravi o enem predlogu, potem jim konsekventno ne dopušča sodelovanja tudi pri drugih projektih, ki se vlagajo vsi na temelju ustave, ne rlopušča jim sploh prisotnosti v narodni skupSčini, katere eksistenca zopet lc izvira iz sedanjo ustave! Gostinčarj^-a izjava vodi torej naravnost v radi-ijovsko politiko abstinence, katero so haš klerikalci tolikrat ln tako hudo obsodilil Ze iz tega je razvidno, da je <boj za revizijo ustave» le izgovor, ki naj pokrije klerikalno zadrego radi pomanjkanja stvarnih argumentov proti vladnemu predlogu.
Ali sl upajo klerikalci reči, da sta nameravani dve slovenski oblasti premajhni, da bi sl mogli urediti dobro samoupravo? Vsaka izmed njih jo večja nego je bila nekdanja kranjska dežela! Ali morejo trditi, da so samoupravne garancije nezadostne? Zad-ojič smo dokazali, da so mnogo jačje, nego so bile one Sustcršičeve vojvodine! Je li stvarna kompetencija oblastne Bamouprave preozka, premalo obsežna? Kakor nalašč je »Slovenec« v isti Številki, v kateri prinaša famoz-iio izjavo klerikalnega kluba, objavil polemiko proti nokim člankom drja. Zbažnlka o enotni zakonodaji. V tej polemiki našteva kaj bi moralo biti pridržano »avtonomiji«. Slovenci potrebujemo — pravi —• viničarski za kon, potrebujemo zakon za posle, zakon za dimnikarje, zakon za lokalne železnice, zakon za elektrifikacijo itd. itd.» Potem našteva naše slovensko šolstvo, našo higijono, naše šumarstvo naše poljedelstvo — in prihaja do zaključka da so oblasti premajhne, nc-dostatek »zakonotvornih zastopnikov« (bog pomagaj, kaj je to?) in financijel-nih sredstev pa tako velik, da seveda
0	uspešnem zakonodajnem delu (oblasti) ne more biti govora.
Tu je vsaj nekaj konkretnega rečeno. Seveda, če si ogledamo čl. 2. projekta o oblastni samoupravi, vidimo, tla zahteva klerikalni avtonomist mnogo manj, nego zakon nudi! Samoupravna kompetenca oblasti bo tore;' večja nego jo klerikalci zahtevajo budžetno pravo je večje, nego je bilo ono starih kronovinl
Se na slabših nogaK stoje seveda naši divni narodni socljalcl. Cim bol; fltamo njihove vsakdanje članke. ®anj vemo, ali so za »revizijo* usta fe ali ne, vedno bolj pa so nam utrjuje prepričanje, da ta gospoda niti ne vf prav, kaj pomenijo vse te kompli
1	tfrane stvari o oblastih ln o samoupra ^ah. Nekoliko bolj stvarni eo socijal M demokrati, ld so sicer tudi smatrali da morajo Dostaviti reviziu««stične
Albanska afera končana
RESOLUCIJA ZVEZE NARODOV: DOBRE GRANICE ALBANIJI — JUGOSLAVIJI PA POHVALA.
Pariz, 19. novembra. V svetu Zveze narodov le Imel včeraj naš delegat dr. Mato Boškovlč obširen ekspozč, kl |e napravil lako ugoden vtis. Dejal Je, da se JugosiaviJI ne more očitati, da so njene čete vpadle v Albanijo. Tu Je šlo samo za ohranitev demarkacljske črte, kl so Jo določili zavezniki. Tiranska vlada Je uporabila vsa sredstva, da zasede mejo od leta 1913. Pri tem Je skušala albanska vojska večkrat kršiti de-markacijsko črto. Albanska vlada Je širila s pomočjo tiska neresnične vesti v Inozemstvu z namenom dokazati, da se navedena mesta nahajajo na demarkaclj-skl črti. Glede opustošenl so naše oblasti že lansko leto zahtevala anketo mednarodne komisije. Naš predlog nI bil sprejet, Kar se tiče vstaje Mlrldltov Je Jugoslavija tudi že meseca septembra pozvala Zvezo narodov, naj pošlje v Albanijo posebno komisijo. Ta predlog le bil sprejet toda komisija Je odpotovala še-le te dni. Končno Je dr. Boškovlč podal Izjavo:
Jugoslavija se podvrže sklepa vele-poslanlške konlerence glede albanskih mej, protestira pa proti natinu kako ie bil ta sklep sprejet in izvršen. Jugoslovanska vlada respektlra obveznosti lz pakta Ivsze narodov, grožnja, da se bo proti kraljevini SHS uporabil (len 16. tega pakta, pa je bolestno žalila ponos naše države. Jugoslovanska vlada se neprestano trudi, da ohrani dobre odno-šaje z Albanijo in le v tem oziru odredila vse, kar je z njene strani mogoče.
V ostali repliki Je albanski delegat
skušal ovreči Boškovlčeve dokaze, ponovil Je svoj včerajšnji predlog o mešani komisiji ter povdarjal, da si tudi tiranska vlada želi najboljših odnošajev z Jugoslavijo.
Končno se Je oglasil Leon Bourgeols. Precej polemično proti ekspozeju angleškega delegata Je konstatlral, da so se razpravljala pred svetom Zveze narodov kontradiktorna dejstva, predvsem geografske narave. Z veseljem Je pozdravil Izjavo albanske in Jugoslovanske vlade, da bodete spoštovale nove meje ln vzdrževale prijateljske odnošaje.
Naloga Zveze narodov Je, zasiguratl da se konflikti ne ponovilo. Stavil ie predlog: Zveza narodov vzame na znanje spravljivo zadržanle Jugoslavije in Albanije ln sklene pomagati s svojo avtoriteto, da se vzpostavi prijateljsko razmerje med obema narodoma. Končno Je izrekel zahvalo veleposlanlškl konferenci, da Je določila definitivno granico ln »plemenitemu postopanju Jugoslovanske vlade«, ki bo omogočilo vspostavltev normalnih odnošajev.
Pariz, 19. novembra. (Izv.) Svet Zveze narodov Je sprejel Bour-geolsov predlog ter sklenil, da naj v Albanijo odposlana preiskovalna komisija nadzoruje Izvedbo obojestranskih obvez, ker se mora preprečiti vsako kršenje miru z zunanjimi napadi
S tem je bila razprava končana ln seja zaključena.
Debata o novih davkih v ministrskem svetu
KUMANUDUEVO POROČILO O POSOJILU. — DOSEDANJI POSLOVNI DAVEK PROPADEL.
Premogovna kriza na Ceškoslovalkem
Opasnost splošnega radarskega štrajka.
Praga 19. novembra (Izv.) Premogovna Industrija Češkoslovaške preživlja te dni težko krizo. Glavni vzrok Je padoo nemške marke. Ze danes presega cena oetravskoga premoga ono nomškega premoga za več kot 60 odstotkov. Tudi ru-javi premog je veliko dražji kot v Nemčiji, tako da v Inozemstvu češki premog ne more več konkurirati i nemškim. Rudniški podjetniki so sklenili, Se ta me-seo povišati produkcijo za 10, prihodnji mesec pa za nadaljnjih 10 odstotkov ter obenem znižati akordne plače rudarjev. Ta namera delodajalcev je med rudarji vzbudila največje ogorčenje In odpor. Na včerajšnji državni rudarBki konferenci so delavci sklenili resolucijo, v kateri protestirajo, da bi se na stroške delavstva poskušala popraviti kriza v premogovni industriji. Zahtevajo, naj se to poskusi z znižanjem železniških tarifov in z boljšo eksportno politiko. Na konferenci Je bilo končno sklenjeno, da se pogajanja z vlado ln delodajalci nadaljujejo, venrla- je danes položaj tako resen, da se za prihodnji teden pričakuje izbruh generalne stavke.
Praga 19. novembra. (Izv.) Ceško-mo-ravska tovarna strojev in električna akcijska družba Kolben & Comp. sta se fuzionirali pod imenom »Ceško-moravska Kolbenova akcijska družba«.
Memžila mora gsiašati
Berlin, 19- novembra. (Izv.) Repara-cljska komisija Je danes zapustila Berlin. Ugotovila le, da Nemčija mora plačati Januarski obrok 500 milijonov mark, ter sporočila nemški vladi, da vstraja na plačilu. Tudi februarski obrok v znesku 100 milijonov zlatih mark se mora plačati. Državni kancelar Je komisiji pismeno sporočil, da bi mogla Nemčija svojo obvezo Izpolniti le v slučaju, ako se nemški Industriji posreči dobiti v inozemstvu posojilo za nabavo surovin. SIcer nemška vlada odklanja odgovornost za posledice, kl morejo nastati, ako vstraja komisija pri svtojl zahtevi.
zahteve, storili pa so to glede ekonomskega dela ustave ter v ostalem priznavajo načelo unitaristične države.
Kakor že opetovano, tako moramo tudi pri tej priliki ugotoviti dejstvo, da bi slovenski del našega naroda bil brez onih par slovenskih demokratov pri pozitivnem državnem delu popolnoma pasiven ln pravi mutoc v zboru onih, ki gradijo uBtrojstvo naše domovino. To je za demokratsko stranko nad vse častno. Nad vse žalostno je pa za naše opozicijonalne stranko, ki hočejo menda vedno iznova dokazati, kako skromna je politična zrelost Slovencev, med katerimi jih je toliki, ki menijo, ua smo v Jugoslaviji nedo-gežni v modrosti in Čednoaf
Kritilen polola]
na Madiarskem
Tajni sporazum za personalno unijo med Mažarsko ln Rum unijo.
Budimpešta, 19. novembra (Izv.) Politična kriza, za katere rešitev časopisje prinaša vsaki dan nove recepte, le vedno ni rešena. Pri državnem upravniku se je zglasilo danes 60 politikov, ki pa v dolgotrajni konforenol tudi niso našli Izhoda iz neugodnega političnega položaja Mnenje strank se dnevno večkrat menja kakor se jim vidi več ali manj mogoče vsaj delno uresničenje strankarskih namenov. Tako se govori, da bo stranka malih kmetov šla v opozicijo In se združila s krščansko nacionalno stranko, kl nt podpirala karlističnega pufia Ako tekom prihodnjega tedna vlada še ne bo sestavljena bo ministrski predsednik Bethlen sklical narodno skupščino ter jo po prečitanju lastnoročnega pisma državnega upravnika odgodil aH pa razpustih 8plošno se sodi, da bo kriza trajala še ves prihodnji teden.
Beograd, 19. novembra Po vesteh iz Budimpešte so gotovi predstavniki aristokracije v RumuniJI, Erdelju In Madžarski sklenili medsebojen tajni sporazum o personalni uniji med Madžarsko In Rumunija Trdi se, da le do tega sporazuma doilo s posredovanjem Italije.
Pogajanja
v Washingtonu
Washington, dne 19. novembra. (Izv.) »Chicago Tribune« javlja da bo Angllla šele takrat podvzela korake za angleško-Japonsko-amerlkanski dogovor kadar bo ugotovljen obseg Italijanskega ln francoskega brodovja V tem vprašanju so se pojavile tudi še druge težkoče. Anglija nai bi imela manj podmorskih čolnov, Japonska pa hoče več bojnih ladij. Francija pa bo tudi Izjavila, da hoče Imeti večje število bojnih ladij.
Pariz, 19. novembra. (Izv.) Iz Washing-tona poročajo, da je odsek 5 admiralov sklenil, da naj ima Anglija 18 velikih bojnih ladij in bojnih križark in Amerika 18 bojnih ladij, kar bi odgovarjalo predlogu Hughesa. Francoski delegat se Je protlvil proti ograničenju števila podmorskih čolnov za Francijo. Francija nima nič proti temu, ako ee graditev bro-dovij za 10 let ukine.
TRGOVINSKA POGODBA Z NEMČIJO.
Beograd, 19. novembra. (Izv.) Zvečer se Je sestal ministrski svet na posvetovanje. Odobril je pirodajo živine, kl jo dobiva naša država od Nemčije na račun vojne odškodnine.
Nato je minister financ g. Kumanudl poročal o svojem potovanju v Pariz In London. Ministrski svet Je vzel njegovo poročilo na znanje In Je razpravljal o njegovih predlogih.
Nato se Je posvetoval o predloženjn budžeta skupščini ter se Je o tem razvila daljša diskusija, posebno z ozirom na neposredne davke In na premoženjski davek. Minister financ Je predložil progresivno doklado na neposredne davke, tako da se plača za 25 dinarjev davka še SO odstotkov doklade, do 50 dinarjev 80 odstotkov, do 100 dinarjev 100 odstotkov In nad 100 dinarjev pa 125 odstotkov. Minister za socialno politiko Je predložil, da se najpreje zaslišijo strokovnjaki Iz vseh pokrajin o vprašanja, aH se takšne doklade sploh dajo prenesti brez dlteren-claclje, In da se Istočasno ugotovi, ako formalno Izenačenje finančnih zakonov še ne bi bilo mogoče, na osnovi dosedaj veljavnih davčnih zakonov takšen postopek, da se doseže enaka davčna obremenitev davkoplačevalcev v vseh pokra]!-nah. Ta predlog Je bil soglasno sprejet.
Nato se ministrski svet posvotoval o amnestiji, kl Jo želi kralj proglasiti. Bilo je sklenjeno, da pomiloščenje ne bodi generalno, ampak na podlagi konkretnih s razlogi podprtih predlogov kompe-tentnlh sodišč.
Beograd, 19. novembra. (Izv.) Na popoldanski seji zakonodajnega odbora se je vršila razprava o davku na poslovni promet. Muslimanski poslanci so izjavili, da ne bodo mogli glasovati za predlog, ker se n« dela dovolj resno na izenačonju zakonov, kar so vidi lz včerajšnjega referata zastopnika ministrstva finano, da v Srbiji no velja zakon na vojne dobičko. V imenu zomljoradničkega kluba se je Izrazil proti zakonu poslanec Vojislav La zič, čeS da obremenjuje zakon enako 1 producente 1 konzumente. Referent načelnik ministrstva finano dr. Vodo-plvec je branil zakonski načrt, opozarjal na Češko, Francijo in Italijo, kjor je uveden enak davek, ter naglašal, da je zakon pri nas milejši, nego v katerikoli navedenih držav, ker se moče pavšalirati, kar volja ne samo za manjše obrtnike, ampak splošno, celo tudi za svobodne poklice. Tudi se bo spremenila Bedanja meja, ki določa za minimum 10.000 dinarski davek. Država se nadeja od tega davka največjih koristi. Po njegovem govoru je prišla na razpravo točka o davčnih konfidentih. Več poslancev je govorilo proti, nekateri so izjavili, da se vzdrže glasovanja. Pri glasovanju se je pokazalo, da vlada velika nejasnost v naziranjih, ker so nekateri poslanci izprva glasovali proti zakonskemu načrtu, potem pa preklicali svoje glasovanje. Glasovalo je 7 poslancev za, 7 pa proti. Za kontrolo se je vršilo protiglasovanje, ld je pokazalo isti rezultat. Predsednik objavi,
Beograd, 19. novembra. (Izv.) Na predlog ministra za socllalno politiko, kl, zastopa ministra za trgovino In Industrijo, Je ministrski svet odobril, da se sklene začasni trgovinski ugovor z Nemčijo v zmislu pogajanj, kl so se vodila v Beogradu pričetkom tega leta.
Beograd, 19. novembra. (Izv.) Vlada le prejela obvestilo, da so se v Nemčlll naročene lokomotive že začele Izdelovati. Kakor znano, smo naročili v Nemčiji 400 težkih In 30 lahkih lokomotiv ter 3900 tovornih vagonov, deloma odprtih deloma zanrtlh v. skupni vrednosti I milijarde M.
da uredba in zakonski načrt nista sprejeta. Glasovi: Uredba jo odklonjena. —' Predsednik: Ker je to važno za ves finančni načrt zakonodajnega odbora, se seja prekine. Predsednik smatra da bi o tem moral govoriti tudi finančni minister. Končno je bilo sklenjeno, da se današnja seja zaključi in vrši prihodnja v torek dopoldne. Na tej soji se bo glasovanje ponovilo. Vendar pa Je treba smatrati, da bo zakonski načrt o davku na poslovni f.ro-met v sedanji obliki propadel in da bo sprejet šele po nekaterih modifikacijah.
Beograd, 19. novembra. (Izv.) Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri je finančni minister Kumanudi roforlral o uspehih svojega potovanja gledo zaključka zunanjega posojila. Ker pa je bilo poročilo zaupno, so more le toliko javiti, da je smatrati akcijo za zaključeno ln da bo v par dneh padla končna odločitev. Sigurno je, da ima Anglija velik interos na zaključitvl posojila zaradi velike Industrijske krize in nezaposlenosti v svoji državi, da tako stopi z nami v ekonomske veze.
Nato se je razvila kratka diskusija o vprašanju posojila ln o albanskem problemu nakar je bila seja zaključena
Beograd, 19. novembra (Izv.) Dana s nja »Politika« javlja, da se v vladlnih krogih govori o povoljnih vesteh glede posojila v Londona. Zaključeno bo posojilo za gradnjo Jadranske želoznloe In pristanišča v roku treh let. Tudi pogoji nekih pariških bank niso nepovoljni, sa mo da hočejo pariške banke dati posojilo ponajveč v materialu, Anglija ps je stavila predlog za Izplačanje posojila "0 odstotkov v gotovini tn 80 odstotkov v materiala.
Beograd, 19. novembra. O pogojih, kl Jih je stavil angleški konsorclj glede posojila Jugoslaviji se poroča: Baje Je bil angleški konsorclj pripravljen dati posojilo v znesku 15 milijonov funtov Šterlin-gov proti Sodstotnem obrostovanju za dobo 28 let v svrho zgraditve jadransko železnice ln enega pristanišča. Od te vsote bl prejela država 11 milijonov funtov Sterlingov v denarju, štiri milijone fun tov Sterlingov pa v železniškem gradivu. Vračevanje posoifla bl se pričelo po pe tih letih.
POLITIČNI POLOŽAJ.
Beograd, 19. novembra. (Izv.) Dane jo imel radikalni klub sejo, kateri je pni sostvoval tudi g. Pašič. Po daljši debati o politični situaciji, Je bilo sklenjcuo. da se nemudoma skličejo pismeno vsi člani kluba da bo potem plenum kluba storil odločilne sklepe.
Beograd, 19. novembra. (Izv.) Poslanec Kurbegovlč Je bil danes sprejet v avdljencl pri NJ. Veličanstvu kralju, pri katerem Je ostal nad pol ure. Kralj se Je zlasti zanimal za gospodarske prilike v Bosni.
Beograd, 19. novembra. Minister dr. Spaho je bil danes popoldne pri ministrskem predsedniku Pašlču ter ie nato odpotoval v Saralevo, kjer bo ostal do četrtka. Zastopa ga minister Kukovec.
STAVKE V ITALIJI.
Rim, 19. novembra (Izv.) železničarji vse Italije nameravajo v dosego svojih mezdnih zahtev In za odpravo kazenskega paragrafa pri stavkah stopiti v generalno stavko.
Rim, 19. novembra. V LlgurlJI se nadaljuje splošna stavka Tudi v Llvornu so začeli stavkati. Uvedla so se 2e pogajanja da nastopi delavstvo delo. Upa Se, da bodo pogajanja v kratkem uspela.
RESNO PREREKANJE MED RUMUNI-JO IN RUSIJO.
BukareSta, 18. novembra Zunanji minister je ruskemu ljudskemu komisarju za zunanje posle na njegovo noto t dne 11. novembra odgovoril, da uporabi priliko zadnjikrat sporočiti ruski vladi, da tvori ozemlje mod Dnjestrom ln Prutom, ki ga ruska vlada označuje kot Besara-bijo, sestaven del Romunije ln da odklanja rumunska vlada pogajati se s sedanjo ali morebitno drugo rusko vlado glede pripadnosti tega dola kl Je že določena
PRVA JUGOSLOV. ODVETNICA.
Beograd, 19. novembra (Izv.) Na prvostepenem sudu le danes bila prvikrat določena za branlteljlco in zagovornico ženska, namreč gdč. Ljubica Trif-kovlčeva diplomirana nravnlca
UKRAJINCI PRED KIJEVOM.
Dunaj, dne 19. novembra Ukrajinski tiskovni urad poroča Iz Lvova: Pred vrati Kiieva le dva dni divjala velika bitka med ukrajinskimi vstaši In boljše-vlkl. Boljševlkl poskušalo držati mesto za vsako ceno. Ukrajinci prodirajo neprestano.
KURIVO IZ DRŽAVNIH GOZDOV.
Beograd, 19. novembra. (Izv.) Ministrstvo za šume In rude Je odredilo, da se Iz državnih gozdov dajejo drva za kurjavo brezplačno vojnim invalidom, njihovim sirotam ln vdovam ter vojnim sirotam, a po znižani ceni rodbinam siromašnih vojnlkov.
RAZNE VESTI.
Dona], 19. novembra (Izv.) Vlada jc predložBa parlamenta zakonski načrt po katerem bo v bodoče moral vsak obiskovalec borze plačati mesečno 100 zla -tih kron. Za obiskovalce zakotnih bor?, predvideva zakon enoletno ječo ln denarno glelj do enega milijona kron.
Ženeva, 19. novembra. Mednarodna delovna konferenca le s 45 glasovi proti 18 glasovom sprejela resolucijo, da nai sc dclsvccm v vseh državah dovoli v tednu ea prost dan.
Važne socfjalnopolifične debate v zakonodaj, odboru
DEBATE O DAVČNIH IN DENAR-N1H VPRAŠANJIH.
Beograd, 16. novembra.
Danes popoldne ie tretla sekcija zakonodajnega odbora reševala o invalidski uredbi, o dobrovoljcili, o zavarovanju privatnih uradnikov za starost In o draginj-skih dokladah rentnlkom, vdovam ln sirotam bratovsklh skladnlc, železnlčarske in nezgodne zavarovalnice.
Dobrovoljsku uredba.
Kontno |e stliizlrana dobrovoljska uredba. Predlog poslanca Moskovljeviča v k irist sibirskim dobrovoUccm odkazan je nlcnumu, ker je zakesncl. Pripominjalo se ic, da se volni minister odločno protivi separatnemu upoštevanju teh dobrovolj-cev.
