GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA 24. 12. 1941 GLASILO OBČANOV KON6KS IS - V sredo, 31. marca 1982, so se prvič sestali člani občinske konference ZK Litija v novi sestavi. Kritično so pregledali volilne rezultate, ki so dobri, celo nekaj nad republiškim poprečjem. Največ pozornosti so posve- titi gradivu za 9. kongres ZKS, ki je za nami. Delovne skupine, zadolžene za posamezna področja, so kritično pregledale razmere v občini in nakazale poti za nadaljnje delo komunistov. Zadržali so se tudi pri statutarnih spremembah ZK Slovenije in jih podprli. Konferenca je potekala v delovnem ozračju, pripomnimo še. da jo je prvič vodil novi sekretar OK ZK Litija - Stane Hrovat. Občinska skupščina Litija, izvršni svet in občinske družbenopolitične organizacije ČESTITAJO vsem delovnim ljudem in občanom ob 27. aprilu — Dnevu O F in 1. maju — Prazniku dela PRIREDITVE ob Dnevu OF in Prazniku dela 15. IV.: Mladinska solidarnost z narodnoosvobodilnimi gibanji, koncert ob 19 v dvorani na Stavbah 16. IV.: Koncert Šmarskega okteta na osn. šoli Šmartno ob 19. uri 21. IV.: Zasavska revija glasbenih šol — ob 18. uri ob 18. uri - pred 24. IV.: Glasbeno literarni večer Bogenšperkom 24. IV. in 25. IV.: Mladinska delovna akcija in urejanje okolice gradu Bogenšperka čiščenje M 27. IV. ob 9. uri: Zvezna štafeta mladosti košarkarskera igrišču 1. V.: Tradicionalno prvomajsko srečanje na Sitarjevcu 7. V.: Občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov - v dvorani na Stavbah 8. V.: Večer akustične glasbe v dvorani na Stavbah -— Osrednja proslava ob sprejemu zvezne Titove štafete v naši občini bo v torek, 27. aprila 1982 ob 9. uri na igrišču pri stari osnovni šoli v Litiji __J 1. maj Prvi maj je zame kot šopek zvončkov, spominčic in marjetic. Klara, 8 let Veselim se tega dne, ker bomo vsi domači odšli praznovat na Sitarjevec. Petra, 9 let Prvi maj so plapolajoče zastave na drogovih in kres na našem hribu. Cirila, 11 let Pomeni mi enakopravnost in sožitje delavcev vsega sveta. Matjaž, 13 let Praznik dela mi pomeni srečno življenje v svobodni domovini. Marko, 12 let Prvi maj so tudi pridne roke moje matere in očeta. Tadeja, 14 let # Delovni ljudje in občani naše občine so se množično odzvali vabilu na volitve Visoka volilna udeležba Glavna značilnost splošnih volitev delegatov in delegacij, ki smo jih tudi v naši občini tako kot po vsej Sloveniji izvedli 11. in 14. marca letos, je bila izredno visoka udeležba delovnih ljudi in občanov na volitvah. 11. marca so delavci v OZD izvolili delegate in delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in zbore uporabnikov skupščin SIS. Volilna udeležba je bila 90,69 f^,vzroki za neudeležbo 9.31 "r delavcev pa so bili skoraj izključno v bolniških dopustih. Volitve delegatov in delegacij za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, zbore uporabnikov skupščine SIS in družbenopolitični zbor občinske skupščine pa so bile izvedene 14. marca. Volilna udeležba je bila kar 97,36 %, kar potrjuje izredno visoko družbeno zavest občanov naše občine in dobro izvedene j* 1 politično-orgaiiizacijske priprave na izvedbo volitev. Na volitvah 11. marca je bilo v OZD litijske občine izvoljenih 206 delegatov v 31 delegacijah za zbor združenega dela občinske skupščine in 558 delegatov v 71 delegacijah za zbore uporabnikov skupščin SIS. 14. marca je bilo v krajevnih skupnostih izvoljenih 144 delegatov v 18 delegacijah za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, in 453 delegatov v 45 delegacijah za zbore uporabnikov skupščin SIS ter 25 delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine. T. B. Dom borcev in mladine v Litiji Prostori Občinskega odbora Zveze borcev Litije so bili vse do letošnjega leta zelo neprimerni. Kar petkrat so se morali seliti, nazadnje so gostovali v prostorih RK. Litijan, Franc Krhlikar — Srakar. borec, intendant kamni-ško-zasavskega odreda, je že večkrat izrazil željo, da bi del svoje hiše namenil Občinskemu odboru Zveze borcev. Po njegovi smrti je to željo uresničila njegova sestra Štefanija, z darilno pogodbo. Hišo so borci predati v upravljanje Samoupravni stanovanjski skupnosti (in.ji sedaj plačujejo tudi najemnino). Ta je poskrbela za adaptacijo pritličja in tudi dela fasade. Dosedanja vrednost preureditve je okoli 80 starih milijonov. V pritličju imajo borci veliko in lepo urejeno sejno sobo ter dve pisarni. Dva prostora še urejajo, namenjena pa sta občinski konferenci ZSMS, ki je zaenkrat prav tako v neprimernih in premajhnih prostorih. Naziv hiše bo Dom borcev in mladine, ki že s svojim imenom, še bolj pa z dejavnostjo lepo spaja naše starejše generacije, ki se jim imamo zahvaliti za miren današnji dan*« mlade, od katerih pričakujemo še lepši jutri. Tradicionalno prvomajsko srečanje na Sitarjevcu bo 1. maja ob 9. uri priTV pretvorniku na vrhu Sitarjevca Vabljeni!; ŠTEVILKA 4 APRIL 1982 UREDNIKOV STOLPEC Zasavska cesta in Litija Letos mineva že 19 let, odkar je bila zgrajena Zasavska cesta od Zagorja do Litije. Z izredno angažiranostjo naše občine v tistih časih in veliko pomočjo JLA smo pridobili izredno pomemben objekt, kije bil tudi dolgoročno zasnovan. Zasavska cesta naj bi namreč stekla po celi dolini Save tja do posavskih občin Sevnice, Krškega in naprej. Gre torej za cesto, ki ima tudi izreden gospodarski pomen, saj povezuje celoten zasavski bazen med seboj in z Ljubljano, ob celotni realizaciji pa bi vključila tudi celo Posavje. Vendar pa do realizacije celotne trase še ni prišlo, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Naša občina se je sicer vseskozi izredno močno angažirala za nadaljnjo izgradnjo ceste, elan naših sosedov pa je nekolikanj popustil z modernizacijo ceste od Zagorja do Trojan. V teku je na odseku Zagorje - Trbovlje, kar bo tej cesti dalo še bolj regionalen značaj. Interes naše občine, da se cesta dokončno zgradi, je seveda še naprej prisoten, čeprav se v občini zavedamo, da je v Republiški skupnosti za ceste za novogradnje občutno premalo denarja. Poleg že omenjenih prednosti o povezavi Zasavja z ostalimi centri bi izgradnja zasavske ceste prinesla Litiji tudi obvoznico prek Konja. Litija je namreč eno redkih slovenskih mest, ki ima skozi center mesta izpeljano močno obremenjeno tranzitno cesto. Ogromno prometa iz Zasavja proti Ljubljani poteka namreč skozi center Litije, kar povzroča prometne nevarnosti, slab zrak in hrup. Obvoznica od Ponovič prek Konja do Hotiča bi seveda te probleme v celoti rešila in Litija bi se zaradi tega tudi prostorsko lahko bolj sproščeno razvijala. Za razširitev ožine v Strmolah je zmanjkalo denarja in z naraščanjem prometa bo na tem mestu nastajal prometni zamašek. Še zlasti se bo to poznalo z izgradnjo odseka zasavske ceste Zagorje Trbovlje, ko se bo promet iz Trbovelj in Hrasnika skozi Litijo močno povečal Rešitev s semaforji zastojev ne bo odpravila, ampak le zmanjšala število prometnih nesreč. Dolgoročna in trajna rešitev je torej le v obvoznici, s katero bomo rešili vse omenjene probleme. Zato je usmeritev občine Litija, ki je prisotna tudi v srednjeročnem pla nu občine, da dobi zasavska cesta značaj petega kraka slovenskega cestnega križa, vsekakor na mestu. Le s takšnim statusom zasavske ceste bomo realizirali obvoznico ob Litiju Ljubljanska banka — PE Litija Oktobra lani je minilo 30 let od ustanovitve banke v Litiji. V svoji zgodovini je doživljala številne spremembe. Prve poslovne prostore je imela v Kob le rje vi hiši, kjer je delalo na začetku le šest uslužbencev. Zbirala je prosta denarna sredstva, odobravala kredite ter opravljala plačilni promet v državi in s tujino. Delo Narodne banke - podružnice Litija je od I. 1955 nadaljevala Komunalna banka Litija, takrat se je število zaposlenih povzpelo že na 18. V tem času se je močno razvila -podarska in družbena dejavnost v okviru nove komunalne ureditve občine. Banka je tesno .•>delovala z občino pri reševanju gospodarskih in družbenih problemov. S svojimi nasveti in predlogi je skušala utrjevati moč gospodarskih organizacij in širše družbene skupnosti. Leta 1960 so se bančniki selili v nove prostore, kjer so ostali vse do letošnjega leta. Ker so se sredstva podjetij povečevala, je to narekovalo potrebo po drugačni kontroli. Iz banke se je takrat odcepila družbena evidenca, (ki se je spremenila v Službo družbenega knjigovodstva) pa tudi ves dinarski in plačilni promet ter devizna kontrola. V obdobju zadnjih 20 let je doživljala banka stalne spremembe, neprestano je širila svoje področje poslovanja. Po I. 1965 je z novim pravilnikom o pogojih in varčevanju občanov močno vzpodbudila posameznike in delovne organizacije k namenski vezavi sredstev. Ljubljanska banka - podružnica Litija je pričela poslovati 1971. leta. Tu združujejo sredstva upravljala, ki imajo svoj sedež na območju ljubljanskih občin pa še občin Cerknica, Grosuplje. Litija. Logatec in Vrhnika. Ustanovili so odbore varčevalcev, prvi zbor varčevalcev je bil 1. 