Olede Invalidov 10 konečno v odseku odobrene spremebe, ki zajamiujcjo Izenačenje invalidov glede doklad, Izključujejo od doklad vse invalide tako srbske kakor prečanske, če i« stopnja Invalidnosti pod 50% In tzk'iučuJeJo tudi vdove, kl so drave, a ne Se 45 let stare od dodatkov ter urejujejo prciemke za deco umrlih volakov.
Zavarovanje zasebnih nameščencev.
Velika debata se le razvila o zavarovanju zasebnih nameščencev. Načeloma e !c sklenilo prošlrltl zavarovanje Iz Slovenije na vso državo. Poslanec dr. Žerjav je Iznese! spomenico društva bančnih uradnikov v Ljubljani. Spreleta je pre-n.cmba, du zavarovanje prične s 16. lotom. Odklonjen je predlog, da sc dovoli nado-msstno zavarovanje uradnikom denarnih zavodov z vsemi proti enemu glasu. Likvidacija penzljskih skladov se Izvrši v I orist nameščencev, vendar se bo dovolil zavodom za vplačilo v splošno zavarovalnico odlog par let. Predlogi, da se zavarovanje vsekakor dovrši s 65 letom, da se privzame tudi deca zlvih renlnikov ii. da se kalkullra doba službe s 35 leti, so bili začasno odklonjeni z rezervo, da treba zavarovalnico uvesti, utrditi In bo p eksa pokazala, Je-ll to vse izvedljivo s takhn uplačllom, ki se da prenesti (ca
Pokojni'--'-' sklad za delavce.
V eni od prihodnjih sej pride do podrobne debate. Konccm seje le poslanec dr. 2er|av zahteval, naj se nemudoma ■ zame v pretres naredba deželne vlaJe za Slovenijo od 10. novembra 1919. o u; '.anovltvl pokrajinskega pokojninskega >.\!ada pri začasni delavski zavarovalni;! •• Ljubljani In ureditev provizij pri bra-t' sklh skladnicah v okolišu ljubljanskega rudarskega glavarstva. Poslanec dr. Žerjav Je v živih barvah naslikal nezas'1-sano bedo rentnikov, vdov, sirot In invalidov zlasti iz bratovsklh skladnlc kakor
leznlčarske ln nezgodne zavarovanice iti zahteval, da se renta nemudoma podvoji proti temu, da se davščina 2 K na premog primerno poviša. Ako Je odsek mnenla, da naj se naredbo prošlrl na celo državo, le govornik zadovoljnen, pa naj sc obdači tudi premog, kl sc uvaža. O predlogu se |e vnela d.illša debata. Socijalisti so podpirali dr. Žerjava, protivll pa se je poslancc Rajčevlč (radikal), češ, du le uvedba davka na premog ustavno nedopustna.
Odsek Je konečno sklenil, da mora vlada do prve seje Izdelati načrt premembe naredbe, da so omogoči zvišanje dodat-1 kov vsaj za 100%.
Beograd, 17. novembra
Zakonodajni odbor je včeraj dne 16. t. irt. pričel z razpravo o naredbali Ilnanč-. ministrstva. Valutne odredbe so si že vse za nas obsoletne, ker so Izvršene. Tu Je samo še viseče vprašanje risočkronskih bankovcev s ponarejenimi :narklcami, Izmena kron priglašenih v .'ozemstvu ln hrnena kron v apaškem ?mlju, na katero Je opozoril poslanec Drofenlk. Ta vprašanja so admlnl-fratlvnega značala.
Nagrada za davčne uradni!"!.
Zanimiva le bi'. razprava o nagradah ■a iinancljske uradnike. 2e v odseku Jc ; "slanec dr. 2er)av iziavll, da načelo-i. 3 nasprotuje, da bi se davčno činovnl-•vo nagradilo po uspehu Iztirjevanja di-ijktnlh div'.cov. Ker Je bila večina za to, ■^a izjemoma ostane pri tem, Je bil skle-'•irin kompromis, ki zmanjšuje nagrade i;' Jih omcluje na dobo do 31.deccmbra 192,}. Ta kompromis je bil danes predmet •jdlh naskokov, stvarno povsem opravičenih, a žal brezupnih, ker jo finančna : nrava trdno vstrajala na tem, da vsaj nekaj časa še potrebuje iztlrjanjc davkov tc nagrade. Zlasti velja to za nekatere
dele Srbije tn prav posebno pa za Južno Srbijo, kjer se na obširnem ozemlju delo vrši mnogokrat v veliki nevarnosti. Kdor pozna razmere, mora priznati, da bi v tem hipu, ko nagrade že delujejo ln se prihod davkov v Srbiji in Vo)vodlnl po njihovim vplivom od dne do dne množi, bilo ncoportuno potisniti le del tega uradništva v tabor davčne pasivne rezi-stence. Kompromis, dosežem v Zakonodajnem odboru tvori prehod v normalne razmere z 31. decembrom 1923.
Današnja seja zakonodajnega odbora je sicer donesla malo pozitivnega zrna, Ipak je bila zelo dalekosežna In koristna.
Predvsem Je poslanec dr. 2erjav dal nadalnje poročilo o nagradah za uspehe davčnega uradništva. Poslanec dr. Markovič |e znova Izjavil, da kaže sklepanje v špecijalnem pretresu odložiti, ker bo zakon, včeraj v načelu sprejet, propadel v poedlnostlh. Poslanec Drofenlk ie Izjavil, da uradnlštvo ne zahteva leh nagrad. Odbor Je sklenil, odložiti sklepanje, da se more pogoditi s finančnim ministrom.
Miloščlnsko vprašanje
Nato Je poslanec dr. Žerjav podal dall-šl referat o naredbi, kl se tiče mllostuln onesposobljenim uradnikom, njih udovam In sirotam, kl nimajo zakonitega prava na pcnzljo. Izvestllec je razložil postanek te naredbe Iz prejšnjega stanja, kl se brez spremembe nc more prenesti v novo stanje. Krona nc rcflckllra, da bi delila milosti iz državnega žepa. Sploh pa to niso miloščine, ampak podpore, kl jih diktira pravičnost. Da se mora prošnjo vsaki dve leti ponavljati, je odveč. Zneski so premahjnl. Zakr.n naj velja do nove prag-malike, ki na| uredi to vprašanje.
Proti se je Izrazil Laza Markovič, (radikal), češ da se ne vidi, kam to vodi v budžetskem oziru, za predlog je govoril poslanec Andjclovlč (demokrat) ker gre za sirote, proti poslanec Rajčevlč (radikal), češ da je nemožno, dati eksckutlvl v roko pravico odincrjcnja penzlje, proti Voja Lazlč (zcrnljoradnik) češ, da bo s tem odprla pot korupciji, za Sveta Popovič (demokrat) češ, da drugega Izhoda nt. Poslanec Nlnčlč (radikal) Je zahteval, da se z ozirom na visoko granlco podpore 2(100 dinariev letno maksimalno) ne sine dati drnglnjske doklade. Za se le Iziavll tudi poslanec Slmrak (klerlkal). Nato ie referent dr. 2cr)av Izjavil poslancu Lazlču, da nI bilo doslej slučaja kurupcl-|e in da gre tu za žene In sirote, kl nimajo aktivne volilne pravice. Vsi pogoji so prej ugotovilo In sicer še prestrogo. Reševanje aktov se zavlačuje za cela leta, dostikrat vsled naravnost skropuloznc natančnosti v poizvedovanju. Z ozirom na kritiko poslanca Nlnčiča je referent pripravljen Izdelati zakon nekoliko drugače, vendar draglnjskc doklade morajo ostali. Zakon naj se prošlrl na vso državo. Odbor je sklenil sklepati v eni prihodnji!, sc) o novein poročilu, kl ga sestavi poročevalec.
Davek na volne dobičke.
Nato le poslanec Scčerov Imenom prvega odseka predlagal, da sc uzakoni naredba o davkih na vojni dobiček. I'rqtl so se Izjavili poslanec Lazlč, češ da |e zakon premalo strog, In Drofenlk, ker da se ga krivično uporablja na škodo kmeta. Poslanec Svetislav Popovč (demokrat) Jc predlagal, da se zakon odstopi v Izjavo proračunskemu odseku. Nato je relereni finančnega ministrstva Stojllkovlč izjavil da so res nižje Instance dostikrat mlini zakona odme ' le davek na vojne dobičke, a kdor se nI pritožil, temu ministrstvo ne more ugoditi. Kar se tiče uspeha, more le reči, da v Srbiji nI še nič vplačanega, številk Iz drugih kralev pa ne more trenotno navesti, a hI tudi ne bik pregledne, ker se je v novih krajih ta davek že med vojno plačeval.
Ta izjava le vzbudila veliko ogorčenje in so se zlasti razburili srbski poslanci, ki so zahtevali, da se zakon še poostri.
Pod tem utlsom se |c vršilo glasovanji' In Jc bil zakon vrnjen sekciji.
Povišanje 7»mllarlnc v Srbiji.
I Nato je Imel priti v razpravo zakon o povišanju zemljarine v Srbiji. Zemljorad-niškl poslanci so se pripravili, da navalili na demokrate, ki • ic demokratski minister imel pogum potrojiti zemliarlno, da lo le s tem ne le izenačil s »prečansko« zcmlja-rlno, ampak io )e šc nekoliko preko nje povišal. Uredba še nI rešena, ker se je na eni strani zastopnik finančnega ministra nekako umikal, na drugI pa so poslanci zahtevali prisotnost finančnega ministra samega. Zato se je reševanje odlo-! žilo. Izgleda, da bo Imela večina vendar le pogum zaprcčitl zopetno znižanje zein-| Ijarlne v Srbiji na staro bazo.
bruhntla, le preden to t« zaeelt fašisti
shajati v Rimu. Sal je danes popolnoma
jasno, da se je stavka pričela pripravljati takoj po napovedi iašlstovskega kongresa. Fašisti so kakor purman, ki se razkoračl. Se mu pokažeš rdeč robec: z žvižgom jih Izzoveš brez dvoma. In ua to so tudi želcznlčarll računali brez dvoma. Ko le namreč prlvozll vlak s toskan-sklinl fašisti na postajo, Je hotel »slučaj«, da se je moral ustaviti v bližini kurilnice, v kateri je stalo več lokomotiv. Da lokomotiva žvižga, je pač neka) čisto navadnega, ali da so začele žvižgati vse lokomotive ravno tedaj, ko ie obstal tamkal lašistovskl vlak, nI bilo nekaj tako navadnega, du ne bi fašisti obrnili žvižge nase. In tako le prišlo do spopada In potem do stavke. Gospod Bonomi se le tudi tu prav po glollttijuvsko umil roke in pustil železničarjem, da stavkajo, kakir jim jc milo In drago. Za poboje v Rimu sc je pobrigal lo toliko, da niso bili preveč krvavi. Posledice te Uonornljeve glo-litlilcvske taktike so se pokazale kmalu. In če se stvar preudari čisto trezno In nepristransko, je treba priznati, da se jo ta taktika v splošnem obnesla.
Kdur točno zasleduje italijansko notranjo politiko, je moral opaziti, da ta polltl-kar v zadnjih časih odločno stremi za tem, da bi sc otresla fašistov, kl so vladi prav tako hoteli zrasti čez glavo, kakor prej komunisti. OHIttl Je Izganjal hudiča z Bulccbubom, In Bono..,l Je podedoval po Olollltlju proti komuuistlškemu hudiču na pomoč poklicana fašlstovska BcJ-ccbuba, kl se |e potem razpasel tako zelo, da je že odločno stegal svoje kremplje v vladni ris. Ce bi se bil rimski fašistov-skl kongres Izvršil v polnem redu, brez onih notranje In zunanje Javno innenic tako zelo razbilijajočlli tjgodkov, bi bil ugled lašlzma zrastel toliko, da bi ga bilo slino težko poriniti nazaj v take meje, da bi ne postajal nevaren vladi. Socljall-slško-komunlstlškl aranžman Je bil potemtakem Dononlju slino dobrodošel, lii so celo zlobni ljudje, kl trdijo, da nI izključeno, da bi ne bil gospod Bonomi sam priložil kake trščicc, da je lažje in bolje zagorelo. Ob znanem laškem mojstrstvu v macchlavclllzmu je stvar popolnoma umljlva.
Prva seja ministrskega sveta po rimskih do;,..dkh je bila precel bu.na, In bili so listi, kl so že pisali o možnosti Bonu-iiiiicvcga padca. Na|nstrc|Sa opozicija se ie pokazala na strani plpljevcev (ljudske stranke) In nfttljcvcev. Pipllcvska ministra Mauri In Mlclicll ln n!ltl|anca Oluflil-da In Buncduce so hudo napadali ministra notranjih stvari ln vojnega ministra. Ali stvar se le kmalu polegla, In danes ic tudi že popolnoma urclena. O padcu lio-nomlleve vlade se ne govori več, pač pa sc člta v marsikat?-em listu, da Bonomi i svojo vladno barko jadra vedno odločneje v lcvičarsRe — plpljcvsku-socljall-•itlške vode, tako da prihaja v opoziciji) nacijonallstlška desnica, kl Jo sestavljajo lašistl, nacijonalcl In demokratski liberalci.
Kakor stole stvari danes, pomcnla torej . Imskl lašistovskl kongres s svojimi priveski In posledicami, nekak mejnik v Ita-'IJanski notranji politiki: krenltev od desne na levo, s čimer naj bi bilo obenem tudi rešeno, da le fašizem dolgral svojo :ospodujočo vlogo, ki Jo je Igral kot na-cijonailstlška bojna organizacija, katera ua se Jc na rimskem kongresu Izprcmcrl-'a v politično stranko. Neizogibna posledica te preosnove bo morala biti, da Močijo Iz nove stranke vsi listi elementi, kl so dos'ej dajali fašizmu njegovo specifično obeležje: plačani pretepači
JusosTovensko-ieSkoslovaSka lisa
Dne 9. t. m. »o jo ustanovila v Ljubljani za vso slovensko ozemljo Jugoslo-vonsko češkoslovaška liga. Društvo je nadstrankarsko. Njegovi člani morejo biti broz razlike 6tauu in poklica vsi Ju gosloveni, torej Slovenci, Hrvatje iD Srbi ter Cehoslovaki, a tudi pravniške osebe v Jugoslaviji ali v čeSkoslov. republiki.
Namen Lige je širjenje spoznavanja med SI1S. in CSR., proučavanje poli tičnih. kulturnih, socialnih in gospodarskih razmor češkoslovaških, ter centralizacija nujno potrebnega kulturnoga, go-■ipodarskega in političnega zblliania med obema državama. Naš narodni, državni in gospodarski interes nam veleva, da sklonemo s Celinslovaki čim ožje zveze. Preteklost in sedanjost nam dokazujeta, j la smo Jugosloveni navezani na Ceho-ilovake, ki so nam bili v dobi avstrijskega robstva, ob času prevrata, In so nam danes odino resnični zvesti zavezniki. Naša prosveto, umetnost, društveno življenje, naše politične smeri ter 111-Sa borba za gospodarsko osamosvojenje, vse to so je gibalo vedno po vzora in s sodelovanjem Cehoslovakov ter so bo moralo tako razvijati tudi v bodoče. Jugoslovan in Cehoslovak sta si bila brat-
Hov kurz italijanske notranje politike
Trst, 19. novembra.
Italijanski parlament se snlde 24. t m. .Ministrski svet v Rimo se Je to dni že -ibširflo bavfl z bodočim parlamentarnim delom, ki nai b! sc bilo pričelo po prvotnem načrtu šele 30. t m. Zmagalo ie prepričanje, da bi nadaljno zavlačevanje .sklicanja zbornice moglo imeti nevScčnc posledice. Sklicanje parlamenta se Je pokazalo še tem nujneje potrebno, ker so /sian! dogodki o'i času fašistov:-kega kongresa v Rimu znatno spremenil' not-anle-oolitičDl noJoiaL
Ministrski predsednik Bonomi le v
očlgled tem dogodkom uporabil taktiko svojega prednika Glolitija ob priliki zasedbe industrijskih podjetij no delavstvu. Kak^r le tedaj dopustil Giolitti, da ie delavstvo vzrojilo In zasedlo Industrijska podjetja, ne da bi bila državna oblast posegla vmes, tako je tndi sedaj Bonomi dovolil, da so fašisti priredili svoj kongres v Rimu z Izzivalnim pohodom po mestu, daslravno je mogel vedeti že naprel, da pride vsled teca do hudih spopadov s socljalistlCnlm In komunističnim delavstvom. 2s!crn!*irska stavka je bila ravno tako predvidljiva, in mislim, da se ne inotlm, če trdim, da le gospod ministrski oredsednik trav dobro vcdcL da bo Iz-
sko vdana sobojevnika in zmagovalca doslej in si ostaneta poslej.
Poglobiti prisrčno razmerje meil nami, do dobra spoznati se, odstraniti vse predsodke ter doseči med obema narodoma najpopolnejšo harmonijo, to je na^ men naše Lige. Tudi r Pragi, Beogradu in Zagrebu jo že imajo. Povsem skladni moramo biti Jugosloveni s Cehoslovaki v svojih ciljih, zato pa si moramo osvojiti povsem skladno metodo In taktiko v vsakem pogledu. Liga bo prirejala družabno, m prisiljcno-domače, poučno-za-bnvne večere s predavanji o češkoslovaški književnosti, umetnosti, glasbi, dramatiki, o čchoslovaSkl vodi in o gospodarskih prireditvah, socijalnih urod-bah ter o nolitičnlh smi>'«b, »kratka o
aJKnalnOi ▼pralanjlb ta protilemfti, B morajo ranimati modemoma jugosloven-tkega rodoljuba In rodoljubko, Nv učili smo se pri Cohoslovakih že marsičesa na neizmerni hasek svoje domovine, a naučiti se Imamo še marsičesa. Nove dobe zahtevajo novega duševnega In gospodarskega usmerjenja. Zato ima Liga v tvojem programu tudi Izdajanje knjig, brošur, časopisa in letakov, ustanavljanje in vzdrževanje knjižuie in filtaluio itd.
K eodelovanju so prodvsem pozvani vsi naši kult umi delavci tn vie kulturne delavke, pisatelji, umetniki, novinarji, učiteljstvo vseh Sol, politični in narodni gospodarji, ▼ nič manjSi meri pa tudi našo zavedno ženstvo. Liga ne pozna nl-kakega strankarstva ter nlkakih razredov, uego poživlja v svojo srodo na delo vsakogar, ki uvideva nujni državul ln narodni interes čim ožjega sodelovanja z bratskim narodom češkoslovaškim.
Naša Liga hoče postati hkrati prijetno in toplo ognjišče družabnosti, kl jo t Ljubljani tako pogrešamo. V to svrho imamo dovolj moči in najdemo tudi srodBtev.
Vsakdo lahko pristopi kot Slan Lige, ker Je članarina Din. 1.— ua mesec u-prav malenkostna. Ustanovni član postane, kdor plača enkrat u vselej Din. 1000.— naenkrat ali v enakih petih letnih obrokih.
Vse Slovenke in Slovence torej poživljamo: pristopite v našo sredo, da se ta koj lotimo dela na čast ln hasek svoj, naše ožje domovine in celokupne države!
Pismene prijave sprejema društveni ta jnik dr. Amušt B r i I e j, Poljanska o. LH)., I. Članarino, ustavnino in račune pa društveni blagajnik Ilanui Krof ta, -uvnatolj Ljubljanske kreditna banko.
Politične beležke
4- Odobrene In razveljivljene na-redbe ljubljanske deželne vlade. Finančna sekcija zakonodajnega odbora jo v svoji seji dne 18. L in. sklenila: I.) Odobri se naroilba deželne vlado z dne 10. decembra 1U1U, ki ee nana£u ua prodajo alkoholnih pijač. 2.) Ukine so nareiiba t <lno 12. decembra li)l!i glede trgovine z živili a korokturo oi -4. decembra 1019. 3.) Ukine se naredita deželne vlade za Slovenijo o>l 20. decembra 11)10 o trgovini t jajci. 4.) Ukine se naredba z dne 18. decembru 1020 o agenturah in koinUijonelnih družbah. V pogledu menjalnic, agen-lur in komlKijoiialnih družb se je ski >-uilo, da se omeju in taka koncevijoni-rajo. 5.) Uveljavi 80 narodba z ilne 5. decembra 1010 o pospeševanju strokovnih ln obrtnih zadrug, zvezo obrtnikov In drugih strokovnih institucij.
-f- Kongresa zemljoradniške stranke, kl sc Je vršil te dni v Veliki Planini so sc udeležili tudi Slovenci. Prvi dan Je bil prisoten samostojni poslanec Mrmolja, kl ga le g. Avramovlč pozdravil kot gosta. Klub samostolnlh kmetsklh poslancev |e pozneje ugotovil, da poslanec Mrmolja nI bil v Veliki Planini v Imenu kluba, temveč kot zasebnik. Poslanec Mrmolja se razprav nI udeleževal aktivno, pač pa sta sodelovala gg. dr. Nova-čan Iz Celja in •— Božidar Sever Iz Prekmurja, ki se v Beogradu predstavlja kot član razmejitvene komisije (1) za Prekmurje ln se tudi veselo vozi po Jugoslaviji s prosto železniško karto. Oba gospoda sta bila navzoča kot zastopnika • slovenskega krila zemljoradnlčke stranke« ter sta v svolih Izjavah ljuto napadala SKS, češ da slovenskim seljakom nI prinesla drugega, kakor bol za ministrski stolček in kreaturo na namcstnl-ško mesto v LJubljani«. V ostalem |e kongres navzlic hudim debatam med grupo dosedanjega glavnega tajnika Ko-mailiniča (terazijski seljaki) in seljaško skupino precej dobro uspel. Pokazalo pa se je, da so optimistične nade, ki so Jih gojili voditelji zemljoradniške stranke glede uspehov celega pokreta, zelo pretirane.
-f Udarec po vpokojenih rudarjih.
N*aš list je reagiral na {laneU, ki ga je prinesel »Naprej* pod gorenjim naslovom v četrte!?. Opozarjali smo, da jo »Naprej« o delavskih zadevah zelo slabo informiran, če pišo, da uredha bivšo deželne vlailo za Slovenijo o pokojninskem skladu ni predložena zakonodajnemu odboru. Včerajšnji »Naprej« bi rad svojo blamažo od četrtka zakril. Zato piše v svojem konfuznem odgovoru o drugih stvareh, kakor pa je bilo vprašanje dosedanjo polemike med »Naprejem« in »Jutrom«. V četrtek jo »Naprej« pisal dobosedno: »Sedaj pa, ko Je predložil minister za socijalno politiko zakonodajnemu odboru svoje naredbe In predloge, pa med temi predlogi te naredbe (o jiokojnin-skem skladu) ni.« Včeraj pa piše »Naprej«, da on nekaj vb o namenu odseka, »da odsok ni sklepal v tem smislu, da jo predloži v odobrenje, marveč jo je hotel črtati itd. Skratka: »Naprej« je slišni nekaj zvoniti, pa ne v6 kje in ne kako. Navzlic temu, da to je v četrtek grdo zlagal, pa dnnos So naprej 0 «atentntti na delavske pravice«, mesto da bi svoio izkrivljeno vest možato popravil. V ostalem opozarjamo »Naprej«, naj si prečiti našo poročilo iz zakonodajnega od-i bora.
•f-~ »Akt malSevnnfa.s »Naprej«
sklicuje v odgovoru na naio notico, ki »e tičo razpusta bolniSke blagajn«; na »avtoritativno« razlago »Jugoslavije«, ki si je dovolila trditev, da »r. h to vajo demokrati po novem zakonii o delavskem zavarovanju »dve tretjini zastopstva za delodajalce«. »Naprej:, pripominja k temu i debelimi črkami: »Ali nI to brezvesten rop delavskih pravic? Ali imate še pogum trditi, d.i je to demokracija?« — Ce »Naprej> ža sam ni sposoben zagovarjati delavskih interesov, naj drugič vsa,) izmi, šljotino iz »Jugoslavije* ne citira, Četudi so v njoj pere gospod Kocmur.
+ Vse za ljudstvo. S tem geslom brani črno - modro-rdečl občinski blolč pravico do svoiega obstanka. Zadnjič le Imel novi aprovizacljskl odsek sejo, na kateri Je g., Rupnik, predsednik tega odseka že pflznaval, da si naša slavna občinska večina pri najprimitlvnelilh poslih In nalogah ne zna pomagatL Zato so gospodje sklenili, da pokličejo — vlj. do na pomoč. Sestavili so deputadjo, ki naj bi pri pokrajinskem namestniku prosila, da Jim vlada olajša breme In od-vzame odgovornost. Da Izpodbljcjo vsak demagoglčnl očitek združenih črno-rde-čl h «socl|allstov«, so tudi demokrati prt. stali, da se udeležijo deputaclle. Sprejem pri pokrajinskem namestniku Je bil določen za petek ob 10. url dopoldne. Ob do. ločeni url pa sta čakala na pokrajinski upravi — saino demokratski član depu-taclje In pa strokovni relerent, Iržnl nadzornik. Vse iskanje po ostali gospodi Je bilo zaman. In končno Je moral h gosp. Hrlbarlu demokrat, da ž nllm razprav) nekatera nujna vprašanja mestne apro-vlzaclje. Ta dogodek Je mala pa zelo karakteristična sličica lz zgodovine »so-cljalnega« režima na magistratu. Besed Imajo gospodje, da bi ž njimi osrečili deset Ljuhljan, kadar |e treba delati, bi pa na|ra]e, da bi posel opraviti — demokrati.
Novi poljski poslanik na našem dvoru Zdislav Okeckl je bil včerai sprejet od kralja v svečani avdljencl ter je Izročil svoja akreditivna pisma.
-f Razmejitev z Madžarsko. Kadi zadnjih dogodkov na Madžarskem je razmejitvena komisija prekinila svuje ■lelo. Sodaj ga zopet prične. Končali je razmejitev v coni A Modjimurja in bo pričela z razmejitvijo v coni B. Razmejitvena komisija se bo nastanila v Veliki KanižL
Po svelu
Avstrijsko - ameriška mirovna pogodba. Iz VVashingtona |x>rotajo, da je predsednik Harding podpisal prokla. inacijo, s katero se vzpostavlja mir med Avstrijo In Zodinjoniml državami.
—	Anglija In Rusija. Angleška v\a, da je na zadnjo noto sovjetske vlad« odgovorila silno energično. V svojem odgovoru odločno zavrača trditev sovjetske vlade, da «o angleški očitki o boljše viški propagandi le |>osledii;!» l>otvorjenih nemških dokumentov in naglaša da sovjetska vlada ni napravila nobenega res no ml koraka, da M ovrgla angleške očitke.
—	Francoske naivnosti. V odseku za zunanje stvari francoskega senata, se j« povodom diskusije o Avstriji ln •» Češkoslovaški razvila Interesantna izmenjava misli, katere se je udeležil udi De-schanel, o ukrepih, kl hi bi't prin emL da bi delovali proti stremljenjem u zd'0-iitev Avstrijo z Nemčijo. V i.spudjfl diskusije je bil projokt, naj ol f« meJ nasiedstvenimi državami ustvarilo carinsko zodinjenje.
—	Rusija grozi Cehom. Češkoslovaška |e na mcll ustavila drugI transport madžarskih komunistov, kl |e bil na potu v Rušilo, In ga odposlala nazal na Madžarsko. Cičerin Je naročil sovietskemo zastopniku v Pragi, naj vloži pri češkoslovaški vladi zaradi tega protest ter na! zahteva, da se transport tako) prepusti preko Češkoslovaške in naj obvesti če-škoslovaško vlado, da smatra nleno postopanje kot očiten neprljateljskl korak.
—	Zahteve češkoslovaške katoliške duhovščine. Kakor poročajo »Narodni Listy, je sprejela češkoslovaška du« hovščina, organizirana v »Jodnoti«, resolucijo, v kateri zahteva, da se mc* ra vlada pri nastavljanju škofov ozirati na mnenje naroda in duhovščine in da smejo biti škofje le možje, ki uživajo brezpogojno zaupanje naroda. Kot motivacijo za to svojo zahtevo navaja češkoslovaška duhovščina do« mokratizem češkoslovaške države, potrebo zanesljivih ljudskih voditeljev r verskem in narodnem oziru in da ta zahteva ni v nasprotju z običaji apostolsko cerkve. Resolucija zahteva tudi ustanovitev patrijarhata v Pragi in odstranitev vsakega vmešavanja kake tuje države pod krinko verskih razlogov v češko cerkvene razmere.
—	Stlnnea v Londonu. V London jo fjrispcl znani nemški veloindustrijalee Hugo Stinnes. O namenu njegovega potovanja v London se varuje najstrožja tajnost, listJ samo soglašajo, da bo sprejet Stiunes na vainih me« stih. .
—	Komplotl proti amertkansklm dl« plomatom. Kodanjska policija je raz« krila komplot proti ameriškemu posla« ništvu. Gre za komunistično manife« stacijo proti obsodbi Italijanskih komunistov Saceija in Vanzettija. zaplenjenih listin izhaja, da nameravajo tudi v drugih glavnih mostih Evrope izvršiti atentate na ameriškja zastopstva, da doaežedo revizijo nročesa.
priloga »Jutru" St. 274 dve 20. novembra 1921.
Londonski pakt in Albanija
Londonski palet je Albanijo iz 1. 1913 l>recej zmanjšal. V petem členu tega pakte se dodeljuje v južnem Jadranu Srbiji in Cmi gori vsa obal od rta Plan-ke pa do izliva Drina v morje. Od pristanišč, ki nam imajo pri|>aflti, jo nam dodeljen tudi Sv. Ivan Moduansld, Drač pa pripade Albaniji. Nam bi torej pripadla vsa dolina reke Drin, ki je važna vsled projekta donavsko-jadranske železnico. Sesti člen londonskega pakta dodeljuje otok Saseno iu Valono z zaledjem Italiji. Ta razdelitev se je imela izvršiti brezpogojno. Za slučaj, da bi ob sklepanju miru Italiji uspele vse njene zahteve ua Tirolskem, Istri, Dalmaciji, Valoni in otokih, in če bi zahtevale Francoska, Angleška in Rusija, tedaj bi se dodelili So nadaljnji ogranki ua severu Srbiji in Črni gori, na jugu pa Grški. — Albanska, grška, in naša meja bi se naj strnile ob ohridskem jezeru. Zunanje posle albanske državo bi upravljala Italija.
M kari! Albanifc
NaSa država mora v danih razmerah staviti glede meja v severni Albaniji svoje minimalne ali maksimalne zahteve. Minimalna niša zahteva jo ono, kar nam nudi takoimenovana Franchet d Esperayjeva demarkacijska, postavljena po vrhovnem komandantu orient-ike armade jeseni 1. 1918 po priboju na solunski fror.ti. Ta črta nam daje v popolno porabo dolino Črnega Drima ter ustvarja na ta način možnost uspešne obrambe zoper arnavtske napade. Iz Vrizrena, ki je izhodišče vsako naše akcije za severno Albanijo, se moro izpeljati costa najpreje po dolini Belega Orima do Ljumikule, kjer je sotočje obeh Drimov, ln odtod dalje po dolini i 'rnoga Drima na Debar in še na Ohrid, ! jer se nahaja že rajon bitoljskega o-' rožja. Opisana črta predstavlja osnovo naše obmejne obrambe; tu se da postaviti in vzdrževati obmejni kordon. Ako no obvladamo te črte, se moramo umakniti nazaj v gorovje, ki dosega :ia celi črti med Pri zre nom in Ohridom ceš 2000 m. Obramba je tu neprimerno ležavnejša in nadzorovanje meje sila komplicirano.
Maksimalni naš program bi bil poleg obvladanja Drimove doline obvladati i udi dolino Velikega Drima, ki nastane iz sotočja obeh Drimov in teče mimo ."kadra v Medovski zaliv pri Lješu. Posest te linije nam daje ne le prosto pot na obalo, ki je v prometnem oziru sila važna (prim. projekt Jadransko železnice!), marveč nam odpre vsak trenutek možnost poseči v notranje razmere v Albaniji. Vsaka albanska akcija zoper nas jo pravzaprav nemogoča, ako obvladamo vse porečje Drima. Zato je razumljivo, da so nam velesile en ton to 1. 1915 prisodile to ozemlje, kajti takrat
je bila avstrijska nevarnost šo več kot aktualna.
Po londonski pogodbi je ostal že rezerviran oni del Albanije, ki ga tvori porečje reke Mače (Mati), ki sega v dolinah obeh rek Fani (ali Fandi) visoko proti severu. V tem leži n. pr. Oroš, sre ilišče katoliških Miriditov. Ako bi imeli v posesti tudi ta teritorij, tedaj jo severna Albanija popolnoma naša in ostali Albanci nam kot zunanji sovražnik sploh ne prihaja več v poštev. Tu li kak albanski zaveznik nikakor ne more prodreti iz srednje ali južno Albanije preko albanskih gora k nam; že z mar ilmi posadkami lahko držimo gorske soteske.
Namesto vsega tega nam najnovejše albanske meje dajo samo korekture severno od Skadra, tako da se meja odmakne od Podgorice, tega prirodnega in nedvemno bodočega središča Črne gore, daljo pri Prizrenu, kjer sega meja 1. 1918. prav v ravnino zapadno in se-veroza|<adno od mesta in tretjič južuo od Debra, Iger dobimo prosto ceBto po dolini Drima, ki je bila doslej do polovice albanska.
Neizpolnjen ostane torej tudi naš minimalen program, kar je posebno obžalovati vzpričo dejstva, da so napram Albancem gorovja najslabše meje. Cvi-jič jo dokazal, da so gorovja s svojimi planinskimi pašniki za Albance — pri-rodno ceste, po katerih se vrši njihova nasilna ali mirna ekspanzija najlažjo in najhitreje, ne pa morda ovira, kakor bi bila za poljedelsko narode.
Dosoči Drimovo dolino kot mejo, mora ostati tedaj cilj naše politike v Albaniji, cilj, utemeljen na potrebah zadostne obrambe in zaščite južne Srbije
mi pori navedenimi mesti, ki jih je Avstrija reklamirala za Albanijo.
Avstrijsko stališče sta 'zastopali tudi Italija, in Nemčija. Tomu nasproti pa jo tedanji trojni sporazum, to je Rusija, Francija ln Velika Britanija, predlagal tako kompromisno črto, ki bi dajala Albaniji na vzhodu za mejo Črni Drim, na severu pa Veliki Drim, tako da bi Skadar Reč, Djakovica bi Prizren ne pripadli Albaniji. Glede Italijo jo So pripomniti, da se je strinjala, kakor že rečeno, z Avstrijo in Nemčijo, lo glodo Skadra, ki naj bi liri padal Črni gori, njeno stališčo ni bilo trdno.
Vprašanje mej Albanijo so je nahajalo zelo dolgo v razpravi, ne da bi moglo priti do sporazuma mod Avstrijo iu Rusijo. Najprejo sta se vseeno pogodili o Reči, Prizrenu, Debru in Ohridu, tako da je trajal spor slednjič lo še o Skadru in Djakovicl.Na spomlad so je to vpraša nje rešilo na znan način in tako so ino-gle spomladi 1. 1913 velesile sporočiti mejo Albanije balkanskim zaveznikom. Kakor znano, je nastala radi Skadra, ki ga Črna gora ni hotela izročiti, velika napetost in bilo bi kmalu že takrat prišlo do izbruha sovražnosti.
Albansko vprašanie leta 1913
Ne bo odveč, ako se ozremo sedaj, ko je na razpravi albansko vprašanje, nazaj v leto 1918, ko so so določale meje samostojni kneževini Albaniji.
Znano je, da so zmagovite armade takratnih balkanskih zaveznikov priborile tudi Albancem osvobojonje. Ni bil sicer to njih namen, kakor tudi ni bila osvoboditev izpod turške vlade želja Albancev. Glavno zaslugo na samostojnosti Albanije je imela Avstrija ter na drugem mostu Italija. Prva sp je trudila, kakor je pač dovolj znano', za sv,>-bodo Albanije iz sovraštva do Srbije in jugosl ovanstva sploh, kateremu je nameravala obuditi za hrbtom n odpravljivega nasprotnika. Italija pa jo za on-krat imela namen, onemogočiti Avstriji preveč proste roke v deželi Skipetarov, posredno pa priti prejalislej do posesti Valono.
Začetkom in tekom vojne 1. 1912 je bil cilj Srbije priti preko severne Albanije, to je pokrajine ob Drimu do Adri-je, saj je bil izhod na morje en poglavitnih ciljev takratne srbske politike. Ker pa je bil namen Avstrijo, ravno to preprečiti, zato jo predlagala za Albanijo, ki se je ravno snovala, tako meje, da bi bila Srbiji zagrajena pot do jadranske obale. Koncem 1.1912 so bile tedaj_ glede Albanije predlagane sledeče meje:
Avstrija je zahtevala, naj pripade se ustanavljajoči Albaniji vse porečjo Jadranskega morja, tako da postane meja med Albanijo ter Srbijo ona črta, ki predstavlja razvodje med porečjem Adrije in Egejskega morja. Na ta način bi vse porečje reke Drima spailalo v Albanijo in z njim vred cela kotlina Ohridskega jezera tor cela Metohija tja do glavnoga grebena Sar planine. Tako bi dobila Albanija tudi mesta Ohrid, Debar, Prizren, Djakovica in Reč ter Skadar.
Srbija in Črna gora sta kot mejo Albanije predlagali črto od pogorja Rar doni pri Malem Draču (to je na polu pota med Dračem in Sv. Ivanom Medov-skim) na stik skadarskega in prizren-skega sandžaka pri Sv. Špasu na Drimu in odtod o približno ravni črti čez Luiijo do izvira reke Škumbe jugoza-padno od Ohridskega jezera. Na ta način bi pripadlo Srbiji, odnosno Črni gori vse porečje Črnega Drima, Belega Drima in tudi vse porečje Združenega ali Velikega Drima s Sk:idrom, Lješom in Sv. Ivanom Medovskim, in seveda vse-
ni poslal Albaniji ln JugoalavlJI 3»
marše, katere bi nobena od obeh' dr-žav no odbila in na podlagi katere )bl
bilo v cue-m dnevu kunec vseh sovražnosti. Zahtevani ultlm.it, katerega naj , bi se poslužiia Zveza narodov prod
Jugoslaviji, pa jo opazno orožje, posebno še v sporih tako vrsto, kjer j« nemogočo trditi, katera stranka je nedolžna ln katera je kriva.
Menimo, da. jo s tem formalnim po* asnilom stališče tuise države prikazano dovolj objektivne* ter se vsled tega glede nameravanih korakov Zveze narodov vzdržujemo vsakega na-daljnega komentarja.
Jugoslavija in Albanija
Angleško stališče glede albanskega vprašanja napram naši državi je javnosti že znano. Poročali smo, da se je angleški premierni minister Lloyd George pritožil na Zvezo narodov radi obnašanja naše države v albanskem problemu. Zategadelj se jo pojavilo med francosko in angleško vlado celo majhno nesoglasje. Poluradno glasilo pariške vlade »Temps* je odkrito izrazilo svoje začudenje nad dejstvom, kako more Anglija zahtevati blokado proti Jugoslaviji radi države, katere mejo še niso končnovcljavno določene. «Tempe» pa nI edini svetovni list, ki se je zavzel za naše pravilno stališčo napram Albaniji S činom Lloyd Georga so obširno bavi tudi francoska politična revija «Progres Civique», ki piše o koraku angleškega ministrskega predsednika tako - lo: »Prvič po podpisu versaillske mirovno pogodbe se pritožuje ena država na Zvezo narodov ter zahteva, da se postavi po čl 16. Statuta Zveze narodov pred sodišče član Zveze narodov, ki jo baje kriv, da je podvzel vojni čin, ne da bi se prej poslužil sredstev, ki bo predvidena, da se prepreči izbruh sovraštva. Tožiteljica je v tem Blučaju Anglija. obtožena država pa Jugoslavija. — »Neprestano napredovanje jugoslovanskih čot v Albaniji«, — tako piše britanska vlada generalnemu tajniku Zveze narodov, — »ki ogroža mednar rodni mir, sili angleško vlado k pozivu, naj svet Zvezo narodov takoj pod-vzame potrebne korake za slučaj, da bl se Jugoslavija ne hotela pokoriti določbam pakta, ki ga je podpisala. Anglija je radi prodiranja jugoslovanskih čet v albansko ozemlje prisiljena podvzeti te korake. Prepir med Albanijo z ene, med Jugoslavijo in Grško z druge strani, ni nič drugega nego obnovitev starega spora gledo mej, ki bi že morale biti določeno. Zveza nar rodov se je s tem vprašanjem že pečala, nI pa izrekla Bvoje sodbo, da bi na ta način storila sporu konec. Ženevska skupščina jo dalje odredila, naj odpotuje na lice mesta v Albanijo tročlanska komisija, ki bi fiksirala meje Albanije. Komisija pa proti pričakovanju ni storila svoje dolžnosti in še vedno čaka v .— Ženevi. Dočim so torej velesile pokazale toliko malomarnosti v izvrševanju svojih dolžnosti, izgleda zelo čudno, da se Anglija naenkrat kaže tako strogo napram malemu jugoslovanskemu narodu. Gre za to, da se bo z Jugoslavijo postopalo pravično. Kdor pozna člen 15. statuta Zveze narodov, se pač mora čuditi, da angleški zunanji minister
Napet ost med Polj« sko in Rusijo
Začasni poljski opravnik poslov v Moskvi Knol je poslal čičerinu noto glede izvedbo določil riSke pogodbo. Ta nota ugotavlja, da, je od ratifikacijo pretoklo že sest mesecev, pa Rusija še ni izpolnila nekih obvez napram Poljski. Poljska vlada mora z obžalovanjem ugotoviti, da sovjetska vlada lojalno šo nobene točke te pogodbe ni izpolnila, pogodbe, ki je bila podpisana in ratificirana po najvišjih sovjetskih oblastev. Nasprotno, kljub vsem obvezam in slovesnim zagotovilom eo-vjotske vlade, kl je izjavila, da je pripravljena dati poljski državi vse, kar ji pristoja, so je vztrajno in sistematično vzdržala izpolnjevati določila pogodbe. Načelo sovjetske vlado jo metoda neprestane sabotaže. Vso točke pogodbe od prvega do zadnjega oddelka jo sovjetska vlada kršila. Naj zadošča, da so opozori na noto komisarja za zunanje zadeve z dne 10. julija, v kateri se večkrat zatrjuje, da se bodo vsa vprašanja, ki so navedena v pogodbi, takoj uredila, kakor hitro bo poljskti vlada vzpostavila svoje diplomatsko odnošaje s sovjetsko Rusijo. Toda sovjetska vlada :ii držala besede. Po vzpostavitvi diplomatskih odnošajev so nastala nespo-razumljenja in kršitve petega člena pogodbe. Poljska vlada je z brez^iri-memo potrpežljivostjo sprejemala nova zagotovila in obljube potom sovjetskega zastopnika v Varšavi. Toda vsi roki za plačanje odškodnino za prevozni materijal so potekli, toda nič ne kaže, da bi sovjetska vlada nameravala v resnici Izpolniti svoje obveznosti. V teh okoliščinah mora poljska vlada dvomiti, ali je Bovjetska vlada sploh zmožna, izpolniti Bprejete obveznosti. med temi tudi obveznosti napram Poljski, katere so bile slovesno ratificirane in katerih izvedba se ot* ljvblja žo Sest mesecev. Poljska vlada pričakuje tokrat namesto novih obljub od sovjetske vlade neposredno in takojšnjo izvedbo obveznosti, kateri IV rok, ki Je bil predviden v pogodbi, jo jtak že zdavnaj potekel.
.Mala elektrotehnika», naplsao profesor Antun Vukasovlfi u Splitu. Pod tem naslovom sta v samozaložbi pisatelja Izšla dva zvezka zanimive knjige, v kateri bo vsakdo, kl se zanima za elektrotehniko, našel nekai za-se. Ako kdo ne pozna toliko računanja, kolikor ga knjiga navaja, se mora pač zadovoljiti s tem, da spozna malo elektrotehniko s kvalitativne strani, a tudi to le zanimivo delo. Dllak srednje šole pa bo s pridom spo-polnil svole znanje o elektrlcltetl. Cena vsakemu zvezku znaša 6.80 din. (s poštnino 7 din.). Knjigarne dobe 25 odstot-kov popusta. Naroča se pri tvrdki M. Vukasovič v Splitu, Brankov prilaz 5.