1975. Odločanje je takrat v celoti prešlo na ustanovitelje in upravijalce, s tem pa je na določen način dograjen sistem samoupravljanja tudi v bankah. Več denarja v banki Lani so se sredstva občanov v enoti povečala za 32 7c in so dosegla 220.376.000 dinarjev. Pri vseh oblikah varčevanja so presegla načrtovani odstotek, najbolj so porasla na tekočih računih, kar je posledica nakazovanja osebnih dohodkov in pokojnin na hranilne knjižice oziroma tekoče račune. Pove čanju sredstev na deviznih računih pa botruje tudi sprememba tečaja dinarja in ne le večje varčevanje. Obseg poslovanja se je močno povečal. Po podatkih za lansko leto vodi banka naslednje število računov: krediti varčevanje skupaj 869 računov 15261 računov 16130 računov občanov Enota ima sklenjenih 39 sporazumov o prenosu osebnih dohodkov na bančne račune. Teh računov je 5145. Žal, zaenkrat samo 371 upokojencev prejema pokojnine na bančne račune, kar je le 19% vseh upokojencev na našem območju. Sredstva občanov so dosegla lani doslej najvišjo vsoto 220.376.000 dinarjev. hranilne vloge 147452000 devizni računi 6455000 žiro računi 4379000 tekoči računi 3993000 220376000 Poslovna enota Ljubljanske banke v Litiji je odobravala potrošniške kredite, kredite zasebnim obrtnikom in stanovanjske kredite, namerava pa po svojim močeh (in pooblastilih) še naprej podirati razvojne težnje občine. Urejeni delovni pogoji Od 16 zaposlenih na banki jih ima večina srednjo izobrazbo. Veliko jim je do nadaljnjega usposabljanja delavcev, saj vsako leto prirejajo seminarje in tečaje, kjer se seznanjajo z novostmi na področju bančništva. Ker pa je poklic delavca na banki včasih lahko tudi nevaren, so dobro obiskana predavanja o družbeni samozaščiti. Zelo smiselno je urejeno tudi pripravništvo. Prvih šest tednov pripravniškega obdobja obiskuje začetnik seminar v Strunjanu, kjer se seznani s teorijo, ob koncu pa napiše in zagovarja seminarsko nalogo. Delavke na banki so usposobljene za različna dela. zato ob morebitnem izpadu lahko priskočijo na pomoč tudi pri drugih opravilih. Če bo banka uspela uresničiti zamisel, da ostane v prostorih na levem bregu še agencija, bodo zaposlili še dve delavki, kar imajo že odobreno. Urejenim pogojem dela in dobrim samoupravnim odnosom se imajo zahvaliti, da fluktuacije skoraj ne poznajo. Zadnja delavka je odšla od njih pred štirimi leti. Lepo je poskrbljeno tudi za letni oddih. Imajo počitniške domove v Strunjanu, Bohinju, No valj i ter še nekaj prikolic na Krku, kjer se lahko odpočijejo po odgovornem delu, ki jim je zaupano. Načrti za naprej Na koncu še nekaj besed o tem. kakšen akcijski program so si zastavili za prihodnje obdobje. Želijo izboljšati kvaliteto storitev, pospeševati poslovanje / občani (predvsem brezgotovinsko poslovanje in vključitev pokojnin upokojencev na bančnem računu) ter odobravati vse vrste kreditov. Občani bodo zelo zadovoljni, če bodo njihovi načrti v celoti uresničeni. ljubljanska banka Ljubljanska banka, ekspozitura v Litiji, se je preselila v nove, moderne poslovne prostore v Jerebovi ulici 14 (v novem stanov, poslovnem centru). V teh prostorih bo enota opravljala vse posle, za katere je pooblaščena, tudi stanovanjske kredite (kar je novost). Na zboru varčevalcev je bila izražena želja občanov in KS Litija - levi breg, da ostane agencija še v starih prostorih. Imajo tudi nove telefonske številke: vodja 881-832, likvidatura 881-735. Ljubljanska banka — ekspozitura > Litiji, v novih, lepih prostorih. Proračun občine Litija za leto 1982 Z občinskim proračunom za leto 1982 bo zagotovljeno financiranje družbenih potreb v občini. Lanski skupni prihodki proračuna so bili 60.927463,00 din. letošnji pa so za 13 % večji in znašajo 69.135954,00 din. Največ prihodkov je načrtovanih od davkov iz osebnega dohodka delavcev 27.241130,00 din, davkov od prometa in plačil za storitve 25.290741,00. Izraženo v odstotkih pa je najbolj porasel dohodek od taks, ki so višje kar za 38 7c izvirni prihodki občinskega proračuna dopolnilna sredstva proračuna SRS I. 1981 54.000463,00 6.927000,00 60.927463,00 plan 1982 indeks 04 247239,00 121 4.888715,00 62 69.135954,00 113 Investicije za boljše rezultate Kljub zaostrenim gospodarskim pogojem bodo naše delovne organizacije investirale tudi v tem srednjeročnem obdobju. Na investicijsko dejavnost vpliva restriktivna kreditna politika, vendar bodo kljub temu še vedno nujne investicije v izboljšanje delovnih pogojev, zamenjavo iztrošene opreme ter zastarele tehnologije in kmetijstvo, pa tudi liste, ki prispevajo k prestrukturiranju gospodarstva. Naj navedemo le nekaj takih investicij: Industrija apna Kresnice: modernizacija apnenice in kamnoloma: Gradmetal: razširitev beto-narne in gradnja poslovno-skladiščnega objekta: Transportne naprave Dole: nova proizvodna hala; Usnjarna: investicije v novo krznarno, čistilna naprava: Lesna industrija Litija: modernizacija žage; KZ Litija: mlečna farma; GG GO Litija: gradnja in rekonstrukcija cest; Predilnica: razširitev za povečanje proizvodnih kapacitet; Gostinsko podjetje Litija: gradnja hotela: Merkur: trgovina s tehničnim blagom SPREMENJENI DAVKI Skupščine občine v Sloveniji so sklenile IKKJOVOR o usklajevanju davčne politike v lelu l°X2. Iz njega izhajajo vsi navedeni odloki. SPREMENJEN ODLOK O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN Kmetijska zemljišča prometna vrednost v dinarjih za m2 od - 5 din od 5 - 10 din od 10 15 din od 15 20 din od 20 25 din od 25 din----- davek znaša 0,60 1.50 2.70 4.20 6.00 % 12 18 od presežka nad 5 24 od presežka nad 10 30 od presežka nad 15 36 od presežka nad 20 42 do presežka nad 25 Tudi odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve nn območju občine Litija je spremenjen. Glasi se takole: Od prometa z rabljenimi osebnimi» ^ornimi vozili in motornimi kolesi s prostornino nad 125 cem se plačuje poseben občinski davek po stopnji 4 %. Davek na dohodke od gozda Zdravstveno zavarovani kmetje ostali zavezanci povečana davčna stopnja z 22 7c na 25 7< s 46 7< na 65 % Občanom, ki niso kmetje pa se bo na dohodek od premoženja na posest gozdnih zemljišč, povišal mnogokratnik iz 0,6 na 1. To pa le. če površina takih zemljišč ne presega 0.5 ha. IZ SPREMEMB ODLOKA O DAVKIH OBČANOV Zvišanje davka iz kmetijske dejavnosti po katastrskih skupinah II. stopnja od 6 % na 9 % III. skupina od 4 % na 5 % IV. skupina od 1.5 7c na 2 5 Ocenili so. da bi bila tudi nujna postopna izenačitev skupnih obremenitev kmetov, ki plačujejo in ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje. Ta izenačitev bi zahtevala povečanje dodatne stopnje davka iz kmetijstva od sedanjih 10 '% na 33 7r. KAKO SMO LANI GOSPODARILI? DOBRI REZULTATI KLJUB ZAOSTRENIM RAZMERAM V letu 1980 se je v gospodarstvu občine celotni dohodek povečal za 52 %. Istočasno so porabljena sredstva porastla za 58 %, kar je vplivalo na manjšo rast dohodka, ki je bil dosežen v višini 1.328288,000 din inje za 40 % višji kot leta 1980. Na visoko rast porabljenih stroškov ie vplivalo naraščanje materialnih stroškov, zlasti energije, delno pa je to tudi posledica spremenjenega obračuna. Letošnja rast dohodka v občini je višja od poprečne republiške rasti dohodka. K temu je zlasti prispeval dvig produktivnosti dela, saj je bilo v letu 1981 opravljenih manj delovnih ur kot v letu 1980. Nadpopre-čno rast dohodka so dosegle naslednje organizacije: Predilnica (159), TOZD Mizarska proizvodnja (150), TOZD IAK (243), Mesarija in prekajeval- nica (175), TOZD GO (155), TOZD Gradmetal (161). Doseženi dohodek pa je pod lanskoletno ravnijo v ostalih TOZD LIL, PKT. Mizarstvo Litija. Čisti dohodek se je povečal za 32 %, torej manj kot dohodek, kar kaže na naraščanje obveznosti iz dohodka (delno je to pripisati spremenjenemu sistemu financiranja). V letu 1981 je bilo tudi za 65 % več sredstev razporejenih za akumulacijo, ki je znašala 257406000 din. medtem ko so sredstva za osebne dohodke porasla za 32 %. To pomeni, da smo na področju delitve sredstev za osebne dohodke v občini v preteklem letu upoštevali dogovor le v globalu, nekatere delovne organizacije pa so ga kršile. Na področju mednarodne delitve smo v letu 1981 približali okoli 80 % kritja uvoza z izvozom, kar je velik uspeh, če upoštevamo, da je še pred nekaj leti bil ta odstotek pod 50 %. Prav tako se je v preteklem letu zmanjšala investicijska dejavnost, saj je na razpolago manj sredstev. Tako v nekaterih organizacijah (TOZD. IAK, TOZD Žagarska proizvodnja) ostaja problem zastarele tehnologije in opreme. "Na področju družbenih dejavnosti so rasti vseh kategorij manjše, vendar tudi tu velik porast stroškov. Sredstva za osebne dohodke so porasla za 26 %, torej manj kot bi lahko glede na rast sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu in kljub 5 % povečanju števila zaposlenih. Število zaposlenih se je povečalo na področju izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter v strokovni službi SIS družbenih dejavnosti (zaradi reorganizacije zdravstvene službe). Primerjava poprečnih lanskih osebnih dohodkov v naši občini z republiškimi 1.1981 občina Litija indeks na I. SRS gospodarstvo negospodarstvo 10871 11929 indeks na I. 1980 29 39 indeks na leto 1980: 11236 27 12047 31 Po pregledu rezultatov gospodarjenja lahko zaključimo, da smo v letu 1981 dobro gospodarili, zlasti še, če upoštevamo zaostrene gospodarske razmere. V. V. Izvoz apna na tuja tržišča TOZD Industrija apna Kresnice je pri prodaji apna na tuje tržišče navezala poslovne stike s sosednjo Avstrijo. Poslovno sodeluje s podjetjem MARIENHUETTE STAML UND WALZWERK iz Graza od leta 1981. V lanskem letu so tja izvozih 492 ton granuliranega metalurškega apna po ugodni ceni v devizah. Takšno poslovno sodelovanje je precejšnjega pomena, kajti proizvodna tehnologija je enostavnejša kot pri hidriranem apnu, pa tudi cenejša glede na drugo embalažo (natron vreče) seveda pa je tudi vsaka pridobljena deviza dobrodošla. Pred kratkim se je vodstvo TOZD s predstavniki Metalke, ki je izvozni posrednik, udeležilo sestanka v jeklarni, kjer apno uporabljajo. Kvaliteta tega apna jim ustreza in izrazili so zadovoljstvo ter željo po