Sokolske razglednice. Jugoslovenskl sokolski savez ima v zalogi ve£|e število umetniško izdelanih sokolskih razglednic. Pozlvllamo vsa sokolska društva, da iili naročajo ter širijo med članstvom. Nc kupujte razglednic, kl so po večin! nemškega izvora; dolžnost vsakega Sokola )e, da kupuje sokolske razglednice.
Mestni eleScBiiS&i Biees ^ UubSSani
1896./97.—1921./22.
Petindvajset let en četrt stoletja — majhno brezpomembno razdobje v časih razvoja velikih narodov, a nepregledno razdalje, polno epohalnih dogodkov v kulturnem, zgodovinskem ln narodnem oziru našega malega naroda: Kipeli bi vreli in zgoščar li so se dogodki eden za drugim, žalostni in veseli, a vsi potrebni in važni. — Tudi Šolstvo se je v tej dobi korenito izpremenilo, zavzelo popolnoma novo smer, postalo je pristno narodno od najnižje do najvišje stopinje, in stopnja šolstva je vedno verna slika Btopnje kulture naroda samega. Kakršno šolstvo, tako ženstvo, kakrSno ženstvo, taka deca in družina. Družina zopet pa je mala državica. Urejene in vzorne družine bodo tvorile urejeno in vzorno državo. — Pred 25 leti nismo imeli niti ene prave narodne šole, namenjene višji izobrazbi naSega ženskega naraščaja, na c. kr. učiteljišču bi uršul inski pripravnici, kl bo nam vzgajali pijonirje prosvete, učitelje ln učiteljice, je domi-nirala nemščina. V njej so se izven verouka, matematike in ročnega dola poučevali vsi predmeti, pastorki slovenščini je bilo odmerjenih bore malo tedenskih ur. —• Vsa višja izobrazba je torej imela nemški značaj in naše Dromenado. ulice in treovlne
so bile preplavljene z nemško govorico. Pa tudi doma, v intimnem krogu se je objestno širila nemščina, saj je spadala k bontonu višjih slojev. — če hočemo označifli ono dobo pravilno, bi po pravici imenovali vse one dame le Polslovenke, saj je bilo čustvovanje in mišljenje te ženske generacije mnogokrat popolnoma nemško. Ustanovitev višje dekliške šole je te žalostne razmere nekoliko omilila. Zavedni slovenski starši so jeli pošiljati svoje hčere v ta zavod, kjer se ni bilo treba bati, da bi postale narodno mlačne iti indiferentne, obratno, vedeli so, da se jim tu okrepi in ojači narodna zavest. Višja dekliška šola je bila prva slovenska narodna šola.
V zgodovini bivše napredne stranke na Kranjskem, sedanje jugosl o v. demokratske stranke in v zgodovini ljubljanskega ■ občinskega sveta v gori navedenih petnajstih letih pomeni med drugim ustanovitev, razvoj in obstoj mestnega dekliškega licoja v Ljubljani za vedno svitlo pisan list. Od prvih pojavov po potrebi višjega slovenskega dekliškega zavoda pa do uresničenja te misli je pač preteklo mnogo, mnogo časa. V klubu slovenskih naprednih poslancev deželnega zbora za Kranjsko se je porodila prva misel, ustanoviti neko višjo žensko 1-zobra-
ževaliSče v obliki višje dekliške šole in v okviru financ kranjske dežele. Misel ni bila od vsega začetka in za tedanje čase neizvedljiva, ker sploh ni bilo v deželi Kranjski enakega zavoda. Vendar jo večina deželnega zbora odklonila te predlog iz vrst naprednih poslancev in dala rajši precej izdatno podporo gospodinjski šoli pri uršulinkah, ki »o jo ad hoc v vsej naglici ustanovile.
To dejstvo je podkrepilo napredno postojanko še tem bolj, da ni odnehala od svojega programa. In ker je deželni zbor za-devo popolnoma ignoriral, jo storil občinski svet ljubljanski odločilen korak, kajti šolski odsek v občinskem svetu jo stavil v svoji seji dne 10. majnika 1894 tozadevni konkretni predlog in strokovnjaško utemeljil potrebo višje slovenske dekliško šole. Posebna enketa se je odzvala povabilu tedanjega župana g. Petra Grassellija in izdelala splošni in podrobni učni načrt, kar je občinski svet potrdil, ko je odobril popreje tudi že po šolskem odseku izdelan Statut zavoda in predložil vse skupaj v potrditev deželnemu šolskemu svetu. Takrat je bila stara, kranjska, deželna bolnica na Dunajski cesti na prodaj, ker je sklenil deželni zbor zgraditi novo deželno bolnico. Poslopje in zraven pripadajoče posestvo jo kupil znani slovenski mecen gospod Josip Gorup, veletržec itd. iz Roko in odstopil vso skupaj mestni občini ljubljanski pori pogojem, da mestna, občina nameni to oosloaio za višio dekliško
šolo, oziroma za kak drug občinski učni zavod. Usoda višje dekliške šole je bila sedaj v rokal takratne c. kr. nar učne uprave, ki je bila vsemu naprednemu šolstvu in življu nasprotna in le predolgo ni hotela ugodno rešiti predmetnih spisov. Vmes je prišel tudi strašni velikonočni potres leta 1895. in vso je izgledalo tako, da še dolgo časa ne pride do izvršitve vseh lepih nar črtov. Ko pa je meseca maja 1. 1896. zažupanoval Ljubljani sedanji pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar, je prišla zadeva v nov štadij. Na njegovo inicijativo se je podala posebna deputacja ljubljanskega občinskega sveta k takratnemu naučnemu ministru Gautsehu, ki je bil zlasti višjim ženskim učnim zavodom zelo naklonjen, s prošnjo, da se zadeva ljubljanske mestne višje dekliške šolo pospeši, kar je minister tudi obljubil. Občinski svet je imenoval nato za ravnatelja zavoda sedanjega vladnega svetnika dr. Lovro Požarja in pridobil zavodu tudi morda najboljšo vzgojno in učno moč, priznano vzgojiteljico in učiteljico gdč. prof. Marijo Wesnerjo-vo, ki še sedaj z vso vnemo, veliko ljubeznijo in izredno spretnostjo opravlja na zavodu poleg pouka težavne in naporne posle nadzorovalne dame. Ko je bil vrhu tega izvolil občinski svet še kuratorij zavoda in mu postavil na čelo velezaslužnega predsednika ravnatelja Andreja Seneko-viča in za referenta ravnatelja Ivana Šubica, so bili vsi predpogoji za srečen zadetek zavoda dani in teko se ie
izvršilo na dan 5. novembra 1896 vj>i-sovanje v I. razred višjo dekliške šole, v katerega je bilo sprejetih 27 gojen1-,. Nastanjen je bil zavod začasno v zgodovinsko znani hiši barona Žige Zoisa na Bregu St. 20 v H. nadstropju, kjer se je otvoril dne 9. novembra s posebno slavnostjo.
Ti prostori v Zoisovi hlSi so bili seveda zasilni, kajti prostora so nudili komaj za ta prvi in edini letnik. V istem času, ko je postalo vprašanje novih prostorov pereče, je bilo k sreči dograjeno poslopje »Glasbene Matice* v Gosposki ulici, katero je občinski svet za 1. 1897./98. za zavod takoj najel in uredil za Šolske potrebe. Pod izredno srečnimi pogoji, ki so jih ustvarili razni vneti in rodoljubni čini-telji, kateri so gori imenovani ni pozabiti in požrtvovalnega učiteljskega, zbora, se je zavod v novih prostorih naglo razvijal, z velikim uspehom napredoval in postal za vzgojo slovenskega ženstva naravnost vzgleden. S prvimi početki zavoda jo v tesni zveri še ena osebnost, ld tvori tudi. dane6 njega steber, to je sedanji prof. Albert Šič, ki je bil z dnem 22. soptembra 1899 imenovan za učitelja na viSji dekliški Soli, Ker se je lopo število absolventk viSje dekliSke šole posvetilo tudi učiteljskemu stanu, jo bilo treba misliti tudi na te. Tedanji ' Irokratizem pa je delal tem gojen-kam silne tožkoče pri sprejemu v uoi-telijšče, in tako je nastal na zavodu za tako gojenke, ki so se hotele po» svetiti učiteljskemu stanu. nedagoSH
Prosveta
Reklama
(Brun, bom, bumt Prva CoškoslovaSko-iugoelovenska grafična razstava! Lesore-ri, linorezi, bakropisi, clnkopisl, akva-
naša nada. Podnčujmo mladino, odprlmo
i oči za krasote bajnega umetniškega sveta, za one krasote za katere je sle|io oko starega filistejca... In ko bo oko mladine zazrlo In razumelo te krasote,
tinte i. dr. — Sami originali. Lastnoroč- t^rat bo zadostoval mali inserat: XCLX no signirani. Ceno zmerne. Vstopnina sa- ; razstava v Jakopičevem pavil jonu. In ipo...«	i ljudje ii bodo pri vratih kljuko podajali.
Ne, poskusimo raje tako:	i	-
Naslov morda: »Kultura ln politika.« Jugoeloveni čutimo z vseh strani, da smo obkroženi od driav, katere pritiskajo na nas z ono brezobzirnostjo, kl Jo ima samo zmagovalce nad premagancem. Kaj Je temu vzrok? Ali jih skrbi bodočnost? Ali se boje naše rastoče mo r? Morda Vendar domnevamo, da nI -jdnji vzrok njih omalovaževanje naše kulturne potence. Mi smo njih quan-t itota negligeable — saj smo baje narod '-.rez kulture. A ravno sedaj, ko je od-j.ita krasna grafična razstava v Jakopičevem paviljonu smo Jugosloveni na novo pokazali, kaj zmoremo In da ne za-
0	.-tajamo za takozvanimi kult...»
To tudi ne bo vleklo. Raje nokoliko !,.oralnlh klofut:
»Brezbrižnost ljubljanskega občinstva. Jakopič je zopet otvoril svoj hram uinet nceti. Tokrat vidimo v njegovem paviljonu grafično razstavo, torej za Ljubljano nekaj povsem novega. A mislite, da smatra naša inteligenca vredno tru da, da bi si oglodala trudapolno delo t.;iiih in čeških vrlih umetnikov. Sove, vino se ne toči tam. tudi kraniskih klo-
1	.ts z zeljem ne dobite v paviljonu. Ne moremo se dovolj zgražati...«
To že colo ne gre. Ne smemo žaliti ob-••'nstva tako bi justament ne prišlo. Z.laj veml Komplimentov treba: "Napredek. Povsod napredujemo. Na prsdujemo tudi kulturno. Ce bi kdo iskal ■.turističnega merila za višino narodne ulture ne bi bilo morda najslabše merilo štovilo prodanih vstopnio na umetniških prireditvah. Sedanja razstava v -Jakopičevem paviljonou kaže postati v •em ozira svetla točka v kulturni bilanci nagega plemena. Od dne do dne se reča...»
Ne tudi take gorostastne laži ne bodo vlekle. Ljubljana je premajhna za to. Se en poskus:
»Senzacije z razstave v Jakopičovem paviljonu«. Podnaslov. Tatvina, — neuspeh detektivov. Kakor čujemo Je iz-idnila lz razstave na neverjeten način originalna slika znanega slovenskega umetnika. Misteriozen način odstranitve ■■liko — do sedaj hočemo še iz previdnosti zamolčati naslov — je vzbudil i-sled nenavadnega rafinementa s katerim Je bila odnesena, pozornost takoj obveščene tajne policije. Do tedaj so pa MU val poskusi detektivov docela brezuspešni. Sumi se, da je slika že pasirala iržavne meje in ni izključeno, da ima roke vmos nek Internacionalni konsorcij .. VodBtvo paviljona je poskrbelo, da ■ bo reprodukcija ukradene slike v ../vitkem obesila na ono mesto, kjer je nse! original, tako, da bo občinstvo, ki •><! za ta nenavadni slučaj silno zanima..
Ali tudi no ngaia. Sicer je nekaj res-niee na tej vesti, a občinstvo bi bilo razočarano ako bi na razstavi izvedelo, da jn .".manjkal le mali bakropls slikarja S.
Ve« kaj, prijatelj Jakopič? Sinoči sva so trečala. Povedal si mi, da si imel včeraj ves dan dva posetnika v raz-tavj — bila sta naibrž dijaka — in da si razstavo do nedelje zapri, tlotel sem Ti napraviti malo reklame. A kaj Ti bo moja reklama? Kdor nima zmisla za nmetnost pač ne bodi v razstavo. Puno-•tto! Dvajset let se trudiš Ti in šo ko piea drugih umetnikov, da bi vcepili ;1ovene,em posebno Ljubljančanom oni f:tjdni serum, kateri se zove ljubezen do umetnosti. Garantiram Ti, da ga ne boš vcepil nikdar niti stari Ljubljani niti stari Sloveniji. A vcepiti se da mladini. Le mladina, r.aša idealna mladina mora biti
Še nekaj o gledatiiiu, kritiki in občinstvu
Arh. prof. Rado Krcgar je lani pisal ocene o gledališki insconaciji na način, kot se ocene sploh no sinejo pisati, leto« je naredil s svojimi sedmomiljniki korak naprej in se lotil kritiko nad kritiko. Hodi posedat v recenzonsko ložo in potem napiše to, kar bi ne mogel oziroma ne smel napisati nikdo, ki smatra kritiko za resno stvar! Članek gospoda arhitekta in profesorja je nov in nepobiten dokaz, tla je kritika prišla pri nas na nai»ačiia pota.
Toda ni moj namen, da se pečam z idejami gospoda arhitekta Kregarja. omenil sem gornjo le kot uvod k svojemu odgovoru na replike gospoda M. Zamika na moj tozadevni feljton o gledališču, občinstvu, kritiki in dru-gom!
Gospod M. Zamik pravi, da pohajava s svojimi trditvami raz eno in isto točko toda z raznih vidikov. Jaz — tako pravi g. M. Zamik — posmatrani slovensko gledališče raz vidik velikega modernega gledališča, on pa kot gledališče kot jo — gledališče v razvoju! Seveda, &ko smatra g. M. Zamik našo gledališče kot nekako dilotan-tovski zavod, ki se šele počasi razvija v teater, bi mu ial popolnoma prav, toda jaz ne sodim ljubljanskega gledališča raz to stališče, jaz gledam nazaj v njegovo preteklost — tu govorim špe-cit-lno o drami — in vidim velik k oni, nazaj! 7. mirno vestjo primerjam uprizoritve davnih sezon, ko so je delalo brez vsakih sredstev, ko ni bilo na razpolago niti ene desetine sedanjega tehničnega in scenoričnega aparata, ko jo prišla vsak teden v enem in istem poslopju na oder po ena — včasih celo dve prontijeri, a vsakih štirinajst dni celo nova opera, ko nI bilo niti ensembla niti zbora, pa ako hočemo biti odkritosrčni moramo reči, da se takratne premijere niso prav nič razlikovale od sedanjih, kvečjem, a ti lotovo glede zasedbe, so jili prekašale.
Uesr.a kritika ni nikdar destruktiv na, ona je konstruktivna tako za gledališče, kot za iskalca in za publiko.
Osnova današnjo kritike bi se morala ravnati po odgovoru na vpraša nje: Knj je naše gledališče?
In ako si damo na to vprašanje odgovor, ki je edino umesten in opravičen namreč: »gledališče je uinettiiško-kulturen zavod«, potem bo morala kritika roči: kot takega ga smatram in presojam! — Ako bo kritika taka, piv tem se pač ne bo našel Kregar, ki bi lomil kopje za poedine Igralke in režiserje, ter posojal kritiku svojo dispozicijo, po kateri naj napišejo oceno.
G. M. Zamik se boji, da bi negativna kritika odbila občinstvo od gledališča, jaz trdim ravno nasprotno; resnu
t,-ri t i 1.'1 Krt rnvim nrido-
i_______
in brezobzirna kritika bo ravno pridobila publiko za gledališče. Naj bo ta publika kakoršnakoli, nekaj kriterija ji moramo prepustiti. Dokaz: nekdanji klakorstvo jo danes začelo izginjati. Pred leti, ko sem nekoč napisal kritiko o nekom igralcu, da je bil za nič. objavil je igralec drugi dan »poslano* v katerem je rekel: ti praviš, da sem bil za nič, a publika me je poklicala trikrat pred zastor! »Poboljšanje« današnje publike vidim ravno v tem, da ne besni v aplavzih, ampak čaka pozi-
vov In smernic iz dobre kritike, da sl začne vstvarjati lastno sodbo. V tem vidim tudi veliko vzgoje val 110 moč dobre kritike na gledališko občinstvo. Ko bomo imeli dobro in resno kritiko, bomo vzgojili tudi dobro ln rosno gloua-llšlto publiko, kl ne bo hodila kazat v teater prstanov, verižic, golih rok, vratov ln prsi ampak bo hodila v gledališče uživat to. kar jI gledališče nudi.
G. M. Zamik pravi, da smo v razvo ju gledališča, da se tja zatekajo začetniki brez srednje Inteligenco, brez vsakega strokovnega znanja. Dobro. Toda ravno zato [>a imamo kritiko, da pro-rešeta Bome in pleve, da reče naravnost temu: pojdi odkoder si prišel, ti nisi za teater! Ako bi bila kritika delala od začetka tako, bi imela danes mogoče manjši dramski ensomble, a znjim bi se dalo delati mnogo več in mnogo boljšo, nego s sedanjim! Srednja pot nikjer ni umestna v kritiki, tu je treba jasne tn odločne besede! Svoj čas — ne vem, ako je še danes — je bila navada, da so igralci populi v albuma svoje »kritike« in jih ob sklepanju angažtnajev predlagali gledališkim ravnateljem. Gledališki ravnatelj, ki je umevni pomem takih kritik, se je nasmejal, mnogi, pa seveda tudi naso-lel; tako smo dobili poleg izbornlh moči tudi najneporabnejša — po zaslugi take »srodnje kritike«. Tega danes m-sme biti, ali bi vsaj ne smelo biti več! Kakor jo — oziroma bi moralo biti kritika šola za publiko, morala bi ona biti visoka šola za igralca, režiserja, gledališkega slikarja, scenskega mojstra, garderoberja in nazadnje tudi za gledališko upravo!
V podkrepitev svojih trditev sem omenil dve uprizoritvi na ljubljansk-in odru. danes bi dodal še »Revizorja« prosim |>a že v naprej gospoda M. Zar-nika, da naj ne misli, da hočem po-einizirati z njegovimi Izvajanjimi ml-dimi, ki jih je iznesel v ti kritiki. V celoti bi podal jaz recenzijo Revizorja takole: vsa predstava je bila razdeljena v tri plasti: prva Putjata s svojo režijo, drugo oni, ki so razumeli Put-jato, tretja, ki niso, ali niso hoteli razumeti Putjate.
Putjata je hotel dati predstavo, kot s| jo je zamišljal pisatelj sam. Ne veni kako je režiral, koliko skušenj je imel. kako je obdeloval posameznike, a v celoti je moral vsakdo imeti utis, koliki se je trudil ta genijalni in duhoviti režser in igralec, da nam da revizorju z vso njegovo družbo tako, kot so živeli v Rusiji.
Režiser Putbita se ml Je zdel kot dirigent, ki zaupa preveč matorijalu, ki znjim razpolaga, ki je obdelal svojo le-lo v celoti, v obrisu, a hotel prepustiti akemu posamezniku svojo Individu alnost. Ti posamezniki pa niso razum-li celote, preštudirali — oziroma niemori-rali — so le svoje ulogo ln namesto grotesknosti, ki je življenje »Revizorja« so prišli s karikaturami! Tako »Revizor« ni bil niti satira, niti komedija, pač v delih z ensambiom čudna karikatura.
Uprizoritev »Revizorja« mi je prav dobro dofla. ker je ona v vsem potrdila vsa moja izvajanja, ki sem jih ua-značil v svojem fuljtonu.
Prepričan sem. da vodijo gospoda Zamika v gledališkem vprašanju najboljši nameni, saj je tolikokrat dt.kaz.il. 'la hoče s svojimi occnami uvesti resno kritiko, kar dokazuje najbolj napad g. Kregarja, ki jo tako neumesten, da nam mora biti žal, da je zagledal beli dan v tisku. Take »kritike« i la Krogar so nam že toliko škodovale, one ustvarjajo le nasprotstva med kritiko in gledališčem. disgustirnjo publiko in so vzrok nezaupanja proti resni kritiki, ki hoče le dobro gledališče, ki bo ustrezalo zahtevi resne kritike in dobro vzgojene gledališke publike.
Stališč« gospoda M. Zamika o dramskem ensetnblu je popolnoma pravilno.
jaz sem ga zastopal že lansko leto p>»
zaključku sezone in Izrazil bojazen, da ne dobimo ničesar novega, boljšega. O tem me je še prepričal g. Sest s svojimi dunajskimi ln berlinskimi izprehodi. a prepričal som se v sezoni, kl teče, sam!
Duševni kriterij igralcev in publike ne sme biti merodajen za kritiko, kritika »e mora pisati izven kroga igralcev, gledališča in publike, kritika se naj piše za Igralce, gledališče in publiko. ona naj bo doJ.ument ln argum-111 našo kulture,
V. F. J.
Zbornik za umetnostno zgodovino*
Mnogokrat sem se že dal zmerjati z optimistom, a slednjič sem Imel le prav. Pri peščici Slovencev, ki se bavi z umetnostnim poklicem, jo sicer precej tožko biti optimist, kajti premnogokrat smo doživeli razočaranja. In vendar. Pomlad nam j« dala »Vesno«, jesen pa »Zbornik«. Narodna galerija je že samo ob sebi razumljiva institucija, ki se nam zdi ravno tako naravna, kakor lastna država, v kateri živimo. »Probudina« šola uspeva Izborno, strokovno udruženje oblikujočili umetnikov se konstituira v kratkem in le par tednov nas loči Se od kongresa umetnikov v Zagrebu. In ni Ii tudi uspeh, če čujemo iz ust pokrajinske ga namestnika v programnoni govoru pred zbranimi občinskimi svetniki, da bo morala dobiti Ljubljana jioslopie za umetnostno akademijo In galerijo? Za mislimo se nekoliko v predprevratno dobo...