nadaljnjem sodelovanju. Predstavniki MARIENHUETTE bodo formulirali osnutek dolgoročne pogodbe 1982 - 1985 z morebitnimi vsakoletnimi popravki in dopolnitvami, ki bi jih narekovale spreminjajoče se cene na tujem kot tudi domačem tržišču. Istočasno iščejo še možnosti za dobavo granuliranega metalurškega apna v okolici Graza. Ko že govorimo o izvozu pa ne gre zanemariti izvoza hidriranega apna na naša gradbišča v Irak ter iskanja novih tržišč v nerazvitih deželah. Kolektiv pričakuje, da bo izvozna bilanca uspešna ter želi. da se število poslovnih partnerjev v inozemstvu še poveča. (L. V.) Zadovoljni z obrati v odročnejših krajih občine Zadnja leta so bili na gospodarskem področju opazni premiki. V občini smo zaposlili blizu 2.000 novih delavcev, kar ni malo. Še posebno pomembno je odpiranje obratov v odročnejših krajih naše občine. Marsikdo je raje poiskal delo bliže doma, veliko manj je preseljevanja v dolino, kar bi lahko vodilo do opuščanja kmetijstva, ki je naša prednostna naloga. Obratov na Dolah, Vačah, Polšniku in Savi so krajani veseli in si jih želijo še več. Tokrat nekaj besed o treh takšnih obratih. Elma Čatež, obrat Polšnik Elmin obrat na Polšniku je bil odprt pred dobrimi tremi leti. Delavci so zelo zadovoljni, saj imajo zaposlitev v domačem kraju. Delajo sponke za instalacije, precej težav imajo z materialom. Delavcev je 29, šest pa se jih začasno za tri mesece vozi v Ljubljano, oziroma v Črnuče, kjer je sedež delovne organizacije. Zaslužijo okrog 8.000.- mesečno. T. B. Obletnica oddelka montaže TKG na Savi Prav te dni mineva leto od ustanovitve oddelka montaže, ki je v prostorih Hacetove hiše na Savi. Ob ustanovitvi so se odgovorni v občini Litija, krajani KS Sava in delavci TKG zelo potrudili, da so preskrbeli vso potrebno dokumentacijo, soglasje ter preuredili prostore. Da prizadevno delo ni bilo zaman, kaže že 1. obletnica tega obrata. Lani je bilo ob tem času zaposlenih 9 delavcev, sedaj jih je že 24. Večinoma so mlade delavke, ki prihajajo iz bližnjih krajev in jim ni treba izgubljati časa za dolgo pot na delo. Delajo v dveh izmenah in eno soboto v mesecu ter zaslužijo od 7.000 - 8.000 din, odvisno od tega. koliko naredijo. Reči pa je treba, da je s starimi stroji težko dosegati visoke rezultate. Načrtujejo novo proizvodno halo in modernizacijo strojev. Tako bo dobilo zaposlitev šc več krajanov, rezultati dela pa bodo še boljši kot doslej. A. O. Tiskarna Slovenija — Vače Obrat obstaja od 1. 1978. Zaposlenih je 20 delavk, ki zaslužijo mesečno okoli 8.000 dinarjev. Zelo vesele so, ker so dobile delo doma, prej se jih je večina vozila v Ljubljano in je bilo treba vstajati uro in pol prej. Delajo razne mape, šolske potrebščine, vežejo knjige, koledarje in drugo. T. B. Potrjene nove cene v Domu počitka »Tišje« Svet skupnosti za ceneje na seji potrdil cene storitev v Domu počitka „Tisje". ki so v primerjavi z letom 1981 višje za 17 %, tako da znaša nova osnovna cena oskrbnega dne 243.35 din. A. R A$B NOVOST V ZBIRANJU SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Z Resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-85 v letu 1982 smo se zavezali, da moramo na področju kmetijstva intenzivneje izkoriščati možnosti, ki jih imamo, tako na področju živinoreje, prašičereje, poljedelske proizvodnje, sadjarstva, kot tudi v drugih panogah družbene in zasebne kmetijske proizvodnje. K temu nas vsekakor zavezuje tudi usmeritev, zapisana v republiških dokumentih, iz katerih izhaja, da moramo v Sloveniji pridelati 85 % hrane, ki jo porabimo. Za družbeno organizirano tržno proizvodnjo hrane pa so potrebna precejšnja finančna sredstva. V občini Litija že od leta 1979 deluje Kmetijska pospeševalna skupnost, v okviru katere litijske organizacije združenega dela združujejo del svojih sredstev, ki se namenjajo za sofinanciranje kmetijske in živinorejske pospeševalne službe, Manjša napaka v vodovodu V VODI NI VEČ PESKA Litjani in Šmarčani pijemo vodo iz Reka Gozda že od lanskega decembra. Letos februarja so se med občani razširile govorice, da zopet pijemo podtalnico iz črpališča ob Ljubljanski cesti. Osnova tem govoricam so bile ugotovitve občanov, da je voda iz mestnega vodovoda -spet prinašala droben savski pesek - mivko. Do tega pojava je prišlo zaradi zagona črpališča ob Ljubljanski cesti za nekaj dni, saj je vzdrževalec vodovoda ugotavljal, da iz Reka Gozda ne priteka dovolj vode. Po natančnem pregledu cevovodov in armatur na dovodnem cevovodu od zajetja v Reka Gozdu do Litije so strokovni delavci KOP Komunala in Strokovne službe komunalne skupnosti ugotovili napako na cevovodu od večjega zajetja do zbiralnika in odprt izpust blata na najvišji točki glavnega cevovoda, tako da je po cevi profila 60 stalno odtekala voda v potok Reka. Obe napaki v prejšnjem času kljub velikim izgubam vode nista ^plivali na oskrbo vode v Litiji in Šmartnem. Zaradi dolgotrajne suše je izdatnost obeh vodnih virov padla na cca 40 l/s, kar pa ob tolikšni izgubi vode ni zadostovalo za nemoteno oskrbo Litije in Šmartna, zato je bil prvi ukrep vzdrževalca vodovoda, da je vključil črpališče ob Ljubljanski cesti, pravilen. Uporaba tega črpališča je bila z odpravo druge ugotovljene napake takoj ustavljena. Glede na to, da to črpališče dalj časa ni obratovalo, se je na dnu zbrala večja količina mivke, ki sojo črpalke potegnile in poslale v vodovodno omrežje, kjer so jo občani tudi takoj opazili. Verjetno so občani Litije in Šmartna že ugotovili, da voda iz. mestnega vodovoda ne nosi več mivke, ker črpališče ob Ljubljanski cesti ne obratuje več. KOP Komunala, ki je upravitelj vodovoda, prosi občane, naj jih o motnjah v delovanju vodovoda takoj obvestijo (telefon št. 881-104) M. M. za sofinanciranje mlečnih prog, za sofinanciranje umetnega osemenjevanja in nabave bikov plemenjakov v predelih, kjer ni organizirano umetno osemenjevanje, za regrese za nadomestilo dela obresti za financiranje investicij v zasebnem kmetijstvu, za sofinanciranje načrtovanja kmetijskih gradenj ter za sofinanciranje drugih akcij za nadaljnji razvoj kmetijstva. Za uresničitev ciljev in nalog družbenoorganizirane tržne proizvodnje hrane pa so ta sredstva prepičla. V tem času sta v razpravi osnutek odloka o uvedbi posebnega občinskega davka in osebnih dohodkov delavcev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982=-85 na območju občine Litija in osnutek odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Litija. Na podlagi teh odlokov bo celoviteje urejeno področje pospeševanja kmetijske proizvodnje, saj bomo vsi zaposleni občani Litije od 1. junija letos dalje prispevali 0,4 % od svojih bruto osebnih dohodkov za namen pospeševanja kmetijstva in sicer za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, za zagotavljanje družbenoorganizirane poljedelske proizvodnje, za delovanje kmetijske pospeševalne službe, za nadomestila dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb in za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih. Sredstva se bodo zbirala v samouprav-' nem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ki se mora konstituirati do 30. 5. 1982. Organ upravljanja sklada bo skupščina sklada, ki jo bo sestavljalo 15 delegatov, delegiranih iz konferenc delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti, kmetijske pospeševalne skupnosti, kmetijske zemljiške skupnosti in izvršnega sveta skupščine občine Litija. Poraba zbranih sredstev bo strogo namenska, saj se bodo sredstva dodeljevala posameznim upravičencem le, če se bodo s sporazumom.oz. pogodbo zavezali zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano; A. R. Ker je vir sredstev za realizacijo programa II. občinskega samoprispevka potekel šele 31. XII. 1981. je zaključno poročilo podano skladno s stališči predsedstva Skupščine občine Litija šele sedaj. Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje programa investicij je svojo vlogo izredno dobro opravila. Organi upravljanja skupnosti: skupščina skupnosti (33 delegatov), izvršni odbor skupščine (9 članov) in nadzorni odbor (5 delegatov) so nesebično, z veliko mero zavzetosti, predvsem pa popolnoma amatersko opravljali to odgovorno delo. Treba je namreč povedati, da so člani teh organov vsa dela opravljali zastonj, povrnjenih niso zahte.vali niti potnih stroškov za uporabo svojega avtomobila. To dokazuje, da so se organi skupnosti zavedali, da so sredstva, zbrana s samoprispevkom strogo namenska za realizacijo dogovorjenega programa. Naj naštejemo pridobitve II. občinskega samoprispevka (nekaj teh investicij izhaja še iz I. obč. samoprispevka): stroški Osnovna šola na Graški Dobravi 25 842 135 Osnovna šola Kresnice 7 699 000 Telovadnica pri OŠ Šmartno 7 130 676 Osnovna šola GabrOvka 23 625 623 Otroški vrtec na Graški Dobravi 24 710042 Napeljava centralnega ogrevanja na OŠ Jevnica, Polšnik in Velika Kostrevnica 1 007 000 Osnovna šola Vače - večnamenski objekt 6 278 715 Adaptacija šole na Rozmanovem trgu v Litiji 761 129 Sofinanciranje gradnje šolskih igrišč pri podružničnih šolah 622 302 Zdravstveni dom Litija 91 077 255 Ambulanta v Gabrovki 4 533 330 PRIHODKI PORABA SREDSTEV za šolstvo 91 500 226 99 031 697 za zdravstvo 104570 784 97 460 853 skupaj 169 971010 196 492 550 Neporabljena sredstva v višini 478460 din so namenjena zdravstvenemu domu. ki zaradi restriktivnih ukrepov pri uvozu, v času gradnje ni mogel nabaviti potrebne medicinske opreme. Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine so izrekli vsem, ki so prispevali velik delež k uspešno izvedenu samoprispevku, vse priznanje, še posebej pa predsedniku skupščine Janezu Hauptmanu ter predsedniku izvršnega odbora Branetu Peterci. Posebna zahvala pa velja Karlu Lemutu. saj je realizaciji samoprispevka žrtvoval neštete ure prostega časa ter se trudi) precej več, kakor bi bila le njegova dolžnost? Delo za realizacijo samoprispevka je ponovno dokaz pripravljenosti ljudi za družbeno koristno delo, še posebej je to dragoceno v času. ko prenekateri mislijo le na denar Občani Litije z zaupanjem gledajo na realizacijo lil. občinskega samoprispevka OBČINSKA SKUPŠČINA IZVOLILA NOV IZVRŠNI SVET NOVI ČLANI IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE LITIJA SO: 1. Avgust Grošelj, roj. 24. 8. 1941, Graška cesta 28. PREDSEDNIK 2. Tone BRESKVAR, roj. 27. 5. 1942. Predilniška 28 - obrt in malo gospodarstvo 3. Jože HOSTNIK. roj. 9. 3. 1941, Cesta kom. Staneta 12 področje izobraževanja 4. Marija LEMUT. roj. 22. 3. 1947, Gubčeva 12 - zdravstvo in socialno varstvo 5. Darko PRIMOŽIČ, roj. 20. 12. 1932, C. zasavskega bataljona 17 stan. in komunalno gospodarstvo 6. Jože RAPPL. roj. I7. 3. 1922. Gabrovka 17 - kmetijstvo in gozdarstvo 7. Rihard URBANC, roj. 21. 12. 1933. Topilniška 22 ljudska obramba 8. Alojz URBIČ. roj. 23. 6. 1948. Valvasorjev trg 2 - krajevna samouprava 9. Stane VOLK. roj. 22. 4. 1926, Ustje 11 - družbena samozaščita 10. Borut VUKOVIC, roj. 18. 12. 1951. Šmartno 62 - družbene dejavnosti 11. Tone PAVLIHA. roj. 20. 7. 1938, Cesta komandanta Staneta 7 - gospodarstvo NAČELNIKI IN DIREKTORJI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV (niso člani IS)' ' 1. Vinko BELKO, roj. 7. 10. 1933. Ulica 25. maja 19 geodetska uprava 2. Štefka JUHANT, roj. 21. 12. 1953. Sitarjevška 28/a - uprava za družbene prihodke 3. Lojze KOTAR, roj. 7. 2. 1941, Prvomajska 4 - oddelek za notranje zadeve 4. Tine MAČEK, roj. 15. 7. 1927, Partizanska pot 43 - uprava inšpekcijskih služb PET MINUT NASI ZNANCI 9. KONGRES ZKS KONGRES w Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge. Tokrat je naš gost novi predsednik Občinskega odbora ZZB NOV, Ivan Belec - Beli. Povejte nam kaj iz svojega življenja? Sem Litijan, star 60 let in te deset let upokojen. Po vojni sem bil predilniški mojster, podpredsednik občine, partijski sekretar, dve leti tudi na centralnem komiteju, pokojnino pa sem dočakal v Predilnici. Zlata Agreževa iz Litije, v prejšnjem mandatnem obdobju vodja delegacije za kulturo v Krajevni skupnosti Litija - levi breg, nam je poslala tole pismo, ki ga objavljamo v skrajšani obliki. ,,Sprašujem se, ali bodo novo izvoljeni delegati delali bolje od prejšnjih in ali bodo za svoje delo deležni večje pomoči družbe. Po volitvah (pred štirimi leti) je že na ustanovni sestanek delegacije prišlo le 50 % delegatov. Po prvi skupščini naj bi se delegacija dobila in ocenila delo skupščine. Večina delegatov spet ni prišla, zato sestanka nismo mogli izvesti. Za vsak naslednji sestanek delegacije sem poslala po 6 vabil. Največkrat se je poleg mene sestanka udeležil le en delegat, izjemoma dva. V vseh štirih letih trije od sedmih delegatov niso nikoli prišli na sestanek, niti niso javili vzroka svoje odsotnosti. Kdo naj bi te neaktivne delegate pok 'ical na zagovor? Saj vendar nihče ni bil prisiljen kandidirati, če pa je že pristal, mora svojo dolžnost izpolnjevati. Možna je seveda tudi zamenjava, saj štiriletno spanje nikomur ne koristi. Pogovarjala sem se tudi z nekaterimi vodji drugih delegacij pa je bilo skoraj povsod podobno. Z materialom za skupščine so hodili do članov in jih pošiljali na skupščine, ponekod so se jih udeleževali kar po abecednem redu članov. Osnovna navodila, ki smo jih dobili na začetku, so odločno premalo, če hočemo, da bi delegatski sistem zaživel. Dolžnost političnih organizacij je osveščanje in izobraževanje delegatov, saj nekateri delegati ne vedo niti za svoje osnovne naloge. Še nekaj. Niti enkrat nisem bila kot vodja delegacije povabljena na kakršenkoli sestanek v naši krajevni skupnosti, nihče se ni zanimal, kaj delamo, celo na praznoverje krajevnega praznika nas niso povabili. Tako je vsaka delegacija lebdela osamljena, brez povezave s svojim okoljem. Le skupne službe so navadno redno pošiljale gradivo za seje. Namen mojega sestavka je, da bi odpravili vsaj nekaj napak in da bi nove delegacije delale bolje in z več podpore. A. Z. Litija Kako pa je bilo med vojno? L. 1941 sem moral na prisilno delo v Avstrijo, od koder sem l. 1943 ušel v partizane. Bil sem borec Zasavskega bataljona, komandir terenske čete, komandant Kamniško-Zasavskega odreda ter načelnik štaba XI. narodno osvobodilne udar- ne brigade Miloša Zidanška. To so bili težki in nevarni časi. Ranjen na srečo nisem bil. Življenje nekdaj in danes? Primerjave med tedanjim in današnjim življenjem skoraj ni Razmere in pogoji za delo so Se res zelo izboljšali. Žal pa je dandanes že vse mehanizirano, avtomatizirano, večkrat tudi odnosi med ljudmi. In kaj vas v današnji družbi moti? Tega je kar precej. Opažam, da ni več pravega tovarištva, kot v težkih vojnih časih. Tudi ni več pravega zaleta za družbeno pomembno delo. Ljudje bi radi imeli vse plačano. Marsikaj sloni na goljufiji in protekciji. Sprašujem se, kaj bi mislili o današnjih odnosih med ljudmi borci, ki so za boljši današnji dan dali svoja življenja. • Razgovor z dosedanjim predsednikom SO Litija Jožetom Dernovškom ZA NADALJNJI RAZVOJ OBČINE Za marsikaj, kar je bilo v preteklih dveh mandatnih obdobjih v naši občini narejenega, ima prenekatero zaslugo predsednik občinske skupščine, tovariš Jože Dernovšek. Večkrat pravimo, daje delo z ljudmi naporno in odgovorno. Predsedniku to delo ni pomenilo posebnega napora, saj je s svojo pristopnostjo in umirjenim vedenjem uspel enako uspešno kontaktirati z „navad-nim občanom", kot tudi recimo s predsednikom republiške skupščine. To pa v današnjem času. ki je žal, bolj naklonjen telefonskemu dogovarjanju in dopisovanju, veliko pomeni. Pred odhodom na novo delo smo ga poprosili, naj nam pove, kaj bi postavil v ospredje v naslednjem planskem obdobju. V kratkih besedah*(kot je sploh njegova navada) je nanizal nekaj misli: ,JVa gospodarskem področju bo treba težiti za prestrukturiranjem, tako da bo v naših gospodarskih organizacijah čimveč take proizvodnje, ki prinaša večji dohodek na delavca in omogoča hitrejše vključevanje v mednarodno menjavo. Poiskati bo treba take proizvodne programe, ki bodo še hitreje spreminjali sedanjo sestavo naše industrijske proizvodnje. Naložbe, ki so bile vložene v kmetijstvo, bo potrebno v bodoče bolje izkoristiti, da pospešimo večjo donosnost. Kljub težjim pogojem gospodarjenja bo treba iti na področju stanovanjsko komunalnega standarda ponovno v intenzivno stanovanjsko gradnjo, saj to narekujejo potrebe. Pospešiti bo kazalo razvoj takega malega gospodarstva, bodisi v zasebnem ali družbenem sektorju, ki bo dohodkovno zanimiv in kar se da malo odvisen od uvoza. Veliko nalog je še s področja oskrbe z energijo, vodnega gospodarstva in razvoja PTT. Drugi občinski samoprispevek je uspešno realiziran, pričakujemo, da bo tako tudi s tretjim samoprispevkom; misliti pa je potrebno tudi že na četrti samoprispevek, ki bo vse doslej narejeno podprl. Na koncu še to. V stabilizacijskih prizadevanjih prepogosto pozabljamo na človeka, predvsem tistega z nižjim osebnim dohodkom, ki mu je življenjski standard občutno padel. Naša naloga naj bo, zagotoviti v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih takšno socialno politiko, ki bo zaščitila minimalni standard vsem našim občanom." Zaželimo tovarišu Dernov-šku pri novem delu toliko uspeha, kot ga je imel doslej. Prosimo pa ga tudi. naj še naprej tvorno sodeluje v sredini, kjer živi, kjer ga spoštujejo in ga imajo radi. 1. SEJE SKUPŠČIN SIS ROKOVNIK L SEJ SKUPŠČIN SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE LITIJA L Razpored sej skupščin: april, maj 1982 1. ZDRAVSTVENA SKUPNOST LITIJA četrtek. 22/4- 1982 ob 12. uri - SO 2. TELESNOKULTURNA SKUPNOST LITIJA ponedeljek, 24/5 -1982 ob 12. uri -SO 3. RAZISKOVALNA SKUPNOST LITIJA ponedeljek, 24/5 -1982 ob 12. uri - so 4. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA LITIJA torek, 25/5 -1982 ob 12. uri - so 5. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA LITIJA sreda, 26/5 -1982 ob 12. uri so 6. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LITIJA četrtek, 27/5 -1982 ob 12. uri so 7. SKUPNOST SOC. VARSTVA LITIJA četrtek, 27/5 -1982 ob 12. uri - so ZRAK V LITIJI Mesečni pregled najvišjih in najnižjih dnevnih koncentracij SOt in dima so2 DIM najvišja najnižja najvišja najnižja vrednost vrednost vrednost vrednost 0,10 0,01 0.10 0.01 0,22 0,02 0.13 0.02 0,23 0.04 0.14 0.01 november 1981 december 1981 januar 1982 Izraženo" v mg/m^ Dovoljene koncentracije SO-> (žveplovega dioksida): - na 24 ur 0.30 mg/m' - na pol ure 0.75 mg/m Premog, premog.. Premog dobavlja našim občanom trgovsko podjetje Mer-cator Rožnik, TOZD Golovec. Potrošniki so v glavnem zasebniki. Povpraševanje po premogu je čedalje večje, kar je bilo pričakovati glede na izredno drago ogrevanje s kurilnim oljem. Potrošnja premoga je narasla v zadnjih dveh letih za več kot polovico. L. 1981 smo ga kupili kar 4.000 ton, od tega okoli 30% lignita. Ta številka pa bi bila še dosti večja, če bi upoštevali še nabave direktno pri premogovnikih. Kako bo s premogom, smo povprašali pri Mercatorju, kjer sprejemajo naročila za premog. Letos ga dobijo mesečno le okoli 100 ton, zato je tudi čakanje na premog izredno dolgo (in mrzlo). Kljub zelo visoki ceni premoga (okoli 2.400 din za tono), čakajo kupci na zasavski rjavi premog tudi po dve leti. na 'lignit pa kakšno leto manj. Naročiš lahko le dve. največ tri tone premoga, kar pa seveda še zdaleč ne zadostuje za eno sezono. Hišni sveti imajo pri dobavi premoga prednost. \ kar povzroča pri zasebnikih v, liko hude krvi. Prazniku dela Gradmetal Litija KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA GOSTINSKO , , t .iililii PODJETJE OZD Idustrija apna Kresnice BEOGRADSKA KA KOVINA ŠMARTNO KOMUNALA LITIJA Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka O meti j sk a zadruga Gabrovka — Dol« z obratom Presad Mesarija in prekajevalnica Šmartno MERCATOR Rožnik TOZD Golovec Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno PROBLEMI MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ V ta namen smo na Občinski konferenci ZSMS Litija pripravili srečanje brigadirjev, na katerega smo povabili okoli 150 brigadirjev vseh starostnih obdobij, tako sta bila med nami tudi brigadir in brigadirka z mladinske delovne akcije Šamac - Sarajevo iz leta 1947. Srečanje je bilo prijetno, začinjeno pa je bilo s filmom o mladinskem prostovoljnem delu, s kulturnim programom, z glasbo, s pogovorom z brigadirjema -veteranoma in desetkratnim udarnikom Jožetom; pogovar- jali pa smo se tudi o poteku letošnjih priprav na mladinske delovne akcije, o težavah, ki nas spremljajo. Prav ta vprašanja so dajala1 srečanju grenak priokus, saj so težave, ki nas spremljajo že na samem začetku sezone lova na nove kilometre cest in vodovodov, na udarniške žulje, res velike, prevelike, da bi jih rešili sami. Zakaj je prišlo do težav pri podpisovanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje mladinskega prostovoljnega dela in zagotavljanju pogojev za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah v občini Litija, SRS in SFRJ. ki določa 30,- din na , poprečno zaposlenega delavca v letu 1981. zakaj so ovire pri zagotavljanju udeležbe za MDA, ko pa vendar vsi dobro vemo, da so mladinske delovne akcije^ potrebne, da je to šola mladih, ki jih pripravlja na pot k samostojnosti. Toda očitno med nami obstajajo tudi taki. ki ne mislijo tako. Žalostno je tudi to, da imamo velike probleme s kadri za mladinsko delovno brigado tudi med študenti, dijaki in štipendisti, očitno je. da je navada teh le sprejemati in jemati, pri vračanju oz. dajanju pa se vse neha. Kritiko velja izreči tudi določenim 00 ZSMS, ki k tej akciji niso pristopile dovolj resno in odgovorno. Skrajni čas je, da se na tem področju nekaj premakne, sicer bo 1. april še naprej ostal le dan šaljivcev. Čas je. da v vseh nas zaveje miselnost, da se je treba sporazuma držati, četudi je mladinski ter k njemu resno pristopiti. Za nami je 1. april, ko praznujemo ali proslavljamo svoje trenutke šaljive i. istočasno pa je to tudi dan ali bolje rečeno praznik vseh brigadirjev. Od skupnih 42 delovnih organizacij jih še 16 ni podpisalo samoupravnega sporazuma. Mislim, da je naša skupna naloga, da omogočimo mladinskim delovnim brigadam, ki bodo delale na mladinski delovni akciji KOZJANSKO«2 od 4. 7. do 31. 7. in lokalnih akcijah Bogenšperk, v Gabrovki. na Si-tarjevcu, osnovne pogoje tela. Mar bomo tudi letošnje leto SE POMMTE TOV AltISI? J med najslabšimi občinami v Sloveniji (glede udeležbe), ali smo le pri nas tako neverjetno trdi in trmasti, da ne sprejemamo stvari, ki so potrebne in katerih rezultat nedvomno pozitiven. Mladinci in mladinke, prijavite se čimprej \ Prijavnice in vse informacije dobite na OK ZSMS Litija. Valvasorjev tre 11, „ 3 5 Center za MDA pri OK ZSMS Litija Piše: Hilda Bole RAVENSBRUCK — NIKOLI VEČ! Koncentracijska taborišča so v Nemčiji začeli ustanavljati takoj, ko je leta 1933 prišel na oblast Hitler. Kot gobe po dežju pa so rasla, ko je nemški inpcrializem usmeril svoj osvajahu pohod nad svobodne države livropc. Najbrž ni človeka, ki še nikoli ne bi bil slišal za Dachau. Maut- hausen____ Buchenvvald, Auschvvitz ... vendar pa je bilo taborišč še mnogo mnogo več; na gosto so bila posejana po vsem tedanjem nemškem imperiju. Mednarodno sodišče v Nuernbergu je koncentracijska taborišča označilo za eno od zloglasnih metod zastraševanja prebivalcev zasedenih dežel. Prvotni namen je bil zapreti vanje brez sodnega postopka vse tiste, ki so bili nacizmu nasprotni in kakorkoli neprijetni. Sčasoma pa so postali prizorišča organiziranih in sistematičnih umorov. Od 18 mili-, jonov ljudi, ki so jih strpali v številna koncentracijska taborišča, so jih 11 milijonov pomorili. V teh taboriščih seje združevala vsa okrutnost nacistične ideologije. V njih so pripadniki SS uničili in uničevali najprej svoje, tiste, ki niso sprejeli novega reda" in kasneje š< druge narodnosti. Z neomejeno oblastjo so izvajali grozotno nasilje v imenu zločinske miselnosti, ki je ljudi delila na „večvredne" in „manj vredne". Taborišča so upravljali prostovoljci SS (varnostne službe), ki so s pomočjo gestapa (tajne policije) uresničevali bolno zamisel veljakov NSDAP, uničiti vse, kar ni „čisto, arijsko" in zlomiti voljo vsem „sovražnikom države". Bili so izšolani za telesno in duševno trpinčenje jetnikov. Podivjani, neuki in omejeni so vladali v teh poskusnih postajah ,,SS države". Celo zapisali so: ..Hier wird deine VVille gebroc-hen" — Tukaj ti bodo zlomili voljo! V resnici pa so nagonsko čutili premoč ..podljudi", ki jim niso uspeli zlomiti volje in politične hrbtenice, zato so bili še bolj nasilni in muhasti. V taborišču ni človek nikoli prav vedel, kaj se lahko v naslednjem trenutku zgodi. Grabežljivi in podkupljivi, željni oblasti so se tudi med seboj spodrivali in obtoževali. Ta njihova neenotnost, strahopetnost pa tudi lenoba jim je jemala moč. nam pa morda reševala življenja. Ne verjamem, da bo mogel kdo kdaj do popolnosti opisati trpljenje v tej džungli surovosti in strahovlade, kjer so do smrti mučili ljudi, streljali, obešali, zastrupljali, zaplinjevali. delali medicinske poskuse na ljudeh, kjer so poštene ljudi pomešali z najhujšimi kriminalci in asocialci, da bi jim vzeli vse človeško dostojanstvo ter jih tako izpostavili še surovostim in sadizmu sojetnikov. In vendar - v tem kaosu se je rojevalo tudi tovarištvo in nikoli pozabljena prijateljstva. Tudi v teh pogojih so zavedni politični jetniki delali naprej, širili napredne misli, vzgajali in se izobraževali pa tudi reševali življenja, kjer so le mogli. Taka je bila podoba koncentracijskega taborišča nacistične Nemčije. Ravensbrueck. največje žensko koncentracijsko taborišče ..tretjega rajha", je bilo le eno izmed taborišč, ki so bili v gosti mreži razpredena po vsej Nemčiji pa tudi po zasedenih območjih. Nastalo je v pokrajini Mceklcnburg, okoli 85 km od Berlina in 2 km od mesteca Fucrstcnberg onstran jezera Schvvent, skozi katerega teče reka llavvel. Ime je dobilo po vasici Ravensbrueck. Mekle-nburška pokrajina je valovita in peščena ter v večjem delu zamočvirjena. Tu in tam je pokrita z borovimi in brezovimi gozdiči. Podnebje je izrazito celinsko z velikimi temperaturnimi razlikami med poletjem in zimo (hud mraz pozimi do —30°C in nevzdržna vročina poleti) značilen pa je tudi posebno oster veter, ki nas je pozimi prepihal prav do kosti. Taborišče so zaceli graditi leta 1938, prve jetnice (1933) pa so sem pripeljali že leta 1939. Postopno so ga dograjevali in prvim šestnajstim barakam so se pridruževale vedno nove, do konca vojne je nastalo prav malo mesto, ki je imelo že čez sto barak. Za obzidjem so zgradili še tri peči za sežiganje trupel in zaplinjevalnico. Prve barake so postavljali jetniki, ki so jih sem pripeljali iz Sachsen-hausna in Dachaua. ostale pa povečini jetnice same. Taborišče je bilo obdano z nad 4 m visokim obzidjem, ki je bilo z notranje strani prepleteno s sedmimi vrstami žice, po kateri je tekel dan in noč električni tok t visoko napetostjo. Prenekate-ra obupana jetnica je mrtva obviscla na teh žicah. Na obzidju so stali stražarski stolpi z oboroženimi stražarji, ponoči pa so taborišče osvetljevali močni žarometi. Zunaj taborišča pa je bilo pravo nasprotje - kot da bi prišel v prelep počitniški kraj. V borovih gozdičih nad jezerom so bile razvrščene vile esesovcev, ob lepo urejeni obali pa so stale lične hišice taboriščnih paznic. Ko so esesovci gnali tod mimo kolone jetnic, je topot lesenih cokel odmeval po asfaltiranih in tlakovanih cestah in bilo je. kot da se srečujeta đva svetova, svet nadutosti in izobilja ter svet skrajne bede in trpljenja. Ob taborišču so gradili tudi velike delavnice. Nacistični oblastniki so kaj hitro spoznali, da so jetniki v taboriščih najbolj poceni delovna sila. Z minimalnimi življenjskimi stroški (saj je bilo hrane tako malo. da človek danes težko razume, kako smo sploh ostale pri življenju, cunje, v katere smo bile oblečene in lesene cokle pa skoraj brez vrednosti) so izkoriščali delo armade brezpravnih jetnic. De-magoško so izrabljali geslo „Die Arbeit macht frei" - delo osvobaja, ki so ga napisali celo nad vhodna vrata taborišča. Že leta 1941 so vpregli v voz svoje „totalne vojne" tudi delo jetnic v koncentracijskih taboriščih. Najprej je SS uprava začela ustanavljati razne delavnice, ki so kasneje prerastlc v velike obrate. Južno od taborišča so zgradili tkalnico", strojno pletilstvo, prikrojcvalnico, šivalnico, krznarno in pletarno tako imenovane dachauskc obrate, v katerih je delalo okoli tri tisoč jetnic. Pretepanje z bičem in opasačem. brcanje in lasanje je bila metoda, s katero so esesovci priganjali k delu in se kot tolpa pretepačev izživljali nad nesrečnimi jetnicami. Zahodno od taborišča pa je postavil svoje obrate Siemens -Halske koncem. Tudi v teh obratih je ob koncu vojne delalo okoli 3000 jetnic. Leta 1944 so jetnice zgiadile ob dachau-skih obratih in ob Siemensu tudi bivalne barake. Vseeno pa je v tem času samo iz matičnega taborišča hodilo vsak dan na delo v raz-* lične druge obrate še okoli 150 delovnih skupin. Iz matičnega taborišča pa so pošiljali jetnice tudi v podružnice in delovna taborišča (skupaj jih je bilo 102). ki so bila razmetana povsod po Nemčiji. Delale so kot sužnje za velike nemške industrijske družbe kot npr. Messer-schmitt, Heinkel, Junkers. Volksvvagen. Zeis-Ikon, IG—Farben, Siemens itd. Toda veliko koristi vendarle niso imeli od njih. Domala vse politične, predvsem pa to velja za vse Jugoslovanke, so na veliko sabotirale in kolikor se je dalo malo delale. Čeprav so bile za odkrito sabotažo hude kazni, tudi smrt, so bile neustrašne in so spretna sabotirale, z zavestjo, da tako tudi one pomagajo k uničenju nacizma. V matičnem taborišču Ravensbrueck je bilo ob koncu vojne 18.000 jetnic, skozenj pa je šlo od nastanka pa do osvoboditve 132.000 žensk in nekaj sto otrok. Od teh jih kar 92.000 ni dočakalo svobode, bodisi da so pomrli od izčrpanosti in bolezni ali pa so jih pomorili v zaplinjevalnici, po-strelili ali na kak drug način usmrtili. 1 V Ravensbrueku je bilo tud okoli 2.750 Jugoslovank. mec njimi 2300 Slovenk, od teh se jih 200 ni vrnilo. Povečini sc umrle v taborišču, nekatere p« že po osvoboditvi, celo na pot domov. Iz Litije in okolice nas j< bilo v Ravensbruecku dvanajst. Babi Gorenc Lindnar. Andreji Maček Planinšek. Ivanka Špai Podlipnik, Hilda Sluga Bole ir Vida Berčon iz Jevše. S t ran sportom iz Ljubljane, so pri peljali še Danico Ljubic Škerel Sonjo Gradišek. Milojko Kon-čar in Ano Markovec Fertič. 2 mariborskim transportom pa je prišla leta 1944 tudi Minka Primožič (sedaj živi v Preboldu). Po evakuaciji Auschvvitza so v Ravensbrueck prispele tudi Fani Okoren in Minka Vuk Firmova iz Ponovič. V taborišču je umrla zavedna mladinka in nadvse dobra tovarišica Sonja Gradišek. za posledicami izčrpanosti pa že po osvoboditvi, toda pred vrnitvijo domov, krhka in slabotna Milojka Kon-čar. Me, ki smo se vrnile in st; nas morda zgolj naključje ir večja telesna odpornost ohrani la pri življenju, preživelih gro zot ne bomo nikoli pozabile Ne le zato, ker je tudi na našen zdravju taborišče zapustilo svo je sledove, ki postajajo z leta \ leto bolj občutni, pozabiti june smemo predvsem r.ato, kei to dolgujemo vsem tistim tova rišicam. ki jim je taboriščne trpljenje do konca izpilo ži\ ljenje. Boleči so ti spomini ir hudo je, ko človek vedno znova podoživlja prestano trpljenje pa vendar v sedanji oboroževalni tekmi, ko si blokovske velesile prizadevajo za vsako ceno obvladati svet. ko so spet in spet teptane osnovne človekove pravice in pravice narodov in ljudstev do svoje samobitnosti, moramo govoriti o strahotah, ki smo jih doživljale, prav zato, da se nikoli več ne bi ponovile pa tudi zato. da bodo mladi znali ceniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe, za katero so se borili in umirali ljudje, ki so bolj cenili svobodo od svojega življenja. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA KRAJI \ \ V SKl PNOSI VAČE KRAJI AN \ SKl PNOSI VINI \R.II \ I ( Bo dvorana kmalu polno zaživela? RAZŠIRITEV KRAJEVNE CESTE Krajevno cesto Leskovica Javorje«bodo končno le razširili. Krajevna skupnost Vintarjevec je predlagala občinski skupščini, naj se ugotovi splošni interes za razširitev krajevne ceste Leskovica Javorje. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta to potrdila, zato razlastitveni postopek za parcele, ki so bile doslej sporne, že teče. KRAJI \ NA SKl PNOSI (• ABROVKA »VEČER PO DOMAČE« KUD ..Fran Levstik" iz Gabrovke je organiziralo v soboto, 20. marca, že tretjič zabavno prireditev pod naslovom VEČER PO DOMAČE. Na prireditvi je sodelovalo šest harmonikarjev, pet vokalno instrumentalnih skupin, dve plesni skupini, po en solist na citrah. orglicah in kitari ter en recitator. Tudi tokrat je bilo za omenjene prireditve pri poslušalcih izredno zanimanje, saj so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Prireditev je zasnovana na amaterski ravni in nima tekmovalnega značaja, zato se tudi izvajalci z veseljem odzovejo povabilu. Želja vseh je, da bi s temi prireditvami nadaljevali. y r KRAJI \ NI SKl PNOS11 ,11 \ NI U. V, KRI SNU l SKRB ZA REKREACIJO OBČANOV Oskrbnik nove. večnamenske dvorane na Vačah je litijska osnovna šola. ki pa. razumljivo, ne bo edini uporabnik te dvorane. Prispevek za vzdrževanje in ogrevanje naj bi bil zagotovljen takole: šola bi prispevala za svoje* potrebe (telesna vzgoja in šolske prireditve) 40 7c sredstev, telesno kulturna skupnost in kulturna skupnost pa po 30 % sredstev. To pa je seveda le predvideni izračun. dokončno se bodo o tem pogovorili na sestanku s predstavniki uporabnikov dvorane. Domači športniki in šolarji dvorane zaenkrat še ne uporabljajo, KUD Litija pa je imel*v njej že nekaj prireditev: proslavo ob 8. marcu, igro Poročil se bom s svojo ženo, občinsko revijo pevskih zborov in še nekaj gostovanj. "Posebno težavo (in velik strošek) predstavlja ogrevanje dvorane, saj uporabljajo kurilno olje. Pogovarjajo se o postavitvi peči na trdo gorivo, kar bi bilo bolj smotrno. Druga težava je v tem. da je treba dvorano po vsaki prireditvi temeljito očistiti, da bo služila naslednji dan za pouk telesne vzgoje. Predlagali so. da bi bilo parket na prireditvah treba zaščititi. Upamo, da bo dvorana čimprej služila svojemu namenu. KRAJI \ N \ SKl PNOS I SAVA OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA Na občnem-zboru GD Sava so sprejeli plan dela za leto 1982 in zamenjali člane upravnega odbora. Podelili so 27 diplom za opravljen tečaj L stopnje in za opravljen tečaj strojnika enemu članu. Poleg tega so 73 članom in 3 častnim članom podelili članske izkaznice. Angelca Ocepek KR MIN N \ SKl l'NOS I SI \N(,ARSK1 POLJANI Zanimivo predavanje krajevne organizacije Rdečega križa Poleg ostalih dejavnosti v tej krajevni skupnosti je med najbolj razvitimi krajevna organizacija Rdečega križa. Krajevna organizacija je v aprilu organizirala predavanje dr. Šašiča o visokem krvnem pritisku. Občani so se predavanja udeležili v zelo visokem številu. Želijo si še več tako kvalitetnih predavanj. Tudi učenci podružnične osnovne šole Štangarske Poljane lepo sodelujejo z organizacijo Rdečega križa. Ob srečanju krvodajalcev in starejših občanov so pripravili kulturni program, redno pa tudi čistijo okolje in zbirajo časopisni papir. A. K. Krajevni skupnosti Jevnica in Kresnice že vrsto let uspešno sodelujeta in si vzajemno pomagata pri uresničevanju zastavljenih načrtov. Se zlasti tesno je sodelovanje na komunalnem področju, kjer so bili do sedaj doseženi že vidni dosežki pri urejanju pokopališča in krajevnih cest. v teku pa sta tudi dve zelo pomembni akciji in sicer izgradnja telefonskega omrežja in postavitev TV pretvornika na Gorišci. Tesno in tovariško sodelovanje sc odvija tudi na Kulturnem in telcsnokulturncm področju. Prav v okvir slednjega sodi tudi izvedba tekme v veleslalomu, ki so jo organizirali pri zadevni člani športnega društva Enotnost Jevnica in nogometnega kluba Apnar . !>esnic na Soriški planini. Da ima smučanje vse več privržencev tudi v naših dveh krajevnih skupnostih, dokazuje število udeležencev, saj je nastopilo kar 108 smučarjev v vseh kategorijah. Tekma je bila izvedena brezhibno. Posebno sla sc po- trudila Udovič Vinko in Kovic Janez, ki sta vodila vsa potrebna tehnična dela na progi, meritev časov (elektronsko) pa sta organizirala Sever Vili in Rož-manec Anton. Prijetno, tovariško vzdušje, ki gaje stopnjevalo tudi čudovito sončno vreme je bilo zaključeno z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo priznanj in simboličnih praktičnih daril najuspešnejšim udeležencem 1cr z enotno odločitvijo, da ostanejo ta srečanja tradicionalna. M. V. KR VII \ N\ SKl PNOSI SMVRINO BOLJŠI DELOVNI POGOJI Šmarski šolarji praznujejo dan šole 27. marca, na rojstni dan heroja Franca Rozmana -Staneta, po katerem se ustanova imenuje. Letos so ob tem prazniku odprli nove prostore, ki so jih pridobili z nadzidavo ui izgradnjo strehe dvokapnice: imajo dve novi učilnici, pionirsko sobo ter kabinet za pouk prometne in obrambne vzgoje. Nadzidava obsega 347 kvadratnih metrov uporabne površine, vrednost del pa znaša 11.5 mili- jona dinarjev: gradnjo je financirala skupnost za uresničevanje programa tretjega občinskega samoprispevka. O pomembni pridobitvi in boljših delovnih pogojih šmarskih šolnikov je na osrednji svečanosti spregovoril predsednik izvršnega odbora omenjene skupnosti tov. Branko Pintar. V pestregn kulturnem sporedu pa so sodelovali trije pevski zbori šolarjev, plesalci, folkloristi in recitatorji ter zasavski rogisti. ki jih vodi Dane Namestnik. Na praznični dan se je na šoli zvrstilo še več drugih prireditev; v telovadnici je potekala rokometna tekma med šolarji Litije in Šmartna. učence nižje stopnje je skladatelj Janez Bi-tenc iz Ljubljane naučil z glasbeno pravljico novo pesmico, na srečanju z značkarji višje stopnje je poleg zasavskih rogis-tov sodelovanja igralka Mladinskega gledališča Marinka Šter-nova. v spodnji avli pa so mladi likovniki in literati razstavili svoja dela. H Ž. Železnik Martina Servis za AOP Valvasorjev trg 3 Litija Razpisujem prosta dela in naloge OPERATERJA NA VHODNI ENOTI Pogoj: 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog Pisne prijave