Torej »Zbornik«! Lahko smo ga veseli. Ne prihaja sicer v lepi obleki. Krojač mu je bil precej neuki stavec. Zato se ovitek — verna slika sodobne povprečne knjižne opreme — ne razlikuje od mnogih manj zanimivih brošur in revij. V toliko ugodnejšem kontrastu z zunanjostjo pa je nje gova vsebina.
Umet nostno-zgodovinske razprave so za nas nekaj novega, če abstrahiramo od člankov, ki so Izšli tu pa tam v »Zvonu«, »Dom In Svetu« itd. Slovenec, ki se je zanimal prej za podobno čtlvo, Je bil na vezan skoraj Izključno na nemške publika clje. O slovenskih umotniklh in njih delih Je pa iz njih malo izvedel. Edino kaka mala notica v »Mltteiluniren«, kl jih je iz dajala Centralna komisija za varstvo umotvorov na Dunam, je pričala o tem. da je tudi naša ožja domovina zanimiv teren za proučevanje v umotnostno-zgo dovinskem oziru.
Slovenci »mo sieer predvsem narod sedanjosti in bodočnosti, vendar pa nudi naša preteklost tudi v umetnostno historičnem ozira premnogo zanimivosti ln je vsled tega vredna študija. Vsaka graščina. vsaka starejša meščanska hiša. posebno pa cerkve in kapelice so polno zanimivosti za raziskovnlca umetnin. Poleg ie »visoke umetnosti« Imamo pa premnogo ohranjenega Kradiva. ki ga nazivamo
Članek dr, StelAta, kateri Je opremljen s 2(1 prav dobrimi reprodukcijami pozno-gotskih fresk na Visokem ln v Muljavi, vse delo Janeza Ljubljanskega (Johannos de La.vbaco), sina Friderika Beljaskega, Je zelo zanimiv ln to brez dvoma tudi ta laika. J. d. U je najzanimivejši slikar XV. stoletja nn Kranjskem,
Z nekaterimi zanimivimi manj znanim! spomeniki v Ljubljani nas Beznanja Viktor Steska.
Dr. M al nadaljuje od I. SaSlja v bivSI »Carnloll« začeto gradivo o zgodovini zvonarjev nn Kranjskem, dr. Izidor Cankar pa je začel s priobčevanjom daljše razpravo o Umetnosti v krščanskem slovstvu II. stoletja. Zaključek tvori prav zi, nimiva filozofska razpraviea o estetskem šolanju očesa iz peresa dr. K. Ozvalda.
V uredniškem dolu, v katerem je pre-vzel konsorvator dr. StelA nadaljevanje lela, ki so ga imele bivšo »Mitteilungen«, poroča dr. I. Cankar o delovanju Narodne Galerije** in Uinetnostno-zgodovinske-<ra diuštva, Marijan Marolt pa priobčujs umetnostno-zgodovinsko bibliografijo za, leto 1921. Ta bibliografija nas posebno voseli, ker jI je začeta snov tudi it Izven-stranliarsklh virov. Očividno pa ljubljanska študijska knjižnica ni naročena na marsikatero jugoslovansko publikacijo. Zato ta bibliografija ni tako popolna kakor bi želeli V tem članku je navedenih tudi mnogo notic in člankov, ki jib j« »Jutro« posvetilo umetniškim vprašanjem.
Našim šolskim reformatorjem bi pa Se posebno priporočali čitanje Molfttove razprave o pouku umetnostne zgodovine na srednjih šolah. Posebno naj bi ae vzgle-lali oni enostranski klasični filologl, ki uporabljajo vsako priliko za boj proti mo-terni šoli, katero smatrajo za nekaj suhoparnega in za srčno kulturo Škodljivega. Kaj so nam pa oni v latinskih Šolah pripovedovali o zgodovini umetnost) In o oblikujoči umetnosti sploh? VpraSanje je lo, kateri učitelj b| bil sposoben poučevati omenjeno snov. Mislim, da bl to bila naloga učite! iev risanja — a temeljita vzgoja teh učiteljev v omenjenem smislu tii Sele omogočila pouk, kl bi ne bil preveč abstrakten in zato brezuspešen. Kajti 7A uživanje in razumevanje umetnosti treba pameti ln srca.
Zbornik za umetnostno tgodovlno pri-poročamo vsem, ki te zanimajo ta umetnost, posebno pa Šolskim ln društvenim 'italnicam. Želimo mu, da se razširi v lisočih ekscmplarih po celi državi ter da lobi tudi sotrudnikov |z vseh krajev naše lomovine. 8 tom se bo povzdignil nad višino provincijalne ustanove, na katero •o obsojene vse naše ožje slovenske kulturne revije.	—nt—
Op.
' K tom poročilom se le povrnemo, nr.
RESTAVRACIJA HERAKLOVEGA SVETISCA.
Vse, kl so imeli kedaj priliko, da so občudovali lepoto Sicilije, bo gotovo razveselilo, ko izvedo, da prično že letos z
navadno »narodna umetnost«, ki pa je za i restavracijo znanega Ileraklovega sveti nas včasih še zanimivejša od prve. ker |55a v Girgentlju.
vemo, da so se z njo bavill Slovenci sami. »Visoka umetnost« je torej importirann, kar nam nc more odvzeti interesa za nji). Ce n. pr. dr. Fr. Stel6 razpravlja na 4P straneh o zgodovini poznogotskega slikarstva na Kranjskem, ni to le upravi čeno s splošnega znanstvenega stališča, ampak tudi s stališča ljubitelja slovensko umetnosti. Umotvori, it katerih so dobi vali naši dedje in pradedje skozi več sto leti i umetniško vtise, umotvori, knteri so imeli vpliv na čustvovanje in na umetniško udejstvovaiije mnogih generacij našega rodu, so naši. popolnoma naši. Občudujemo jih z ravno tako hvaležno stjo, ko da bl jih bila naslikala roka na-šega človeka.
♦ Zbornik za umetnostno zgodovino. Urejuje dr. Izidor Cankar. Ljubljana 1021. St. t—2. Izdaja umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani. Cena za leto K 100.
flcraklovo svetišče je eno Izmed onih davnih starodavnih stavb v Girgentlju, ki gledajo na afriško morje. To jo drugo svetišče za svetovno znanim in dobro ohranjenim svetiščem boginje sloge. Čudno je, da dosedaj nikomur ni prišlo na misel, da bi je popravil, posebno, ker lože skoro vsa stebrišča južne strani In ostali deli svetišča naokoli, čeprav so v starih boljših časih uporabili mpogo lega kamenja za gradnjo vaSkih koč in staj. Svetišče je bilo zgrajeno 600 let preti Kristom In je zato dobrega pol sto-lotja starejše od ostalih. Kartažani so je porušili 1. 408 pred Kristovim rojstvom. Itadi pomanjkanla dlnatnita je bil se-voda to jako težaven posel. Temelje stebričevja so morali najprej izpodko-patl, nakar so svetišče zažgali. Sedaj nameravajo za enkrat obnoviti samo štiri sprednja stebrišča, ki tehtajo najmanj osom ton vsako.
<*čaj in to s šolskim letom 1901./02. pod vodstvom gdč. M. VVessncrjevo. Ta tečaj «0 je pozneje združil z mestnim dekliškim licejoin, je trajal še šolsko leto 1911./12. in s tem letom potem prenehal.
Toda mladina hitro napreduje in '■:a.r je bilo ]»red kratkim še moderno in novo, ji kmalu no zadostuje več. Višje dekliške šole so Izginilo za nekaj časa z dnevnega reda in pogledi vsoh so bili obrnjeni na novo ustanovljene Sestrazredne liceje. ki naj bi nudili ženski mladim večjo in obsežno izobrazbo. Po zaslugi ravnatelja g. Lovra Požara se je napravil tudi to-Ktdrvno korak naprej. Izdelal se je 'tatiit in učni načrt za licej, zahtevata gradnja lastnega šolskega poslopja •d f prožil 1 misel za ustanovitev internata. Tako je občinski svet ljubljanski moseot marca 1. 1005. sprejel II rrjfKi statut, naročil sestavo učnega vne.rta in dal nalog, da ?e v kratkem ivi.su izdela načrt za lastno novo šo! 4:o poslopje, o katerem je bilo sklenjeno v občinski soji t dne 6. marca 1 f.iifl. da ima zgraditi in da ea je sp-aviti pod streho še tekom tistega Mi.
HVrvi etičtnskecrs sveta so se kma-}„	krasno lire.isko poslopje se
jo j-V graditi ob Rlr-ivveisovl cesti in 7 razp^f-n mesteca magistrata 1 dne 4. frrlembia K-07 jr izšel odlok, da se otvor! v nivem po?1op1u s SoUk-lm lo-tom If107/100* prvi razred mestnega dekliškega licoja, ki je štel m goienk. To Jtevilo ie nenavadno ra»lo. teiueli-
ni razredi niso več zadostovali, misliti je bilo treba na vzporednice, tako da je na novo zgrajeno poslopje s traktom ob Bleineisovi cesti postalo premajhno in komaj dve leti potetn je moral nastati tudi šo trakt, ob Subicevl uli:-i. Tako je dol ila slovenska ženska mladina v lieeju tedanjemu času in duhu odgovarjajoč modern učni zavod, višja dekliška šola je Imela leta 1008/10««1 zadnjikrat svoj prvi letnik in s šolskim letom 1910/1011 konča mestna višja dekliška šola, kateri ima zahvaliti ne-broj slovenske ženske inteligence svojo izobrazbo, napredna slovenska javnost na in pred vsem slovenski narod pravo zavedno narodno, napredno in dobro slovensko bodisi ženo. bodisi gosp v dinjo, učiteljico ali uradnico itd. Toda zavod še s tem ni izpolnil svoje naloge. Prišli so za slovenski narod Im li ča-si vojne ki so dali misliti tudi našemu ženstvu. Le - to se je razvijalo mogočno in če je prvotno eloililo skromno in sramežljivo moškemu koraku, je koncem vojne glasno povedalo svetu, da hoče biti moškemu bitju enakovredno in enakopravno. V tem tre-mitku je obzorje šest razrednega liccja pr*talo ženskemu naraščaju pretesno in ozko. z vso silo jc btiknila misel po ustanovitvi slovenske ionske gimnazije v Ljubljani na dan. ko jo zopet preje tedanja slovenska napredna stranka v prehodu v jugoslovansko demokratsko stranko na svojem rcorganizncijskem shodu zahtevala v posebni resoluciji preustroj mestnega ženskega liccja v žensko realno gimnazijo. Iu tal želji
se je kmalu ugodilo. Zopet je bil napreden občinski svet tisti, ki so je skrbno in z vnemo pripravljenega predloga učiteljskega zbora zavoda, dasi previdno in' s pomislekom poprijel —■ to pa le v strahu iz financijelnega stališča — in izdal z odlokom 21. septembra naročilo, da se otvori s šolskim letom 1919.,/20. prvi razred mestne ženske realne gimnazije in ob istem času tudi peti razred mestne ženske reformno - realne gimnazije, ki naj omogoči brez običajnih velikih tež-koč gojenkam 4. razreda licoja prestop v gimnazijo. Kako potreben je bil ta zavod, je razvidno iz dejstva, da je bilo sprejetih v I. razred gimnazije takoj 86 gojenk. medtem ko se je vpisalo v peti razred gimnazijo 36 gojenk. Prvemu razredu ženske realne gimnazijo sledi od takrat 1 vsakim prihod-njim šolskim letom sukcesivno naslednji višji razred, enako petemu razredu ženske ref. realno gimnazijo. Zato pa se jo opusti! 7. istim letom 1919./20. prvi razred licoja, od katerega odpade od takrat vsako teto sukcesivno en razred, tako da ima zavod v tekočem letu žo tretji razred realno gimnazije in sedmi razred ref. realne gimnazije, liceja pa le še četrti do šesti razred in preneha zadnji po preteku šolskega leta 1923./24. Da Je ta tip srednjo šole utemeljen in potreben, se lahko sklepa iz velikega števila gojenk; kako pa bo vplival na razvoj našega ženstva, to bodi prepuščeno poznejšim časom, ko izidejo iz njega prvo abiturijentke iu sluiiateljiee univerza in ko se bodo
te pozneje udejstvile v življenju.
K zavodu s|uulajo nadalje še drugi oddelki, ki jih jo treba omeniti. Tu je pred vsem petrazrodna licejska ljudska šola, ki ima po načinu vadnic nalogo, da pripravi gojenke za vstop v gimnazijo, oziroma preje, za vstop v licej. Ustanovljena je bila kot zasebna dekliška ljudska šola »Mladika« po inicijativi društva »Mladike«, ki je prjd ojno vzdrževalo internat »Mladike« in bila otvorjena v šolskem 1.1907/08 s prvim razredom. Danes ima kajpada pravico javnosti in je naravnost pre-apolnjena z gojenkami. Zavodu pri-lonljcn je nadalje enoletni trgovski tečaj' na liceju. ki se je otvoril s šolskim letom 1900/01. Ta tečaj jo bil v prvi vrsti namenjen absolventkam višjo dekliške šole, pozneje licejkam in ima nalogo, izobraziti gojenke za različne trgov-ke poklice ali pa za take, ki so količkaj v zvezi s trgovino. Popolnoma reorganiziran v smislu potreb novejšega časa je bil leta 1919. in izpolnjuje v polni meri svojo nalogo. S šolskim letom 1920./21. se je na zavodu nadalje zopet otvorila gospodinjska šola. Razvila se je ta iz tako-zvanih gospodinjskih tečajev, ki so bili na zavodu pred vojno. Že s šolskim letom 1914./15. bi morala biti otvorjena ta gospodinjska šola, kar se pa radi vojnih razmer ni moglo zgoditi. Dn tudi ta blagodejno vpliva na razvoj jugoslovanske družine in nje gospodinjstvu v vsakem oziru. o tem ni dvo-ma. To bi bila v glavnih potezah zgodovina razvoia tega za izobrazbo el>
venskoga ženstva prepotrebnega za^ voda. Iz skromnega enoletnika višje dekliške šole s 27 gojenkami se Je razvila šola v mogočen zavod, kar kaio statistika za tekoče šolsko 1. 1921./22. V tem šolskem letu šteje zavod, In sicer: licej v treh razredih z eno vzporednico 174 gojenk, obe gimnaziji v 6 razredih s tremi vzporednicami 832 gojenk. Licejska ljudska šola ima 252 gojenk, trgovski tečaj šteje 56 gojenk in v gospodinjski šoli jih je radi izrednega navala 28, torej šteje zavod vsega skupaj 842 gojenk, ima 1 ravnatelja in 53 članov učiteljskega zborn, ki s svojim premišljenim, vnetim in ljubezni polnim delom, z izredno požrtvovalnostjo in v vzgled tii harmoniji skrbi in čuva nad zavodom, ki bodi predvsem slovenskemu delu držav?, potem pa tudi celokupni Jugoslaviji v ronos in dobrobit. — Vsi ti zavodi ao bili vsikdar torišče ln ognjišče slovenske in slovanske misli. Gojenke teh zavodov — in v 25 letih jih je bilo obilo — so danes vzorne soproge, idealne matere, izborne učiteljic« in dobre uradnice in vse skupaj zavedne Jugoslovanke in kot take verne in vdane državljanke. V 25 letih se je iz nežne, skromne mladike razvila mogočna, vonjava lipa. Rasti In cveti in vabi čebelice k sebi, da srkajo it tvojega cvctja in so vse polnoštevilno vračajo v domači krov! Le izobrazba oplomeni dušo in srce žene in ji da v potenciranj meri trajnih, dosmrtnih vrednot, ki jih ne more zamoriti 'c-afii tek.
šah
ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI fplolni lah. turnir «LJ. I»h. klul>a» te j, jtoiitol minoll torek * naslednjim r»-,„ltatom: (.) Jerolov Alekslj 8 to£k. i;') Salonov Vltalij 0 toik. j.) Aplene Itihard B'/j točk. D Lenar Ivan ln Vojaka Vladimir 4 lofke.
5.) Landa Lodovlk 8Vi točk.
fl.) Aplene Emerlk in Popov Nikolaj l
točki-
7.) Zupančič Leo 1 točko. Vse možne točke (8) in s tem toai prvenstvo I. turnirja je dosegel torej g. jeroSov Aleksij, kl bo gotovo i o Umi a naslednjima rmagovaleema, kl sta tudi dosegla nad polovleo možnih točk (nad () gotovo resen nasprotnik v po8tev pri-tiaiajočlm Igralcem U. (oijega turnirja), ki se prične v četrtek, 24. t. m. ob fl. uri iveSer v kavami Evropi.
V tem turnirju sl bodo stali nasproti jcani lanski zmagovalci ter novi letošnji, Iti se bodo gotovo vsi potrudili, da dosežejo vsaj nad polovico možnih točk, tako da Jim bo omogočeno sodelovanje „ S. odločilnem glavnem turnirju ta prvenstvo «LJ. lah. kluba*, ozir. Ljubljane iplob.
Boj bo tem ostrejši ker je nujo pašne jši tiiilidat za prvenstvo «Lj. šah. kluba* ». 1'oljanec odsoten, oziroma Iz Ljubljane premeSčon.
(XBI Sah. mojster g. prof. Inž. Milan Vilmar kot svetovni šah. mojster seveda pri lokalnih turnirjih ne pride v po-tevl)
Prijave k drugemu (ožjemu) turnirju •c »prejemajo najkasneje do četrtka, 24. i. in. ob 6. uri zvečer. Vsa podrobnejša navodila daje radevolje interesentom .Ljubljanski šahovski klub* vsak večer v kavarni Evropi.
Vse člane «Lj. lah. kluba* poživljamo tem potom, da poravnajo čimpreje, najjasneje pa do sklepa letošnje bilance.
iS. Be«., no le evemaemo taortaio stanarino klubovemu blagajniku ali njego-vemu namostnlkn dnevno aied Igralnliol
urami v kavami KvropL •
Rešitev naloge It 9t
1.) Konj C4-D2, nato mai. Rešitev naloge IL 10:
beli:	črni:
t.) Konj n8-P4	1.) . . . . , ,
2.) Konj F4 -115	&)....,,
Nato mat v 8. potezi. —
Dopisi
* Novosti h Kočevja. Nedavni članek Vašega lista Je živo zadel v razmere kočevskega premogokopa. Le le premalo ostra je bila graja režima, kl protetira germanski hujekajočl živelj. Kor nismo poučeni, od kod angaiira Trboveljska družba uradnike ln luženerje, domnevamo, da se vrši to lz njoue centrale na Dunaju. Naravno Je potem to sistematično zlorabljanje nanih sedanjih državnih razmer, da moramo dopustit) mirno, kako se tujec znaša nad vsakim Slovencem, kl započne karijero pri Trboveljski. Naravuo je, da je imel nemški purgarskl živelj vsled mogočnega dunajskega upliva veliko moralno oporo potom vseh iz Avstrije prihajajočih veliko-nutnšklh propovednikov. — Imamo dokazov, kako je velikonemška kočevska purgarija simpatizirala s pustolovščino poslednjega Habsburžana. Legltimistična ideja je v Kočevju tako zelo razširjena, da si upa celo nemlki državni uradnik imeti v svojem doma slike »nepozabnih*. Takim ljudem bi trebalo pokazati pot tja, kamor jih srce žene. Pri tej priliki tudi nasvet knezu Auerspergul Mogel je že zdavnaj uvideti, da te najde I med našimi ljudmi človek, kl bi racijonalno upravljal njegovo last, mogoče stokrat boljše kot sedanja velikonemška »pokrita rihta*. V ostalem: merodajni faktorji naj le vendar enkrat poskrbijo, da pri
čfejo na eatponlrane w(fce pravi domoljubni in predvsem delavni ljudje. — Nal »Der Genostenicba/fter* kot glasilo vsega kočevttva roti otlo vlado, naj tako) ustanovi nemško semenišče ln učlte-lJIMe v Kočevju. Skoro pol stoletja smo se Slovenci bojevali ta lastno popolnoma slovensko učlleljilče, a ga nismo dobili pod Avstrijo, menimo, da se bo moglo za vzgojo nemških učiteljev, kl Jih potrebujejo ta nekaj nemških šol, že našla druga možnost. Tudi nekdanji »Los vom Rom*, kl je preveval Kočevce, se nam zdi, da je pretel v drugo smer. Za 6 čisto nemških lupnij na Kočevskem naj bl Jim postavljali teološke palače! Mogoče želi tudi orednlk svojo lastno lovsko lolo ta preganjanje divjačine?
*	Zagorje ob Savi, Deželne eeste v Zagorju to v tkrajno brezupnem stanju. Potniki pripovedujejo, da nit) v Galiciji nI bilo takih cest. Povsod v Sloveniji, v najvišji gorski vasi se ceste popravljajo in vzdržujejo v&aj deloma, a pri mu v Industrijskem kraju, kjer plačujejo občani povrhu le 440% občinskih doklad, se nikdo ne briga za ceste. V vsaki hribovski vasi, kjer gaii človek po cesti gnoj, Je pešhoja ln vožnja stokrat boljša kakor pri nas. Tako gospodarstvo cestne uprave nI le v kvar občanom samim, ampak celotnemu državnemu imetju. Nova eesta v Zagorju, za katero so se pulili občani nad 30 let, izgleda danos slabše k s kor gozdni kolovoz. Na mostu, kl je stal mnogo denarja rije kolo že v trdo betonsko plast. Ograja tik pred vojno napravljena je vsa rjasta, stebrički že odpadajo. Za vse to se ne zmeni nihče. Gospodje, blagovolite se prepričati, boste videli, če ni to več kot škan-dal. Kakor se čuje, namoravajo Zagor-jani sklicati protestni shod ter poslati vladi resolucijo, da se uprejo vsakemu obč. davku ako ne pride takoj komisija kl naj na licu mesta ugotovi, če Je vožnja na taki cesti le nadalje mogoča ali ne. — ZagorjanL
•	Klub Javnih nameščencev In upokojencev v Kranju. Poročajo nam: V Krt-
nje se )» aslanorfl tleh Javnft name-1
ščencev in upokojencev, kl bb zastopal v sporazumu t stanovskimi organizacija ml ln Osrednjo zvezo stanovske interese. Ta klub Ima tudi namen, da s« vsi nameščenci v Kranju in okolici vsaj enkrat na moseo »ostanejo ln tako bližje spoznavajo, ie prvi sestanek dne 12. novembra Je pokazal, da se javni nameščenci važnosti toga kluba v polni mori zavedajo, kor je bil sestanek nal vse pričakovanje dobro obiskan. I'o stvarnih govorih in živahnih debatah o neznosni draginji ln uradniški bedi so sc sprejelo slodeče resolucije, ki s« predlože me roda jnim faktorjem: 1.) Da so čimpreje Izvede v ustavi zajamčeni zakon o državnih uslužbencih (službena pragmatika). 2.) Da »e pri določitvi posameznih krajev v draglnjske razrede uvrsti mosto Kranj v isti razred kakor mesto Ljubljana ker je draginja radi bližina državne meje, industrijskih krajev in letovišč dosti večja kakor v Ljubljani. 8.) Protest proti zopetnem 10', odtegljaju ia savez potrošafikih zading in zahteva da se dosedaj v Kranju in okolici nabrani denar odstopi nabavljalni zadrugi v Kranju.
• Svetinje pri Ormožu. Kdor še nI bil pri Svetinjah in ne pozna naše razmere, temu povemo, da so tudi pri nas razne stranke ln da je v naši fari dosti dobrih politikov. Prav tako. To pa nI po volji našemu g. župniku, ki je mnenja da je samo njegova stranka prava, In da je tisti žo izgubljen, ki noče biti reč pod njegovo komando. Njegov ideal je, poslušna armada strankarskih »ovčio*, ki se molče priklanjajo in kimajo, ter poljubujejo roke. Gorje pa nepokomim — poslušajte, kako z njimi ravna: Pretekli teden je nekemu laranu umrlo doto. Dogovoril se je z g. župnikom zaradi zvonenja in pogreba. Pri tej priložnosti ga je hotel g. župnik pridobiti tudi politično za Bvojo stranko, kar je dotičnik odklonil. Posledica Je bila da otroku niso zvonili. Ljudje, ki so to opazili, so spravili na dan razne govorice. Ko se jo užaljeni (aran obrnil do g. župnika da mu
naj tatjtsrf, zakaj te etrfftt W »*KUff8f
je dobil odgovor: »Saj otrok bo tudi brez tega zveličan*. Prav, potem naj te pa zvonenje odpravi, izgovarjal se Ja tuill, da je rekel stranki, da naj «ro-
nenje pri zvonarju naroči, kar pa je gola izmišljotina in prazen izgovor. Mi od ločno obso-amo župnikovo obnašanje, kl stremi za tem, nasprotnika pred občin stvom moralično ubiti. Ce se g. župnik Jezi. da vera peša, naj se jezi na se, ker on prvi spravlja vero in cerkvena opravila v klad z dnovno politiko. Ako g. žup- nisll, da se bo z strahovanjem in	ranjem njegova armada pove-
čala se jako — muti.
Kolkulte vse svoje dooise 3 rapallskim kolkom?
• Zdravljenje kratkovidnosti po novi mehanični metodi. Profesor Roger tl,At» san je demonstriral francoski zdravniški akademiji aparat za zdravljenje kratkovidnosti. 8 |>omočjo tega uparata se ako-modacijske mišico oči, katero provj.ro-čajo, da žariJče slike pade na mrežnico (očesno živčevjo) spravijo v normalni položaj s pritiskom, ki se izvaja na rožoni-co in se na ta način doseže normalna oddaljenost. žarišSa. Po starosti pacijeu-ta in po stopn.i bolezni jo treba uravnati način zdravljenja. Zdravniška akademija se je o uspešnosti takega zdravljenja z mnogimi eksperimenti sama prepričala
Spori
Ulcdinlenle lahašklh društev. Dne 23. t. m. bo v Beogradu skupščina vseh lahašklh društev In sličnlh ustanov. Svrha tega sestanka le, da se ustanovi osrednja zveza jahašklh društva v okrilju katere bl ostalo vsako druStvo avto-
PETROLEJSKE VR&E
/. ali brez ttbojev, kupi vunlto množino po najvišii ceni HROVAT & KOatP.. Ljubljana, Vegova nlloa S. 1 HI 1
Staro želelo
cele vagone, kupi
Centralna nakupovalnih starega železa v Ljubljani, Gosposvelska cesta št. I. Moj
(Luster)
zolo lep, trioglat, so prodi. Povpraša se v upravništvu „JHtra"
KNJIGOVODJA,
samostojen bllančnik z večletno prakso, samostojen delavec, kl oovlada perfektno slovenski, Italijanski in nemški jezik ter zamore predložiti prvovrstne reference, so takoj S|>rcjrn©. Izborna plača, hrana v hiši. Ponudbe pod ,,Sijajna bodočnost*1 na Aloma Company, anončna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3
^■aasraaaBsncnsBHHsaanaai
i COSULICH-LINE
(fir«j Auslro-amsrikana)
TRST-AMEHIKA
prevana potnike i .No* Vork re.lun trikrat, T juiuo Ameriko po enkrat menično. —
3BBBSSBazaasj
Pojasnila tn prodaji rozuih liistkov
SSijrsfaon. SKMonetieo
1031
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vetluo v zalog: tovarna klobukov ui slamnikov
Franc Cerar v Slobu
poita m žele., postali Oosižala on LiuMlani.
V popravila previsoma tudi v«a tozadnvuu dela ter pr oblikuj« po najnovejši modi. V I.jubljuui prevzema va naročita ui moder nizirauje t»r>tka KovačevlA t Traan v Prešernovi nltol It. 5, kjer »e »prejema 1S37 v aredo tn ▼ soboto.
NaroČite 1 Dr. Iv. Prijatelj:
Predhodnihi in ideini utemeljitelji ruskega realizma.
418 strani. Cena 90 S, po poiti 86 S.
Kdor hoče poznati rusko književnost in rastoj ruskih razmer, mu js ta kuj ga ne-
oblioduo potrebna. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova nltoa, nasproti glavne pošte.
glavni ifLttopnifc »a Slovenijo v LJubljani, Kolodvor-ka nlloa 28.
Zahvala.
Porodom smrti nate neputaliue vtorue tenke, zlate mamice, hčerke, tete in svakinje
Klarči Tavčar, roj. KoUk
soproge davčnega upr&vulka
izrekamo vsem tt nniogobrojoe ustne in pismene i rar.e sočutja najiskre-uejtn zali vulo. Zahvaljujemo ■« v mi tu spremljevalcem na meni ta.liiji poti, zlasti državnim uantavljcuccta it brda in drugod, pevcem «a ganljivo pelje, vtem darovalcem ve:.cev iu cvetic, posebej pa se 4o uajtoplejo ta-hvaljujemo g dr. Otouu Churaiuu, tdrtvuiku v Lukovici, ta njegovo po-šrtvov,.luost in tkrb ob boletui rajuke.
81, Vid pri Prevojah, dne 19. novembra 1981.
1809	Žalujoče rodbine: Tavčar - Kotnik - Pogačar.
sttnelo do SO betedl Din. 3'—, vaških nadaljnjih 6 batodl 1 Din. — Trgovski oglati, dopltovanje, nepremičnine do 20 besedi 6 Din., vsakih nadaljnjih S bttsdl 2 Din. — Pttča te oopre!. (Lahko tudi v znamkah.) Na vprtianja se odgover|a la, nko je vprašenju priložen* znamka zt odgovor.

S AIIKJŠA DAMA,
veSfa slov., italj iu uem'kf(!ii jezika, išče hIužIi« kot urii-latinica, ozir. I.oliiičatka ali v pomoč gospodinji. Cenjene pnuiullie nod »Stare,Sa duma« na upravo »Jutr»». IUI0
GOSPO lllONA, mo
i breilujebolako izobrazbo, nprejme kakršnokoli |>i»:ir-u .-ko delo za ua dum l.e-uicue pouudbe pod «l'sir uUUo dulo» ua upravo «Jutrj»
—'
| Gradbeno podjetje p
I ing. Dukič in drug j
| Ljubljana, Resljeva cesta 9. | | se prlporofia sa vsa v to | | stroko apadajoča dela, |
Zahtevaite
v
kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih
• »JUTRO" •
ISCEM 18UI OTROŠKO VlUNARICO
k dveletnemu dečku Naslov t upravui^tvu »Jutra*.
KUllAUICA i56e služlie v inr.stn ali na deželi, gio tudi k orožnikom ali kaki manjši sku|>ini za Iloapuditijo. Naslov pove hišnik ni Dunajski centi 17, Ljubljana	1885
proii povzetju » plačano poJttl 20 kg 8 ) din. Adam 1'estorif, Zeleuika (Bokai.
DRŽAVNI PODUKA DNI K,
šo mlad iu zdrav, kl je pa tiil prisiljen vsled ua.-talili ratuier »topiti v pokoj, išče urtiiieileenja. — 1'uiiudlie pod <8lu/.lia> na upravo »Jutra*
SPlllCTNEGA VLAGALCA, /.možnega v nt lziraujii ekape-'icijskili del, pprejme Kolin-kn tovarna r I.jubljaui. IboG
SMREKOV GOZD, zaraščen r. lepimi delili, sc takoj kupi. Ponudbe pod «l,ozd> ua upravo »Jutra*
PRODA SE 01,ASOV IK dvor tvrdke Streiclier A Solin, \Vieu, veliki žeto dobro ohranjen. L uliljaua llraiiilmSk.i c. 7/1, vrata 48. Cena maka.
se lepa soba oa Rimski cetti s poaelmi n vhodom t istotako v »reiliui mesta. Plača se dn 6 U K mesečno. Naslov v upravi «J tra*.
SVEŽI LAVOH, vso rimo zelen in rutne šopke pušiljam v poMn li zavitkih
umi
MLAJŠI URADNIK
želi korespondenco s samo-»tnjiio gospodično v mesta ah ua duielt. 1'ouudbe pod • Življenje« na.upravo ,Jutra'.
MLADA INTELIGENTNA GOSPODIČNA
dobrosrčna ter vesele narave, želi uanja z značajuim hlago-sretiim gospodom v starosti od 'Si do 26 let. Le resne ponudbo je poslati s sliko pod „Ulagosrrnn8t" na upravo „.lutra".
prej
A. Zank! sinovi.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Sklarš »: Novisad. Brzojavl: Merakl, Ljubljana.	Telefon: 64.
Emailnl laki. Pravi Hrnež. Barva ia pode.
Priznano najbolj ia ln sanealjiva kakovost: barve sa obleke, vae vrste barv, suhe ln oljnate, mavoe (Gipa), maatenee (7eder-weifl), strojno olje, karbolinej, steklarski ln mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tadi dragi t to stroko spadajoči predmetL
„MERABXK. Lak za pode. »MERAKL". Linoleum lak za pode. „MERAKL". Emajlni lak. „MERML". Brunolina.
Cenik! se začasno ne razpošiljajo!
fe.*o>"tim.
iiiitii it su. mestni tesarski mojster Taiatan st. 379 Ljubljana., Dunajska cesta 43«
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene etavbe, ostrelja «a palaie, hUa, vile, tovarne, oerkvo iu ivonlke; stropi, raxna tla, stopnloe, lede-nloe, paviljoni, verande, teseuo ograje Itd.
Gradba lesenih mostov, Jezov In mlinov. Parna žaga.	1531 so ' Tovarna furnirja.
Central«: Ljubljana, Rimaka cesta 2
Tehnični, elektrotehnični in gami-jovi predmeti vaeh vrst ua drobno in debelo. • Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne a vtomobile tovarne Walter Martiny. Avtogaraže in avtodelavnloe s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse krajo, za kar a na razpolago 10 tovornih avtomobilov.
Podruinloe:
Ljubijh.ii a, Dunajska o. 20, tel. It 470.
Maribor,
Jurčičeva nI. 9, tel. it 133.
Beograd, Rnet Mihaj-lora uL a
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica št. 2
260 M
Podružnice v Splitu,
Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru,
Ptuju ln Brežicah.
Delniška glavnica K 50,000.000*—
Razerve okrog K 45,000.000-—.
Se priporoča za vse ▼ njeno
stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije.
Kupuje in prodaja vee vrat« vrednostnih papirjev, valat in dovoljuj«
vsakovrstne kredite.
Čekovni račun v Ljubljani št. 10.5C9. Brzojavni naslov: Banka LJubljana. Telefon št. 281 in 413.
m
»»
Triglav
M jugoslovanska ii deSovalnica perila
E
naznanja, da je b 1 novombrom povečala svoj obrat ter preuredila tovarno na Vojvode IVloloa oeatl St. 31 na najmodernejši način in otvorila
lastno prodajalno in skladišče
v Stolodvorski mSSc? št. @ v hiši g. Rojma, nasproti hotela Štrukelj,
kjer se sprejemajo vaa naročila in prodaja »se v to stroko »padajoče moiko in žensko perilo, ženska konfekcija itd. ir. lastne tovarne iD po najnliji dnevni oer.t,
Priporočamo te ceui. obSiustvu in trgovcem za nad&ljno nakionjonott.
m
Samo na debelo „2rigiav" 1
Vojska & Seiovln.
Ssmo na debelo
1861
J§
BRAKO-MIRNA
najmodernejše urejena tovarna za izdelovanje najraznovrstnejših
1788
is prvovrstnega materiala in v vsaki množini. Prevzemajo 8e tudi stare pile v novo nasekanje.
Brata 3<$>3enc, Nima, D-aienisko.
Oene zmerne!	Izvršitev točna!
Pazite na znamko: BHAKO-MiKNA.
Kopijo se:
Vsakovrstni stroji in orodje tndi že rabljeno, za mehanično stroko. Šivalni, pisalni in rasni stroji, dvokolesa. 1781
F. BATJEL, LJubljana,
Zvonarska ulica št. 1.
Obvestilo.
ObveSčava cenj. odjemalce in p. o. občinstvo, da uprojemava nora dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlstovskl čevlji domačega Izdelka.	1628
Ant, in Jož. 3rajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.

s posebnim vhodom v sredini mesta, četudi neopremljono. Za pisarno. Ponudbe na upravo •Jutra«.	1898
za čevlje, torpontlnovo kromo Ilirija, Jurjovo, Kebrln, Dllber, voščeno Cipolln, ličilo, modvilno esenoo, strojno olje, Sldol štev. 4 in fina •veča nudi po najnižjih cenah
Osvald Debele, Llubijarta,
Sv. Jakoba trg 31. 9. 1887
Največja zaloga finih platnenih robcev. Novo dosli „ITA"- klobuki.
C J. HAMAN
Mestni trg 8.
ZIGE-J1UfllOEZOWI-HISE-BILE-HIDB$TR.STIIIIBE-liOSTOIH= [9PRORRČUill-HRČRTI lil OBISK IHŽEBIR7R BREZPLRČflO. E|
J m
___
Himl
FIAT
FIAT
Ofiavno zastopstvo: O. ZUZEK
liubijaiis, Sotissa ulica 11 — Tel. interiirb. 461
WSen • Turin
FIAT
Sprejmeta se 2 izkušena, neoženjena
naterista.
Ponudbe na Fr. Doleno, lesna industrija, Školja Loka.	1891
Dular l Fabiani .sat
Zaloga: Skladišče Balkan, Ljubljana,

Sobo
s posebnim vhodom, moblovsno ali pa tuli ne, v sredini Ljubljane, ae lite za takoj. Plača g«, ie ugaja, vsaka cena. Dopisi pod „Stalna .oba" na Aloma Company, anončna družba z o. z., Ljubljana. Kongresni trg 3.	1897
Parketne Deščice
slavonskega hrasta dobavljam v vsaki množini ia pokladam najceneje. 1866
^"Jos.R.Puh
LJubljana, OradaSka ulloa it. 29.
,1 r~
^—V

Površnje suknjiče
iz rjavega, črnega usnja, pripravne za lovce, Šoferje, potnike itd.
= damsKe plašče in kostume ss zimske suknje in obleke za gospode
izdeluje y najhitrejšem času in po najnovejši modi
prikrojevalni zavod in krojačnica
S. POTOČNIK
LJubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
| ^	Hi razpolago vedno Dno angleSko In broško blago.
pomorsko parobrodarsko društvo na Rijeci.
—w—
U smislu društvenih pravila časti se ovo ravnateljstvo pozvati gospodu dioničaro na
XXIX. redovitu
koja če se obdržavati n društvenim prostorijama dne 6. decembra t. g. u 10 sati prije podne sa sliedečim
Dnevnim vedom:
1.	Izvješde ravnateljstva i nadzornog odbora; predložonje bilance za god. 1919. i 1920. i absolutorij ravnateljstvu i nadr.ornom odboru.
2.	Predlog o razdiobi člstog dobitka.
3.	Preinačenje čl. 1, 2, 8, 4. 5, 15, 19, 29. 30, 37, 41. 43, 45. 48, 54, 56. 57, 60, 63, 67. i 69. te ukinuče Sl. 16, 31, 46, 69, 65, 66. i 68. društvenih pravila i dosljeda- promjena brojeva pojedinih (ianaka.
4.-Izbor	ravnateljstvo.
5 Izbor nadzornog odbora.	--
Bilanca ie biti izločena u društvenim ; rostorijama na uvid gospodi dioničarima kroz S dana prije glavne sknpštine.
U smislu cl. 44. društvenih pravila, svaki dioničar, koji žoli prisostvovati glavnoj skupštini, dužan je položiti svoje dionicii 8 dana pri o glavne skupštine, t. j. najliosnije do 38. novembra t. god. uključivo. i to kod Jadransko banko u Beogradu, kod Prve Hrvatske Steiiono i Hrvatsko Eskomntne Banke u Zagreba, kod Filialke Jadranske Banko u I jubljani, kod Banke i Štodione za Primorje na SuSafcn i kod Banca Humana na Rijeci.
Na temelju čl. 52. društvenih pravila imadu sjediSte i glas ua glavuoj skupštini samo oni dioničari, koji 1'osjeduju uajmaiije dese* dionice. Svakih deset dionict dadu pravo na jedau glas.
Jecina pravomočna odluks, u predmetu pod točkom 3. dnevnog reda, moči čn »e stvorlti samo prema ustanovama či. 48. društvenih pravila.
RIJeka, dne 19. novembra, 1921.
Ravnateljstvo.
Račun razmjare za god. 1919. — Aktiva: Brodovljo K 9,231.397 — ; Nokretnine K 412.497 58; Inventar K 379.117-43; Jamčevine K 152.009'—; Vlastiti efekti K 5,125.17966; Efekti Mirovinske zaklada K 554.41666; Efokti u pohrani K 1.126-60; Gotovina K 42.94060; Dužnici K 10,638.903-3Uknpno K 26.537.586-78. — Pasiva: Glavnica K 6,000,000—; Osjegurajuča, zaklada K 3,137.718-57; Pričuvna zaklada K 844.91574; Zaklada za obnovu brodovija K 7,644.801-65; Zaklada za istresenje brodova K 3,989.136 97; Potporna zaklada IC 233.774-36; Mirovinska. zaklada K 574.181-75; Vjerovuici K 3,035124 ^9; Prelazno K 610.085 07; Dobitak K 468.047-78. Ukupno K 26,537.580-78.
Bačun dobitka 1 gabltka. — Dati: Uprava K 839.634 53; Osiguracija brodovija K 306.657-57; Perezi K 52.087'64; Istresenje i amortizacija K 621.461-65; Dobitak K 468.947-78. Uknpno K 2,287.889-17. — Imsti: Saldo na novo ex 1918 K 13.247-63; Poslovni prihod K 2,274.641-64. Ukapao K 2,287,889-17,
Račtm razmjere za god. 1920. — Aktiva: Brodovlje K 9,231.397 —; Nekretnine K 206.448-79; Inventar K 235-452-23; Jamčevine K 98'740 —; Vlastiti efekti K 2,836120-—; Efekti Nirovinske zaklade K 449.416-66; Efekti u prehrani K 1.125-60; Gotovina K 240.454 63; Dužnici K 32,481.326-11; Uknpno K 45.780.480.92. — Pasiva: Glavnica K 6,000.000 —; Osjegurajuča zaklada K 3,186.99919; Pričuvna zaklada K 870.263-21; Zaklada za obnovu brodovija K 7,873.939'70; Zaklada za istrošenje brodovija K 4,358.392-85; Potporna zaklada K 231.238 12; Mirovinska zaklada K 659.31744; Vjerovuici K 18,902.480-11; Prelazno K 2,268.466-59; Dobitak K 1,438.883-71; Ukupno 45,780.480-92.
Račun dobitka 1 gnbltka. — Dati: Uprava, teč. razlika i provitba K 6,042 856*12; Osiguracija brodovija K 666 976 08; Perezi K 121.260-64; Istrešenje i amortizacija K 575.304 67; Dobitak K 1,438-883-71; Uktrpiiii: K 7.844,270-22. - lmati: Saldo na novo ex 1919, K 468.047-78; Poslovni prihod K 7,376.222-44; Uknpno K 7,844.270-22.
Vidjeno i uspoiedjeno sa glavnim i nuzgrednim knjigama prenadjena je u potpunom redu.	1901
Nadzorni odbor.
Bilanca i izvješda ravnateljstva i nadzorne« odbora, biti čo izloženi na uvid n prostorijama ravnateljstva počam od 28. novembra o. g. do dana glavne skupštine.

Telefon i«. 508.
St. poSI. tek. ur. 12.031.
OB
v Ljublja
i i
A
esni trg 4
daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije pajkulantneje.	uss
Obrestuje vloge na	O/	na tekoči račun po
knjižice po	/ o 9	dogovoru
- ■ od dne vloge do dne dviga.	1 1
Ima dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami.
Domače vesti
*	Cenjene naročnike prosimo za po-
..vnavo naročnine, da jim uprava ne ' Wvj llsUL. Z izdajo imamo ogromno moške. zato moramo zahtovatl točnih "občil. Prosimo tudi vse dosedanjo na-Luiko. da Sirijo naš list mod zrianeo agitirajo za njega, ter pridobivajo Jovih naročnikov. To delo bo prišlo T prid njun samim, ker čim več naročnikov. tem popolnejši bo tudi list,
*	Kraljevski dvor v Zagrebu. Iz merodajnega vira nam poročajo, ds i« kralj sprejel predlog ministra Pribi-feviča, da se bivši banskl dvor v Zagrebu preuredi v kraljevBki konak.
dni bo minister dvora gosp. Janko-ni odšel v Zagreb, da uvede potrebna ,jela za renoviranje palače. Kralj Aleksander namerava v kratkem priti v Zaoreb in se tnm zadržati rMj časa.
*	Sestanek somišljenikov JDS skli-oujeta politični društvi za vodmatsk! L Sentpotrski okraj v sredo, dne 23. novembra ob S. zvečer v gostilni /.upati-»E Ahacljova cesta. Poročata dr. Vla-ditrilr H a v n i h a r o političnem pol v
vobčo, z ozirom na državno kakor tndl na komunalno politiko, ter min.-.ter n. r. dr. Albert K r a m e r o koncil JDS v Beogradu in o delu za življenje stranko. Somišljenike JDS rodmatskega in Scntpotrskega okra ta poživljamo, da so v obilnem Številu
udeleže sestanka.
» Iz poštne službe. Višji poštni kontrolor g. Adolf l. u 11 a č o k je lz Ljub-Ijitne premeščen na Vis v Dalmacl.it.
*	bpremerobe v carlnarskl službi. lipo lto'ena sta na lastno prošnjo elavna re vlzorja Fran T o r o š v Ljubljani in Danilo Bogi i č v Mariboru. Cariniki Aleksander Kes i« v Zireh in V. Tu maja v Ljubljani sta podala oslavko na državno službo.
» Za komandanta divizijo v Zagrebu je postavljen polkovnik Mihajlo Jo-
v a n o v i č.
4 Seja Ihihllanskega občinskega sveta. Ljubljanski občinski »vet ima prihodnji torek, dno 22. novembra ,<>h petih popol-dne iavno redno sejo. Na dnevnem redu eo poleg drugih naslednja poročila in prt nogi: o dnpiou Županovem trlo ie najema posebnega posojila fino.noo kron: o predlogu obč. svetnika Orehka glode dovolitve enotnega enkratnega nabavnega j-ispevk« poročilo stavbenega »dsoka frlede zsrralbe mestne »t.iiii"van;ske hiše ca Prulnh; poročilo o pmšuji postrrfš Bajžlja gledo naprave lavnega perišča v Spodnji RlSkl; obč. svetnika Oirrina plodu napravo nove mastno e Javi in regularnega načrta za severni del mesta: obč. svetnika dr. Trillerja jfMn izvolitve posehne komisije v svrho prriskave občinskega gospodar«!va.
*	Zlata poroka. Z Vrhniko nam poro-!ajo: Cil in čvrst sokol JuSko J ure, a pr.irnuje danea t svojo zvesto družico An?>o svojo zlato poroko. 7/1 rnvol
*	Himen. Včeraj popoldno se je poročil v Ljubljani g. Ivan Broi o vič. komisar urada za pospeševani« obrti, z gospodično Mlnko W a g n e r. Bilo srečno! — Poročil se je Anton P r u d 1 č, davčni nradnik v Novem mostu, z gdč. Jadvieo Strel o v o, Iz znane narodne goriško rodbine, sedaj učiteljico v Kočovju. Na-
čestitke!
*	Poročil se Je g inž. Stano Preme IS, profesor tehniške srednjo šole in docent tehniške fakulteto r Ljubljani, z vdovo gospo Slavo Zupanovo, rojeno Presker. Čestitamo.
*	Pevski zbor Glasbene Matice. Pevka vaja za tenor In sopran se vrši v torek dne 22. t. m., r.a a 11 in bas v sredo dne 23. t. m., za ženski zbor ob 6. url. za moški ob R. url zvečer. — Odbor.
*	Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani trgovčeva soproga gospa Doroteja Simon čl g, * Podzemlju pa gospa Mar ista O o s l a r, vdova po državnem gozdarju.
*	Stanovanjski urad. Z ljubljanskega
magistrata se nam poroča, da gospod 'iipan ne sprejema strank v stanovanjskih zadevah, ker bi vsako posredovanje od njegove strani bilo protivno določi-iom stanovanjske naredbe. Edino kom-fntentni urad v stanovanjskih zadevah ;e mestni stanovanjski urad, Dunajska casta št. 40, ki obstoji za sedaj iz magistralnega svetnika dr. Rupnika kot načelnika ter 2 zapriseženih prisednikov in sieor enega iz vrste najemnikov, enega pa iz vrste hišnih posostnikov. Stranke naj se v stanovanjskih zadevah obračajo t o raj le do tega edino kompotentnega stanovanjskega urada in sicer samo s liiamonimi vlogami v smislu stanovanjskega pravilnika.
*	Južna železnica Je ukinila notranji promet na svojih direktnih brzovlnkih, tako da se potniki na primer mod Mariborom in Ljubljano ne morejo voziti t hrzovlaknm, ampak morajo izgubljati čas '>■ dolgimi vožnjami s poštnimi vlaki. Ta odredba je tembolj nerazumljiva, ker velia samo za Jugoslavijo, dočim bo 'ahko na primer z Dunaja neovirano voziš z brzovlakom do Someringa ali Gradca, Brucka itd. Vsak dan dobivamo zlasti iz gospodarskih krogov ogorčene hritožbe proti tej odredbi in pozive, da nai vendar poseže vmes državna oblast. Za kogar jo čas denar, temu nI vseeno, ali rabi ra vnžnte Iz Ljubltene dn Maribora ali Celja dve ali tri ali šest ur. Zelenica se h,ve iTovarja, da .ie kriva carina. Informirali smo ee In zatrjujejo nam, da je to le izgovor. Direkcija mora vsekakor imoti dovolj prožnosti, da n-10-11 sravičeni zahtevi earina na kon-
troli ln neoviranem earinilčttn po«lo*a-
nju, ae da bi Istočasno morali za neobhodne potrebe carine trpeti drugi potniki Gre le za Justament napram jugoslovanskim potnikom, od katerih Ima J. I. več, nego od vseh svojih blaženih Avstrijcev, prod katere se ne upa s takimi odredbami Apeliramo na g. ravnatelja Bračiča, da omejitev takoj odpravi
Lepa naša domovina... Dn« 8. decembra letos poteče 100 let, kar so Je narodil »kladatolj hrvatske, a lahko rečemo tudi jugoslovanske himne »Lepa naša domovina« Josip RunJanin. V vseh hrvatskih šolah se bo Runianinova stoletnica svočano praznovala.
*	Izlet na Gregorčičev grob. V proslavo petnajstletnice smrti »goriškega Blavčka« Simona Gregorčiča so r Kobaridu sklenili, da prirede na dan 27. novembra, na petnajstletnico pogreba, izlet na pesnikov grob. Zvečer pa bo v Kobaridu Gregorčičev večer s primernim ▼sporedom bi nabiranjem prispevkov za Gregorčičev sklad. To dni jo poteklo petdeset let, odkar Je ustanovil Simon Gregorčič slovensko čitalnico v Kobaridu.
*	Izprememba glede pripadnosti davčnih občin. Finančni minister je odredil, da so davčne občine Berlčovo, Dol, Klo-če, Podgora, Dolsko, Peteline. Senožet, Vinie, Velika vas ln Sv. Križ, kl »o doslej pripadale k davčnemu okraju brd-Bkemu in davčnemu okrajnemu oblastvu in zemljemerskemu okraju v Kamniku, Izločijo in prlklopijo. In sicer davčne občine Boričovo, Dol, Dolsko, Kloče, Peteline, Podgora, Sennžet in Vinjs k davčnemu okraju in davčnemu okrajnemu oblastvu v Ljubljani (okolica), glode zeniljarlnskega katastra pa k zemljemerskemu okraju v Ljubljani 1, a davčni občini Velika vas In Sv. Križ k davčnemu okraju, davčnemu okrajnemu obla stvu in temliemerskcmu okraju v Liliji. — Ta Izprememba so uveljavi i dnem 1. Januarja 1022.
*	Prijava tujih državljanov. Policijsko ravnatelja'vo v Ljubljani razglaša: Velod naredlio ministrstva za notranje zadeve odreja policijsko ravnateljstvo v L'iib-Ijnni. da so morajo tekom 8 dni prijaviti vsi v Liublnni bivajoči tuji državljani. Pismeno prijave mora,k) vsebovati za vsako polnoletno, oziroma samostojno bivajoč« osebo nastopno podatke: Ime In j priimek; poklic: stanovališče; kraj in jl"tn rojstva: pristojna občina, okraj in 'država; navedbo, čo Jo optiral za n.išo j državo (priložiti je tozadevno potrdilo). ! Prošnji je priložiti tudi potni list, io pa
mestno elektrarne na l.?|pRn atra(||.& nimili p_, kak ,oscbnl
dokumont. Navesti je Jono In otroke, kl živo s prijavnlkom v ljubljanskem poli cijskom okolišu. Po »prejemu prošenj bo policijsko ravnateljstvo izstavilo prl-Javnlkoni legitimacije za bivanje v naši kraltevinl in jiin vrnilo priloge prošenj. Proti onim tujcem, kl so ne bodo prija vili. se bo (><> predpisih postopalo.
*	Obmejna državna pnllelln. V ministrstvu notranjih dol se Izdeluje zakon o obmejni državni pollel'1. kl bo v glav nem Imola nalogo, da ščiti državo pred državnimi rušilel In antidržavnimi elementi V zakonu bo predvideno tuli razširjenje delokroga obmejnih policijskih komisarjev.
*	Izpit Iz slovenSČInc, k) pa te polagalo te dni okoli PO prekmurskih učiteljev je komaj ena tretjina prestala r. zadostnim nspehom. Vsi drugi so bili repro-birani.
*	Mala antanta na] vzdržuje Karla
Habsburga! V četrtek sta posetlla min. preds. Pašlča rum. in češkoslovaški poslanik in mu pojasnila Stališče svojih vlad napram sklopu veleposlaniške konforon ce, ki zahteva, da vse naslodstvene državo prevzamejo stroške za vzdržovanje razkraite Karla in Zlte. To stroSke »o gospodje v Parizu določili na 20 tisoč funtov na leto. V političnih krogih so domneva, da bo izročila Mala antanta veleposlanlški konferenci protestno noto, r kateri bo pojasnila, zakaj ue more privoliti v njen predlog In nasve-tovala, naj se vzdržujejo Habsburžani iz dohodkov njihovih posestev na Madžarskem.
*	Trgovsko bolniško tn podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da so vrši v čotrtok 24. t. m. ob pol 8. zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata izvanredni občni zbor. Na dnovnem redu so sledeče točko: t.) pre-memba pravil ln 2.) raznotorosti. Og. člane prosimo obilne udeležbe.
Javna zahvala ženski šentpetersld CM. podružnici v Ljubljani. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda si šteje r svojo posebno dolžnost, da izreče tom potom vrlo delavni in nadvse požrtvovalni ženski šentpeterski podružnici za Izvanredno bogati prispevek od »Martinovega večera« v znosku 17.000 kron svojo posebno zahvalo ln priznanje. Ob tej priliki moramo pripomniti, da nI dosegla podružnica v tekočem lotu sv mo prvenstva v narodnim dolu In nesebični požrtvovalnosti med vsemi podružnicami » Sloveniji, temvoč rekord t celi dolgi dobi obstoja Družbe sv. Cirila ln Metoda. Občudovanja vreden nspeh je poslodica neumornega dela posameznikov v odboru, zavednost članstva In pravi demokratlz m ter medsebojna domač nost. V tem, da se javno »ah valju jemo muiiljlvcmn odboru in članom, želimo, da nam ostane naša vrla hčerka ženska šontpelerska podružnica vodno tako zve sta v delu In boju za naše ideale. — Vodstvo »Družbe «v. Cirila in Metoda« v Ljubljani.
•	TUKarsfca starta <r BpOTn. T* Spnta
poročajo, da m najbrž« Jutri ustavi delo ▼ vseh tiskarnah, ker Je malo upanja, da M M ▼ tadnjom trenutku dosegel sporazum med lastniki tiskarn in tlpo-grafi Delalo m bo le ▼ DruUvenl tiskarni, kjer bodo stavili 4 lastniki ln dva stavca.
•	Sprejem gojencev V vojaško godbeno tolo v Vrtcu. Ministrstvo vojn« Id mornaric« je osnovalo v Vricu v Banatu vojaško godbeno tolo. Za letos je praznih 80 mest. Sprejemajo s« dečki v starosti od 14. do 18. leta. V prvi vrsti pridejo r poštev vojn« sirote, ako teh nI, tudi drugI Gojenci imajo prosto stanovanje, hrano in obleko. Sola traja 8 lota. Po treh lotih bodo gojenci dodeljeni vojiir Skim godbam, kjer morajo služiti 6 let, s plačo, ki se jim bo odmerila po njihovi sposobnosti. Priglase sprejema do 25. t. m. in dajejo pojasnila državni uradi za zaščito doce in mladine.
•	Skrčenje selsk« dostave pri poltnem uradu Rogatcc. S L decembrom 1021 se zaradi premajhnega prometa skrči sedaj tedensko Šestkratna selska dostava pri poštnem uradu Rogateo na trikratno.
•	Ribnica za Jugoslovansko Matico. Ob priliki poroke gdč. A. K 1 u n o v e z g. M. Deklevo jo nabral vrli Ivanček
60 kron v prid Jugoslovanski Matici. V isti namen Be je nabralo v Ribnici na dan žalostne obletnice Rapalla 1010 kr.; od te Bvute je daroval g. L Ruš iz Loškega potoka 400 kron. VBern darovalcem iskrena hvalal
•	Nemške prireditve zopet dovoljene. Kakor poroča »Cillier Zoitung«, so bila te dni tamkajšnja nemška druStva uradno obveščorta, da je svojedobna prepoved vseh nemških prireditev i odlokom pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 5. novembra ukinjena. Obenem »e ob.siv-Ija, da uživajo državljani nemško narodnosti v okviru obstoječih zakonov glede javnih prireditev isto pravice, kakor ostali državljani našo kraljevino.
•	Restavracijo v mariborskem »Narodnem domu« jo prevzela gospa Joiova iz Ljubljane.
» Najemninski vinar za Ptuj Po-
kra'inska uprava za Slovenijo je dovolila pobiranje najemninske^ vlnar-!a za me«to Ptuj od letno najemnine do SO0 K 8%, do lfiOO K 12% in nai to vsoto 157J. pofon*i n 1. januarjem 1021. Vrhutega jo dovolila pobiranje 1% od najemnine kot kanalsko pri-sto;bino.
•	Uradni umor v Mnrezlgah. Kakor
noroSnjo Iz Trsta, je bil pogreb nesrečnega Ivana Bablča v Marezlgah. katerega je Ii objestnosti ustrelil italijanski orožnik prava demonstraeiu proti neznosnemu itnli 'nnshernil nnsUju. Nad 1200 IJtidl od blizu In daleč jo prihitelo na vaško pokopališče, da izkaže zadnio čast narodnemu tmtPenikU. Komlsita je ugotovila, da Jo bil nesrečni Bnbič zadet od II krogel i. Njegova glava te bila popolnoma razbita.
?.clezn'?ka nesrc?a. V noči od 15. nn Ifl. t. m. se jn dogodila na pmgl med Aleksincftn in Grejačo težka železni;':,a nesreča. Po krivdi nekega uradnika sta trčila skimai dva v nasprotni smeri vozeča tovorna vlaka. Obe lokomotivi In voč vagonov ji? zdrobljenih, dva železniška uslužbenca mrtva, več oseb pa deloma težko, lolnma lahko ranjenih.
•	Velika tatvina v Karlove«. V žup-nljsko ccrkev v Karlovcu Je ▼ sredo ponoči udrla neznana tolpa, ki je odnesla vse vrodnost!: monStrance, keliho, prto, svečnike in sploh vso, kar JI je prišlo pod roke. Skoda znaša nad 200.000 kron. Nekoliko ukradenih stvari eo našli naslednji dan v Kolpi. Sodi se, da so tatvino IzvrSill cigani.
•	ISfeta se ubežnika. Aktivni podna-rednik Friderik P 1 b r o v e c, rodom iz Spodnje Šiške in pristojen ▼ Kropo, jo lezertiral od drugo baterijo druge poljske divizije Moravskega artilerijskega polka. Rcdovu Luki Kovačeviču je odnesel 200 kron. — Strojni pomočnik Ro-dislar Požar, doma Iz Kapele pri Brežicah, Je svojemu sostanovalcu privat nemu uradniku Kregarju ukradel več perila In nekaj denarja, potem pa izginil brez slodu.
•	Arnavtski roparji. Iz Beograda poročajo: Razbojniška tolpa Sadilo Ma-resa je v Četrtek na potih v Prlzrcn ustavila osebe, ki so Sle g trga. Odvzela je ljudem mnogo konj in napravila s tem preko 100.000 dinarjov škode.
•	Zaročevanje kot obrt, V Osjeku so arotovali t« dni nekega Ludovika Schwarza !z Novo Gradiške, starega 89 let, zaradi tega, ker se je obrtoma bavil t zarokami, čoravno je bil oženjen. Tako se jo zaročil v Osjeku, v Vlnkovclh ln Pečtihu. Od svojih zaročnio jo izvabljal denar, obleko, perilo, to pa tako previdno, da zaročniee niso vedelo ona za drugo. Glavna razprava proti 8chwar-zu se Je vrSila pretekli čotrtek v Osjeku. K razpravi so prišl« vse tri zaročnlof, vsled česar je bil njen potok uprav dramatičen. Trojni ženin je bil obsojon na 2 leti Ječ«.
•	Popularni koncert v hotela Tivoli. V nedeljo, dne 20. t m. igra od 15. do 19. ure v dvorani hotela Tivoli prvovrstni velik! koncertni orkester. Vstopnina prosta. Domače jetrne, krvave in mesene klobase. Dobra kuhinja. Izvrstna vina. — Se priporoča Vek. D o 1 ni čar,	100S
•	«!TO» - pasta za zobe beli zobe-dajo jim krasen blišč, odstranjuje neugoden duh iz ust.	1722
Gospodarstvo
NEMŠKA KONKURENCA NA 8VBTOV-NE^TRGU. t« razmoroma nizko stanje nemSke valute napram valutam velikih izvoznih držav pred početkom rapldnega padanja mark« je pospeševalo nemSki Izvoz, kar J« povzročalo mnoga skrbi zlasti angleški Industriji. Te skrbi »o se zadnji čas povečale. Konkurenca nemško Industrijo na svetovnem trgu Jo postala rosno novarna ostali Svetovni Industriji. N| ču da, da se vsled toga čujejo mnogi pred vBcm angleški pa tudi francoski glasovi, kl zahtevajo pametnejšo reparaeljsko politiko, da se zaustavi nadaljnje padanje mark«.
Kako nevarna postane nemška konkurenca, je razvidno iz statističnih podatkov, Id smo jih povzeli po »Vossische Zoitung« Izpod peresa dr. Rudolla Broo-ka, in sicer:
Na Južnoameriškem trga, ki Je edon glavnih uvoznih področij svetovne industrije, so kaže močno naraščanje razpe čavanja nemškega blaga. V Argentlnljo se Jo izvozilo nemškega blaga v prvi polovloi 1919 samo za 82.257 zlatih pe-zov, tudi So v prvi polovici 1920 je do-sogol uvoz nemškega blaga vrednost 8,729.000 zlatih pozov. Nemški uvoz jo prekosil Japonsko, Belgijo, Švico, Švedsko in vse amoriške države. V Uruguay »e Je mogel nemški izvoz ravno tako dvigniti od 89.000 zlatih pozov v aprilu
1920	na 211.500 v aprilu 1921. V uvozni trgovini Venezuele jo stala Nemčija z uvozom v vrednosti 193.920 tunlov Šterlingov v prvi polovic! 1920 na drugem mestu Ui je prekosila Anglijo in Francijo.
Tudi kitajski trg, poleg Južnoameriškega veliko konkurenčno poljo narodov, kaže precejšnjo okrepitev nemške pozi-ci'e. Kitaiska uvozna statistika v letu
1921	Izknzute uvoz nemškega blaga v vrednosti G.-l milijona taclov. Iz južne Kitajsko ie povpraševanje po nomSkem blagu zlasti živahno, ker so nekatere vrsto nemškoga bl.vn kar z.i 50 odstotkov cenojsc od angleškega istovrstnega blaga.
Izvoz v Orient kaže polog Kitajske zboljšanje v Britsko Indijo in Egipt. Položni Japonsko so je vslod znpetnera nemškega uvoza, kl ie med vojno miroval. znatno poslabšal. Uvoz v F.-ipt jo letošnje le«o močno naraste!. Dočim se i te v prvih 5 mesecih 1920 uvozilo v Mpt le za lfil.004 oglptflvskih funtov nemškega blnso. se je v prvih 5 mesecih 1921 povečal uvoz na 881.751 egiptovskih funtov. V nekaterih Industrijskih dolllh jo Nemčija prekosila Anglijo in Francijo. N. pr. nemških planov se jo uvozilo v vrednosti 17.035 funtov napram angleškim v vrednosti 771 in Iran-oskim v vrednosti 1011 funtov, kl.nčav-nlc in okovov so jo uvozilo Ir Netnčile za 18.091 funtov napram angleškim v vrednosti 9299 funtov.
01 evropskih trgov kaže močen nemški uvoz Finska, kamor se je v prvih 7 mesecih 1921 uvozilo nemškega hlaga za 598.4 milijona mark. V uvozni trgovini Finske stoji Nemčija s tom Številom na prvem mostu !n prekaša An<rlijo (419.7 milijona), Ameriko (275.2 milijona) itd. Važen jo tudi Jugoslovanski trg, na katerem Je bila Nemčiia zastopana z uvozom r prvem četrtletju 1921 v vrednosti 37.8 milijona dinarjev. V Jugoslaviji so odpirajo — po mnenju člankarja — za Nemčijo ugodni izgledi, zlasti vsled nein-Sko-jugoslovanskega sporazuma glode stvarne dobave na konto reparacij. Znamenje velikega nemškega vpliva v vzhodni Evropi ie dejstvo, da Je bila v pristaniškem prometu v Rlgl ln Revalu najbolj zastopana ncmSka mornarica.
Te Številke povedo dovolj. Nemška industrija izpodriva na svetovnem trgu j vso drage Industrije. Saj so nemško niz-
na dražba za prodajo 48 artOBiOOllOT fM
l električnega priklopnega voza. Po--oJ> so na vpogled v upravi dravske artilerijske delavnic« (TopniikJ arsenal) 4 Ljubljani.
- Letošnji vinski pridelek v Sloveniji
cenijo na okoli 700.000 hI, kar b! pome nilo po sedanjih povprečnih oenah Treznost okoli 2 milijardi kron.
«« Dvlgnjenje potopljenih ladij. Iz Beograda javljajo: Ministrski svet je razpravljal o vprašanju dvignjonja za fiaaa vojne v Savi in Donavi potopljenih ladij In vlačilcev. Ker je finančno ministrstvo zabranilo kredite, da bi so ladje dvignile na državne stroške, je bilo pro-motno ministrstvo sklonilo, da se dvig-njonjo prepusti privatnikom potom ofor-tov. Ti oferti so bili že prod nedavnim predloženi, a ministrski svot. 2e š« ved 110 nI odločil.
Dobava amonijevega solitra, trinitro tolnola In pllnovega olja. Uprava sinod-niSnice v Kamniku razpisuje za dan 20. decembra tajno ofertalno licitacijo in sicer prva skupina: za dobavo 90.000 kg amonijevega solitra in 10.000 kg trinitro-tolnnla, druga skupina: za dobavo je. Vsi interesenti, ki bodo vložili pis-10.000 kg pllnovega olja za diesel-molor-mene oferte, so pozivajo, da so zglase dno 20. decembra 1921 v pisarni uprave sniodnišnico v Kamniku, da prisostvujejo omenjeni licitaciji. Pogoji so v pisar ni trgovsko in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
a Direktni promet po Donavi med Beogradom In Dunajem. Iz Zagreba poročajo, da se bo vslcil povoljnega stanja vodo v Donavi skoro vzpostavila direktna jiarobrodna zveza med Beogradom in Dunatem.
TržaSka borza dne 18. novomhra: Madžarske krono 2.110 — 2.80, avstrijsko krono 0.50 — 0.00, Češkoslovaško krone 25.25 — 20, dinarji 85.50 — 88.50, marku 9.25 — 10.25, dolarji 23.70 — 23-90, francoski franki 173.50 — 174, Švicarski franki 452 — 455. — Jadranska banka 130, Cosulioh f.33, Dalmatla. 205, Gorolinich 1500, Ampole-s 595, Cement Dalmatia 820 Cement Spalato 209.
— Kriza v češki papirni Industriji. Delavci češke papirno industrije, posebno na južnem Češkem, zahtevajo 40odstot-no povišanje prejemkov. Podietnlkl so z ozirom na kolektivno pogodbo odklonili vsako pogajanje.
■» Znižane tarife za češkoslovaški sladkor v Trstu. Tovomina za češkoslovaški sladkor te znižana v Trstu od 7. novembra za 20 odstotkov.
*» ČeSkoslovaško-rumunska trgovinske
pogodba je stopila dne 15. novembra x
vol ;avo.
™ Strah italljnnsklh bank vsled nesi-
gurnega stanja marke. Kakor poročajo iz Rima, je v italijanskih bankah zaradi
zadnjega padanja marke nastal« prava, panika. Italijanske banko so smatrale
nemško marko za dobro valuto r bližnji bodočnosti, pa Imajo sedaj velik« množine mark.
=* Katalog III. praSkega velesefma.
Prejeli smo omenjeni katalog, ki obsega poleg uvoda 020 strani naslovov češkoslovaških tvrdk. Ta katalog je gotovo, najzanesliivejša naslovna knjiga za češkoslovaško industrijo in trgovino. Katalogi, katerih cena je bila 20 dinarjev, se pošljejo interesentom iz obrtnih, trgovskih in zemljcdelavskih krogov na zahtevo brezplačno in sicer se naj obrnejo interesenti na naslov: Pražsk^vzor kovi§ veletrhv. Staromestski rudni ca, Praha I.
Borza
Zagreb, Današnji tečaji izven borze so bili pri občo čvr3t.i situaciji sledeči: dolar« 825, Italiia 13.25 — 13.50, Pariz
ke cene nevarne celo Angliji sami. ki so	"ntmai 570 p^ sr,r.. "curih 'do-
Ca tvelnH I n /.n nntriipAnfils ni*AM rirtnlo-fi	'
jo vsled tega zavarovala proti poplavi nomškega blaga s takozvano Antidum-plng Bili. Vsled te opasne nemške konkurence jo slejkoproj pričakovati, da bodo zavezniki revidirali svoje reparacijske
zahteve, ki ubijajo marko.
• • •
«" Na5a Železna Industrija. Indti-
nar 570, London denar lSfO.
Beograd, valute: dolarji 76. romunski leji 52, nemško marko 37, bolgarski levi 43, devize: London 1376, Pari/, 560, Praga 84, Dunaj 1.40, Berlin 30, Budimpešta 9.
Curih, Berlin 1.90, Newvork 531, London 21.24, Pariz 88.35. Milan 22.10, P rastri jalci železniške stroke bo poslali mi- j ga 5.50, Budimpešta 0.57, Zagreb 1.911.
nlstrstvu financ in ministrstvu trgovine proSnjo za zaščito domačo želozninske industrije, kl naj bi so Izvršila v glavnem r. zvišan'em carine za uvoz železa ln že-lezninskih izdelkov iz inozemstva,.
"« Naknadno pobiranje ležarine na carinarnic) v LJubljani. Glavna carinarnica v Ljubljani jo začela ta teden pozivati trgovce ln indastrijce ter vterjava r,a naslov povišano le'"rino za carinsko blago za dobo od 23. mate 1921 .»prej znatne diference. Ker zadevni odlok ni bil objavlten v uradnih listih, poživlja trgovska ln obrtniška zbornica vse prizadete, da prijavijo zbornični pisarni, »a katero dobo In kakšne zneske zahteva od njih carinarnica, da bi mogla zbornica na podlagi nabranega gradiva napraviti korake v tej zadevi.
Promet z GrSko. Pogajania med našo In grSko vlado glede olajšav pri transportu nnSega blaga bodo v kratkem končana. Kakor izve va5 dopisnik bodo imeli vsi naši transporti preko Soluna znatno železniško in carinsko olniSave.
— Prodaja avtomobilov. V pisarni u-prav« Dravske artilerijske dclavii"« v Ljubllanl in na Ljubljanskem polju se bo vrSila 27., 28., 29., 80. in 81. decembra 1&21 vsakokrat ob 8, uri iavna ust-
Varšava 0.10. Dunaj 0.19, avstrijske žigosano krone 0.12.
Berlin, Italija 1150.30 — 1158.70, London 1113 85 — 1110.50, Nowvork 272.72 278.28, Pariz 2003.95 — 2018.05, Svi ca 5245.75 — 5255.25, Dunaj 973 — 977, Praga 895 — 890.30, Budimpešta 2922 — 2928.20,
Vremensko poročilo
Ljuhllana 308 m nad morjem.
Dan
19. nor.
I i s l
O. JS
O o
7. 14.
21.
I
E
a §|
739 9 38 0 788 8
2° I*
H
6 1 7 7 8'8
Vetrovi
si. jug
Nebo
obl.
i
nor-
Srednji včnaJSuja temperatura 6'7, malna 3 0.
Vremenski napoved: oblačno južno vreme' Soluc« vzhaja ob 7'07, zabija ob 18'83
ti
CCAUDB rAKRtRE:	M
Morski ropar
(Le Fllbustler d« Mers.)
Romea.
Jetniki Ii torta Svetega Jeronima sa K izkazali za dobre vodnike. Prehod preko reke na levi breg, pohod pod gorovjem proti severu In potom na jug ter končno zopetni prehod čez reko tik pod mestom so uspeli .v, najlepšem redu. Le 40 Flibustejcev, ki jih je določil žreb, je ostalo na L epi podlasici*, ki je zapustila zaliv, da se iz ovne morebitnemu napadu španske mornarice ali njihovih polarnih ladij, in ki sedaj križar! zunaj na debelem morju sem in tja. Skoraj j tristo mož »vojske je na kopnem« pa je obšlo iztočne utrdbe iu sc je sedaj
»Kaj p« trebamo miniranja In Krtovih del?» ga vpraSa Tomaž nejevoljno. tNismo H dovolj pogumni, da na-skočimo brez tega, in niso II Spanci
dovolj pogumni, da se nam udaja?* • • •
UtaborOl so se na nizkem gričku, kakšne pol milje od obzidja. Okrog tabora je bilo razstavljenih osem straž, in vsaka vrata v mestnem obzidju je nadzorovala posebna leteča «kotnpanija», da bi napadalccm ne škodoval kakšen nepričakovan slučaj. Vrliutega so vsako uro odhajale patrulje rekognoscirat. Imele so nalog, da sc splazijo čisto pod obzidje in do vhodov v jarke. Ce se sploh kje nahaja najslabša točka obzidja, je bilo treba to točko najti za vsako ceno, kajti Tomaž je že pričel govoriti o bližnjem naskoku. Tomažu se pa ue stnili nikdo ln tudi on sam sebi nepričakovano prikazalo tik pod ne, če jc treba hitro doseči cilj. Ka-Klaviiitn obzidjem mesta. S tem so i kor smo videli, je celo sani vodil be umaknili vsaki borbi in vsem ne- j patruljo, ki io je baš sedaj pripeljal potrebnim izgubam. Tudi so s tem j zopet nazai v taborišče, zasedli edino pot, po kateri bi moglo j «No torej,, mu zakliče Bonny Rde-niesto poslati sela na kopno, bodisi čebradec, ki je z Mary kot podpo-v Panama, bodisi v Salnte-Fe de j ločnico zapovedoval osmim stražam, I-loga ta. Tako imaio Flibustejci sedaj i «no torej, general Jagtije, kako sto-dovolj prilike ln časa, da nadaljujejo I ."mo? Ali sl našel pravo mesto, kjer
•lilcsanjc, ne da bi se moral! poseb 110 požuritl, in ne da bi se jim bilo iicba bati napada kakršnekoli osvobodilne čete.
Sicer pa Tomaž nikakor ni imel namena, da sc peča z dolgotrajnim poslom. To ie povedal kolikor mo-;:<>ce jasno pustolovcu iz Olčrona, ko ga ic ta vprašal:
»Kaj pa, aH razume kdo med nami Kaj o zakoplh, podkopih, koših in drugih krtovih delih, s katerimi je treba oblegati trdnjavo po vseh pravilih vojne umetnosti?«
splezamo na obzidje?«
»Čakaj!« mu Tomaž previdno odvrne. «0 tem se bomo sedaj takoj razgovarjali v voinem posvetu.«
In ne da bi zinil le še besedico odveč, nadaljuje svojo pot v taborišče
in stopi v svo.i šotor.
• • •
Mnogo šotorov v taboru ni bilo. Večina flibustejcev dedičev ln potomcev nekdanjih Bukanijcev, se jc ponašala s tem, da spi v dežju in vetru trdneje in bolje, ko meščani na mehkih pernicah svojih varnih spal-
nic. nibustejeo m zavile m kakršno koli pokrivalo, najraje v Urok plaši ta kozje kože ali tudi plahto, se vleže na tla, pod glavo položi levo roko ln spi, kakor v paradižu. Jedino vodje imajo svoje šotore, bolj da na-glasijo svoje dostojanstvo, in pa nekateri premožnejši in bolj bahavi dečki, ki radi svojo premožnost o priliki tudi pokažejo. Vkjub temu je bilo prtljage tako malo, da je onih dvajset črncev-sužnjev, kl so Jih vzeli s soboj za nosače, imelo Jedva kaj nositi. Petnajst ali dvajset teh šotorov je stalo po ozkem prostoru, kl so si ga pustolovci izbrali za taborišče. Tomažev šotor je sličil ostalim v vseh podrobnostih, le da je pred njim zapičena v. tla dolga sulica, na njej pa plapola v vetru znana strašna maloneška zastava.
Tomaž privzdigne platno od Šotora ter vstopi na pol sklonjen, kajti šotor je mnogo prenizek, da bl mogel v njetn stati vzravnan.
In ženska — ponosna Španka Ju-ana — ki sedi v ozadju, kolena skrčena do pod brado in roke povite okrog gležnjev, dvigne svoje oči k Tomažu.
• • •
Kajti tudi Juana Je morala slediti »vojski na kopnem«.
Pri izkrcavanju na levem bregu reke Rio grande, so Flibustejci na svoje največje začudenje zaslišali povelje, da naj izkrcajo tudi ujetnico, kl je bila doslej skrita v kapitanovi lastni kabini, in da naj to store v vsakem slučaju, če hoče ona ali če noče. Juana se pa nI branila in tudi ni ničesar vpraševala, čeprav je bila izvenredno radovedna in čeprav se je lz čolna, ki jo je nosil na kopno, ozirala zvedavo in nemirno na vse
strani Morda Je spoznala jarke ln zakope mesta Cludad Real-a, na katero Je bila tako ponosna. Videti jej pa nI bilo, da bi jih bila spoznala.
Potem je Juana marširala štiri dni, od obale pa do pod mestno obzidje, s četo, sredi Flibustejcev, in ni ves ta čas spregovorila niti besedice niti zinila najmanjše pritožbe. Pa tudi nikomur drugemu nI prišlo na misel, da bi jo bil ogovoril, najmanje še Tomažu. Niti enkrat ni prekinil molka, kl traja že od zadnjega ponesrečenega poizkusa z Juano. Pa tudi sedaj, ko je potovanje končano, tik pod obzidjem mesta Ciudad Real-a, na večer pred dnem, ko si hoče Tomaž Izsiliti z mečem dostop v hva-lisano trdnjavo, tudi sedaj torej Tomaž še prav posebno trdovratno vztraja pri svojem molku in nI do tega trenutka celo niti enkrat prestopil vhoda v svoj šotor!
Sedaj pa je v njem, prvič. In Juana Je v presenečenju, ki ga pa skuša prikrivati, dvignila svoje oči k njemu...
• * •
Oko v oko se nekaj časa molče gledata. Potom osorno spregovori Tomaž, ne da bi povesel svoj pogled, kajti štirinajstdnevno, absolutno izvrševano zapovedništvo je obnovilo v njegovem gospodovalnem srcu staro trdnost: »Veš 11, kje se nahajaš?« Ona pa zaničljivo dvigne rameni, kakor da hoče s tem reči, da jej je pač vsejedno, ali se nahaja tudi ali kje drugje.
»Dobro, devičlca«, nadaljuje on porogljivo. »Tebi to nič mar, kaj? Prav, prav! Le tako dalje! Za vsak slučaj ti pa povem to-le: Glej to stran šotora, tu boš v kratkem pri-
sluškovala, In sicer t odprtim uše» som. Na oni strani se bo sedaj vrši) vojni posvet, ln o tem sem te hotel sedaj obvestitL Bodi tako malo rado. vedna, kakor hočeš, hudič me naj vzame pri tej priči, če te ne bo nebeško zabavalo, kar boš sedaj kmalu slišala!«
In ne da bl umaknil svoj pogled drugam, odide sedaj Tomaž ritenski iz šotora ln se smeje dekletu pri tem vedno bolj porogljivo. Za njim pa
platno zopet pade.
• • •
Nekaj časa pozneje zadoni rog po vsem taborišču in vodje se zbero okrog vojnega znamenja sulice z maloneško zastavo. Oeneral Tomaž pričakuje svoje častnike, stoje, obe roki na drogu sulice.
»Bratje,« spregovori, ko so vsi zbrani, »poprej sem prav od blizu pregledoval ograjo ln jarek ter druge šale, kakor so: Palisade, kazetna-te, baterije, stolpi, bastijoni, mački, prekopi, braniki, kasteli, zagrade, line, Izpadna vrata in kakor se vse te igrače še vse imenujejo. Pregledal sem vse natančno in vam javljam, da je očividno trdnjava v najboljšem stanju. Branilci se menda zanašajo na svoje trdne krtine z izdatno lahkoumnostjo. Nič ne dč! Vkljub temu bomo še to noč prodrli v najgloblje jedro te trdnjave in mesta, Ca sprejema milostna Devica z Velikih vrat mojo zaobljubo, ki jo jej zaob-ljubljam v svojem zaupanju ta trenutek, da jej namreč takoj po svojem povratku zgradim na Tortugl kapelo in da postavim v njej najlepše in najdragocenejše, kar uplenimo tu notri v opatijah, samostanih, cerkvah in v škofiji.
(Dalje prihodnjič.)
Izboren kontorist
1903
ali kontorlstlnja, Izurjena v fakturiranju, naročevanju in ekspedioiji, znanjem slovenskega, nemškega in event. tudi italijanskega jezika, se takoj sprejme. Ponudbe pod ,,ZlvlJenska namestitev" na Aloma Company, anonfina družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.
Knjige za mladino:
lika Wasehtetera: PravIJloe. Z večbarvnimi elitami. Vei. 40 K,
po polti K K ve«. Cika Jeva Zm^j.Gradnik: Kalamandarlja. Vet. 16 K, po polti 2 K reč.
brli: Bob la T«dl. Povest o dveh dečkih a slikami. Broi. 24 K, vez. 80 K, po polti 8 K ve«.
Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi t Ljubljani, Prešernova nlioa, nasproti glavne poite.

Iz kavčuka ' CIRIL SITAR LJUBLJANA
'efro
ce»Si
Poljudno-znanstveni spisi
zbirka „Pota in cilji":
t li zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov tn Slovenoev. 1. del, vei. 21 K, II. del, vez. 42 K. Za oba ivezka po poŠti K 6 40 rti.
II I.-IV. zvezek: Dr. tt. Weher, Uvod v fllo-sofljo. 72 K, pošta 3 K vei.
V.	zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 K, pošta 8 K vei. Broi. navadni papir 42 K, po poŠti 2 R ve«.
VI.-LS.	iv.: Dr. Iv. Prijatelj, Predhodniki in Idejni utemeljitelji ruskega realizma. Strani 118. Cena 90 K, po polti 6 tt vei.
Naročila sprejema: Tiakevna zadruga
v Ljubljani, Prešernova ulloa, nasproti glavne polte.


rw-.ir.r-;:«
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
H i * v»
n «
Y%
V%
\J
S «
t)
n
m
SV)
n
Evt
m
so f«
m m jn
ki ______
vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpeSava
Ia6ehoslovfž.š2ki ra angleški boks za livarne in domačo uporabo, kovaški pramotg m 6rm hm®mo;g.
Naslov:	1664
Prometni zauoč za premog, d. d. ? LJubljani, Huns&e ulica 13.
Priporočamo
knjige za mladino:
1.
za gumbe iu koviuske predmete
d, z o. z.
1636
Izdelki: Boienl In umetno roženi gumbi iznamk* •Galalith«), uatnjakl za amotke, pipe ln itbuke, •valdloe, gumbi lz blaerovlne (Perlmntter) aa perilo. DriaJI za palloe ta deinlke U naravnega roga.
Telefon it. 5. Bančni konto:
Obrtna banka, Ljubljana.
Foltai Sek. It.:
1 Slovanska Bistrica. =
lika iVttselitotova, PravIJloe, Z večbarvnimi slikami. Voz. 40 K, po poŠti S K več. llabbp.rtun - »orli, Bob ln Tedl. 1'oveat s slikami: Bro«. 24 K, vez. 30 K, po poŠti Iv 2 40 več. Cika .lova Zmaj-Oradnik, Kalamandarlja.
O trn* k o pesmi. Vez. 16 K, po poŠti 1 K več. Naroča se pri Tlakovnt zadrugi v Ljubljani, Prelernova ulloa, nasproti glavne polte.
ft ft fl fl fl fl fl fl fl fl
Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v „Jutru" g
I
I. SANDRIN LJUBLJANA
Velika zaloga vsakovrstnega
1620
usnja
kož, podplatov, gonilnih jermenov In boksa
na debelo
Mestni trg 6.
■ -Trn 'Ti'' ' ''"-F " """ 'f tij"""?!? T HEBIB'-
-Nalstarelfa iptadlcIJsHa tvrdka v Sloveniji-"
L**
GERi
Jesenice ]
Ljubljana
Podjetje n prevažanje blagi južne železnice. Urzovoznl ia tovorni nabiralni g promet li Avstrije la v Avstrijo. Za carinjenje. Podjetje ia provaž&njc pohištva. 5 Skladitče I posebnimi zaprtimi kabinami za poniStvo.	:
Brzojavi: Banslnger,
■bhbbbi
■ Brzojavi: Banslnger. KiaBBaaaMnBHssism
Internrban telefon 60. * ■J ■bs
Naznanilo preselitve.
1904
Tvrdka L VOLI v Ljubljani
trgovina z moko, žitom in drugimi poljskimi — pridelki na debelo =====
naznanja cenjenim odjemalcem, da je svoje dosedanje pisarnšike prostore iz Dalmatinove ulice št. 10 in svoje skladišče premestila v lastne prostore
~ na Resiie^i cesti št. 24
(poleg mestne plinarne).
IBBBBaBB«flBBBBB».«BaBBSBBBS»BBB»«B«B»B*MBW®H»«B«»BS«IB«
H
BGEB
B
H
H
R R
Ei
V trgovini
O. BERNATOVIČ
Mestni trg 5
se dobe še po Jako nizki ceni: . od
OSI
asrs B "
650 K naprej I
I2)H
moške obleke . .
Raglanl......
moške hlače. . . damski plašči . . damskl kostumi damske mod. oble damska krila . . In kožuhovlna . .
Vse te stvari so na ogled o vsa kem času.
	HOO	ii	ii
II	150	ii	ii
II	550	ii	ii
II	600	ii	ii
II	900	ii	ii
II	300	ii	ii
II	300	ii	ii
eiKM B ~
Kit S BW* B
H S®
$4
n a mm
Ssf
_ C i!
dE) 10 -«9
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBMBBBBBBBPBBBBBBBBBESaS:
im I JLMLIhLIbLI JLI JUbLIbLI JbIbMbO Jkiffl
cč kotoorteriev
MHBBBflBHHDHIw HBBHRDHBHBBv BB9BV
sprejo
upravništvo Jutra",
pošte.