z opisom zahtevanih pogojev pošljite na naslov: Servis za AOP. Valvasorjev trg 3. Litija Rok prijave 15 dni od dneva objave. KULI HHHH Filmski kažipot - V maju se bo v šmarskem kinu zvrstilo pet filmov, med njimi kar štirje ameriški. Spored bo začela kriminalka „ELITA MORILCEV", nato pa se bodo zvrstili še: kavbojka „SREBRNO SEDLO", francoska kriminalka „ROP V NIzV, pustolovski film „BODALO" in komedija „CHARL1EJEVO MAŠČEVANJE". Skupni koncert na Stavbah - V soboto, 13. marca, je potekal v polni dvorani na Stavbah koncert moškega pevskega zbora s Polšnika, ki ga vodi Ivan Fajkar in domače „Lipe" pod vodstvom Dimitrija Beuermanna. Vsak zbor je zapel po sedem skladb, uspelo prireditev pa so pevci sklenili s skupnima pesmima ..Tam, kjer pisana so polja" in „0 kresu". Presenetljiv obisk »Vdove Rošlinke« - Sredi marca je v Veliki Kostrevnici gostovala gledališka skupina iz Šentjakoba ob Savi z veseloigro s petjem in plesom Cvetka Golarja .,Vdova Rošlinka", ki jo je režiral gledališki igralec Dare Ulaga. Igra je privabila tolikšno številko obiskovalcev, da vsi niti niso mogli priti v dvorano. Na Vačah uprizorili Marinčevo komedijo - Kulturno umetniško društvo Lipa z Vač se je tretjo nedeljo v marcu prvič predstavilo v novi dvorani s komedijo Marjana Marinca ..Poročil se bom s svojo ženo" v režiji Anke Kolenc. Z igro, ki dve uri duhovito zabava gledalce, namerava skupina tudi gostovati. Šentjakobčani znova v Litiji - Peto abonmajsko predstavo je v dvorani na Stavbah odigralo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Namesto Torkarjcve drame ..Hudič in angel", ki je bila predvidena v abonmajskem sporedu, je uprizorilo Hadeičevo komedijo ..Nagačcni ptič" V Jablanici radi igrajo ■- Ko so v Zgornji Jablanici povečali gasilni dom. je tudi jablaniška mladina dobila ustrezen prostor za svoje kulturno življenje. Vsako leto naštudira vsaj eno predstavo in tudi letos sc ni izneverila tradiciji. V marcu so mlđdi dvakrat zaigrali domačinom komedijo ..Kam iz zadreg? " ter gostovali v Veliki Kostrevnici; želijo pa se predstaviti še kje v občini, kjer ljudi navdušuje amaterska gledališka dejavnost. Kresničane pestijo prostorske težave . - Kulturno prosvetno društvo v Kresnicah se lahko pohvali z bogato in raznovrstno dejavnostjo; na nedavnem občnem zboru so poročali, da delujeta v njihovi krajevni skupnosti dva odrasla pevska zbora, ki sta nastopala na vseh proslavah v Kresnicah in Hotiču, vodstvo društva pa je organiziralo tudi gostovanja drugih skupin. Tudi vnaprej želijo krepiti pevsko dejavnost, radi pa bi ponovno oživili recitatorsko in dramsko sekcijo, za kar je v kraju precej zanimanja. Prireditev bi imeli še več. če jih ne bi ovirale prostorske težave, zato so si na občnem zboru zadali kot eno osrednjih nalog, da čimprej dogradijo v športnem domu večnamensko dvorano, ki bo ustrezala tudi za kulturne prireditve. Pevska revija na Vačah - Zveza kulturnih organizacij Litija je zaupala organizacijo 4. občinske pevske revije kulturno-umetniškemu društvu na Vačah. Prireditelji so jo posvetili letošnjim zveznim in republiškim partijskim, borčevskim in mladinskim kongresom; o njihovem pomenu za nadaljnji razvoj kulture v naši družbi je spregovorila Anka Kolenc. predsednica KUD Lipa z Vač. V skoraj dve uri trajajočem koncertu, ki ga je pozorno spremljala polna dvorana ljubiteljev zborovskega petja, so se zvrstili moški zbori z Vač. Save. Polšnika, Gabrovke, Hotiča Kresnic, Šmartna in Litije, mešani zbori z Vač. Jevnice ter Primskovega. ženska zbora iz Gabrovke in Kresnic ter Poljanski in Šmarski oktet Nastopilo je 280 pevk in pevcev: zahtevno organizacijo revije so prizadevni domačini uspešno i/peljali. Na reviji je zveza kulturnih organizacij Litija izročila dolgoletnemu zborovodji Mihu Vahnu posebno priznanje ob petinpetdesetletnici njegovega zborovskega dela. Navdušenje za branje ne pojenja - V šmarski šoli poteka tekmovanje za Levstikovo bralno značko že šestnajsto leto. Na višji stopnji je letos sodelovalo 170 mladih bralcev; najbolj prizadevni pa so prejeli še dodatne značke, in sicer štirje šolarji po eno, dvanajst po dve, sedmošolka Lea Pikovnik pa še sedem bralnih odličij. Zasavska pevska revija v Hrastniku - Prvo aprilsko soboto je potekala v Hrastniku in na Dolu štirinajsta revija zasavske pevske skupnosti, na kateri je zapelo 30 pevskih zborov in oktetov od Jevnice do Radeč. Iz naše občine je sodelovalo sedem moških zborov, po dva mešana in ženska zbora ter en oktet. B 2 Nove knjige V januarju, februarju in marcu smo vpisali 434 knjig, največ za litijsko enoto - 270, 107 za potujočo knjižnico in 57 za enoto v Šmartnem. Po vsebini so novovpisane knjige: 142 je leposlovnih mladinskih, 32 poučnih mladinskih. 148 leposlovnih za odrasle in 112 poučnih za odrasle. Izposoja V prvem trimesečju so si bralci v litijski enoti izposodili 8.909 knjig (868 poučnih in 8.041 leposlovnih), kar je 20^ več kot v enakem obdobju lani. Odrasli so srizposodili 2.928 knjig (463 poučnih in 2.465 leposlovnih), mlajši od 18 let pa so si izposodili 5.981 knjig(405 poučnih in 5.576 leposlovnih). Prva ura pravljic v čitalnici Predšolski otroci iz skupine Kalimerov (vrtec Najdihojca). so poslušali prvo uro pravljic v prostorih čitalnice. Skupaj z otroki smo modrovali o pomladi, otroci pa so radi prisluhnili pravljici o pomladi in okamenelih kraljičnah. Kaj lahko preberete v čitalnici? Čitalnico lahko obiskuje vsak občan, ki plača 10 din letne članarine. Bralci lahko poleg bogate priročne knjižnice pregledujejo in prebirajo naslednjo periodiko: Borec. Ciciban. Danas. Delavska enotnost. Delo. Dialogi. Glasilo obča nov. Glasnik Slovenske matice. Izbor. Jana. Knjiga. Komunist. Kurirček. Litijski predilec. Ljubljanski dnevnik. Lovec. Naš dom. Nedeljski dnevnik. Mladina. Moj mali svet. Naša žena. NJlsi razgledi. Obzornik. Pavliha. Pionir. Pionirski list. Prosvetni delavec. Radar. Raziskovalec. Slavistična revija. Teleks, Teorija in-praksa ter Zdravje Joža Konjar enega urs Poroke, rojstva, smrti.. • Meseca marca se je v občini Litija rodilo 9 dečkov in 10 deklic. Na Bogenšperku je bilo v marcu 17 porok, od tega 5 parov iz naše občine. Poročili so se: Olovar Branko, šofer iz Temenice in Košir Marija, dijakinja iz Nove gore Režun Bojan. dip. ing. geologije iz Trbovelj in Rant Branislava. dipl. psiholog iz Cernika Dalmacija Milan, lesarski tehnik iz Loke in " Mitič Vesna, študentka iz Loke Mlakar Jakob, šofer iz Volčje jame in Stare Tatjana, delavka z Velikega vrha Dernovšek Marko, komercialist iz Save in Sončar Vekoslava, predmetna učiteljica iz Litije Dimec Bojan, delavec iz Litije in Renko Metoda, delavka iz Litije Sedlak Damir, študent iz Grosuplja in Slak Romanca, študentka iz Gorenje Ponikve Golob Mirko, konstruktor iz Loga pri Hrastniku in Zorn Anica, tajnica iz Zagorja ob Savi Berčon Milan, operater iz Trbovelj in Kokot Sonja, socialna delavka iz Trbovelj lrt Nikola, šofer iz Trbovelj in Gabrijel Tanja. Trbovlje, finančni knjigovodja Knez Milan. Strojni tehnik iz Trbovelj in Žnidaršič Jana. študentka iz Postojne Rajnar Branko, usnjarski tehnik iz Litije in Stražar Eva. usnjarski tehnik z Ustja Umrli v marcu: /<■ Mandelj Pavla, stara 80 let. iz Podroj Novak Jožefa, stara 78 let, iz Ccrovice Kuhar Marija, stara 60 let. i/ Črnega potoka Gro/uik Anton, star 74 let, iz Črnega potoka Potisck Martin, star 77 lel. iz Jelše Koprivnikar Iranči.ška. stara NO let, iz PimIsoiiI jurja Klopčič Janez. siar'X2 let-, iz Litije Larka.š Franc star 5 I lel. z Vcrncka Damjan Franc, slar X5 lel. iz I ilije l.orger Manja, slara H2 lel, iz Lilije loinšc Alojzija, slara X2 lel. s Save Mrhar I ucija. slara XI lel. iz I ihahoja Kozamelj Neža. slara 92 lel, iz Gabrovke Korbar Meloda. slara 60 lel. iz Gabrovke I. Č. USTANOVLJENO JEZIKOVNO RAZSODIŠČE Z željo, da bi se zboljšala slovenščina v javni rabi, je bilo prejšnji mesec pri Občinski konferenci SZDL Litija ustanovljeno Jezikovno razsodišče, ki ga sestavljajo Vilma Djukic. Mija Bernik in Boris Žužek. Vabimo vse, ki želite kak nasvet v jezikovnih vprašanjih, da se obrnete na ta naslov. In še prvo opozorilo: Jezikovno razsodišče pri Republiški konferenci SZDL Slovenije je že opozorilo v Delu. kakšno je pravilno zaporedje pri pisavi osebnih imen. vendar v Litiji še vedno lahko vidimo napačno rabo na vratih nekaterih uradov in na tablah. Običajno zaporedje je: ime. priimek, npr.: Ivan Urbančič; dr. Marko Pipan Pri vseh podpisih pa je edinole pravilno postaviti ime pred priimek. Edino uradniško v seznamih in podobnem je v rabi obratno zaporedje Večina evropskih narodov piše ime na prvem mestu, in sicer zato, ker so ljudje imeli prvotno samo imena. Priimke so kot dodatno poimenovanje začeli uvajati šele v 9. stoletju v Italiji, v drugih deželah pa še kasneje. 76 PREPREČUJMO POŽARE OBVESTILO OBČANOM Občane obveščamo, da bo Fotoatelje „Zofka" iz Litije zaradi zamenjave osebnih izkaznic organiziral FOTOGRAFIRANJE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Podroben razpored fotografiranja bomo objavili v prihodnji številki Glasila občanov. Fotografiranje bo izvedeno do konca letošnjega leta, in sicer za občane tistih krajevnih skupnosti, ki so bolj oddaljene od Litije. Obenem pa bo oddelek za notranje zadeve SO Litija organiziral tudi delo na terenu, tako da bodo občani iz oddaljenejših krajevnih skupnosti lahko vse formalnosti glede zamenjave osebnih izkaznic opravili, ne da bi hodili v Litijo. Zamenjava osebnih izkaznic bo izvedena do leta 1984. Do obvestila oddelka za notranje zadeve SO Litija o delu po krajevnih skupnostih,pa lahko občani opravljajo zamenjavo osebnih izkaznic tudi na oddelku za notranje zadeve v Litiji. Na podlagi sklepa delovne skupnosti Skupne strokovne službe SIS Litija z dne 8/4-1982 objavljamo prosta dela in naloge PRAVNEGA SVETOVALCA IN STROKOVNEGA DELAVCA x za Občinsko zdravstveno skupnost (1 delavec) POGOJI: - visoka ali višja izobrazba, pravne ali upravne smeri, — tri leta oziroma štiri leta delovnih izkušenj - poskusno delo tri mesece, — aktivnost ha področju delegatskega sistema. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru. Kandidati naj pošljejo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Skupna strokovna služba interesnih skupnosti Litija, Valvasorjev trg 9. Litija. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. KO ZZB NOV GABROVKA KS GABROVKA OŠ LOJZE HOSTN1K - JOVO, GABROVKA VABIJO na odkritje spominske plošče padlim skojevkam, ki bo v nedeljo, 25. IV. 1982. ob 11. uri v OŠ Gabrovka. Posebno vabimo vse preživele borce in aktiviste, da se ob 40-letnici njihovega odhoka v*NOV udeležijo svečanosti v čim večjem številu. Zbor udeležencev in gostov je pred Gasilskim domom v Gabrc-vki ob 10.30 Po proslavi bo prijateljsko srečanje. Delavska univerza Litija kot dislocirana enota ZPS—STT Izobraževalnega centra Trbovlje, Centra strokovnih šol Zagorje in Izobraževalnega centra za voznike motornih vozil Ljubljana—Jezica, objavlja RAZPIS' za 1. letnik srednjih šol po programih usmerjenega izobraževanja za izobraževanje ob delu 1. kovinsko-obdelo-valna usmeritev program: obdelava kovin in upravljalec st rojev program: obratni strojni tehnik tehnolog 2. elektro stroka program: monter električnih omrežij 3. promet in zveze program: voznik motornih vozil Vpišete se lahko vsak dan od 7. do 12. ure in od 15. - 17. ure. Podrobne informacije dobite pri vodji izobraževanja in strokovnem delavcu, Litija, Par-mova S POSTAJE MILICI«; V MIŠICI .MARCI PROMETNA VARNOST V preteklem mesecu smo imeli prijavljenih 10 prometnih nesreč, ki so imele za posledico telesne poškodbe ali večjo materialno škodo. Od teh nesreč jih je bilo 6 obravnavanih kot kaznivo dejanje. Posledice: 6 oseb hudo in 1 2 oseb lažje telesno poškodovanih, materialna škoda pa je znašala približno 1.196.500,00 din. Vzrok za nesreče je tokrat na prvem mestu neprimerna hitrost, na drugem pa vožnja pod vplivom alkoholi Vsak dan je lepše vreme, zato temu primemo na cestah tudi večji promet. Precej se je delalo prav na področju prometne varnosti. Za hujše kršitve cestno prometnih predpisov smo sodniku za prekrške prijavili 58 kršiteljev, 32 smo jih denarno kaznovali takoj na mestu, izdali 5 plačilnih nalogov in 240 kršiteljev le opozorili za lažje prekrške. Pri nadzoru prometa smo dobili na vožnji 12 voznikov, ki so vozili motorno vozilo pod vplivom alkohola. Zaradi neizpravnosti vozil smo podali 5 ovadb za gospodarski prestopek zoper delovno organizacijo in odgovorno osebo, na pristojna temeljna javna tožilstva. KRIMINALITETA Beležimo 30 raznih kaznivih dejanj od tega 11 kaznivih dejanj po gospodarskem kriminalu. V tem mesecu smo podali tudi 3 kazenske ovadbe zaradi povzročitve požara iz malomarnosti. Je pač čas. ko moramo pospravljati po njivah in travnikih, odpadke pa kaj radi požiga-mo in smo pri tem premalo pazljivi. Veter ogenj hitro raznese tja. kjer ga ni treba in nesreča je že tu. Zadnje čase se vsepogosteje opaža, da po vlakih dobro uradujejo razni že-parji. kajti večkrat kdo prijavi, da je imel suknjič z denarnico obešen poleg sebe. da je bil ves čas buden, ko pa je izstopal pa je opazil da mu je denarnica izginila na sila ..čarovniški" način. JAVNI RED IN MIR Zaradi kršitve zakona o javnem redu in miru, smo sodniku za prekrške podali 25 predlogov zoper 36 kršiteljev, medtem ko smo petim nudili brezplačno prenočevanje. DOGODKI Opravili smo ogled pri samomoru in poskusu samomora, ter pri treh požarih -ter iztirjenju na železnici MLADOLETNIŠKO PRESTOPNI ŠTVO Za vlom v avtomobil smo obravnavali 2 otroka. 1 otroka za poškodovanje avtomobila. 3 otroke za povzročitev splošne nevarnosti pri igri z ognjem in 2 starejša mladoletnika za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Pri prometnih nesrečah sta bila 2 otroka lažje telesno poškodovana in sicer kot potnika v osebnem avtomobilu, 5 starejših mladoletnikov pa smo prijavili sodniku za prekrške zaradi kršitve cestno prometnih predpisov. II. GOSPODINJSTVA V zadnji številki Glasila občanov sem vas seznanil z možnimi vzroki požarov na kmetijah, to nadaljevanje pa bo posvečeno našim stanovanjem in nevarnostim, ki nam v njih pretijo. Naša stanovanja so vsemogoče; od kuhinj, igralnic, garderob, spalnic, skladišča raznega materiala pa do kurilnic in podobno. V teh prostorih nam na vsakem koraku pretijo nevarnosti, če naše gospodinjske aparate in ostalo opremo uporabljamo nestrokovno ali če so ti aparati oz. oprema poškodovani. Aparati kot so štedilniki, hladilniki, pralni stroji, bojleri ali celo luči so bili že dostikrat vzrok raznih nesreč in požarov. Zato si oglejmo nevarnosti, ki nam pretijo. PLIN V STANOVANJU: O plinu in nevarnostih sem že pisal v našem časopisu, kljub temu pa ne bo odveč, če glavne nevarnosti ponovim. Plinska jeklenka mora biti shranjena na hladnem in zračnem mestu. Nc sinemo jih hraniti v kleteh, stopniščih ali na mestih, kjer deluje nanje toplota. Kako uporabljamo plin? Prostor, v katerem so plinske naprave, mora biti vedno dobro zračen. Redno preverjamo, če so spoji instalacij in naprav dobro tesnjeni. Preizkus tesnosti opravimo z milnico, nikakor pa ne s plamenom. Pred uporabo odprimo ventil na jeklenki, prižgimo vžigalico in šele zatem ventil gorilnika. Po uporabi plinske naprave zaprimo ventil gorilnika in ventil na jeklenki. Posebno nevarnost predstavlja uhajanje plina v prostor, kjer pomešan z zrakom tvori eksplozijsko zmes. Če za-vonjamo plin v prostoru, nc prižgimo luči, vžigalic ali predmetov, ki lahko povzroče iskro. Zaprimo ventil na jeklenki in prostor dobro prezračimo. Plin je težji od zraka in sc zato drži pri tleh. zato je težko zračiti, posebno pritlične prostore. V kleteh sc plina lako ali tako nc sme shranjevati ali uporabljati. Kaj pa uporaba plinskih peči? Te sc nc smejo uporabljati v spalnih prostorih in v prostorih, kjer ni možno stalno nadzorstvo nad pečmi. Današnje peči nc ustrezajo tehničnim predpisom, ker po večini nimajo naprave za kontrolo kvalitete zraka (CO7 v zraku), varovalo vžiga in termostata. Te trije kontrolorji gorjenja morajo biti vgrajeni v vsako peč, drugače sc ne smejo uporabljati. ELEKTRIKA V STANOVANJU Več kot desetino požarov v Sloveniji povzroči elektrika zaradi preobremenjenosti ali nepravilno izvedenih naprav in napeljav. Če si ne moremo predstavljati življenja brez el. toka. si tudi ne moremo predstavljati posledic nepravilne uporabe elek. toka. Kot prvo si poglejmo krpane varovalke. Varovalke varujejo el. napravo in napeljavo, saj varovalka pregori, če z napravo oz. napeljavo ni kaj v redu. Krpanje takih varovalk je v marsikaterem primeru lahko usodno. Skrbno izbrane moči varovalk imejmo vedno v rezervi. Veliko nevarnost predstavljajo tudi slabi el. vodniki, najsi bo to v ometu blizu lesa ali pa na prostem. Električni tok namreč segreva vodnike, ti pa lahko vnamejo izolacijo in s tem tudi prenesejo toploto na okoliške predmete. Tudi dobri vodniki so lahko vzrok požara, če so varovalke nepravilno izbrane ali krpane. Veliko nevarnost predstavljajo tudi poškodovani stiki, sti- kala ali priključnice. Preslaba stikala se močno segrevajo, kar lahko povzroči kratek stik. in nevarnost požara je tu. Opozoriti moram tudi na priključitev več porabnikov na eno pri-ključnico s pomočjo razdelilca (ravbarja). Priključnice so pred- videne za priključitev enega ah pa več porabnikov. Priključitev več porabnikov kot prikazuje slika, je v mnogih primerih že bil vzrok požara. Posebno pozornost moramo posvetiti električnim aparatom, ki oddajajo toploto (likalniki, peči, štedilniki itd.). Če te aparate pustimo priključene brez nadzorstva, se kaj hitro lahko vnamejo gorljivi predmeti blizu njih. Pazimo, da ne pustimo likalnikov vklopljenih blizu perila, prižganih peči v bližini vnetljivih snovi itd. Kadar gremo od doma, izključimo vse nepotrebne naprave. V primeru požara nikdar ne gasimo el. naprav ali napeljav z vodo, če so porabniki priključeni na omrežje. RAVNANJE Z VNETLJIVIMI TEKOČINAMI Niso redki primeri, ko vnetljive tekočine zaradi naše malomarnosti povzroče požar. Pranje perila z bencini, raz-redčevanje parketnih loščil. uporaba spravev, acetona, lakov za nohte, špirita, alkohola in raznih topil je zelo nevarno, če z njimi ne ravnamo pravilno. Bencin je lahko hlapljiv in že pri majhni iskri lahko /a-gorijo hlapi bencina; eksplozija in ogenj je tu. Bencinov v zaprtih prostorih nc smemo uporabljati. Tudi kurilno olje spada med nevarne snovi, zato si oglejmo nekaj pravil o varnem shranjevanju in o uporabi kurilnega olja. Kurilno olje je lahko shranjeno v nclomljivih in za olje obstojnih posodah do 25 litrov, v sodih do 200 litrov ali pa v rezervoarjih iz jeklene pločevine. V stanovanjih imamo lahko največ dve posodi po 25 litrov, spravljeni v prostoru, kjer ni ognja ali drugega vira toplote. Prostor mora biti zračen. Ni dovoljeno imeti teh posod na stopniščih ali v drugih skupnih prostorih. Sodi do 200 litrov smejo biti shranjeni v prostorih, ki niso namenjeni za stanovanje. Celotna količina olja za ogrevanje ne sme presegati 2000 litrov na stanovanje, v blokih pa ne več kot 2000 litrov na eno stopnišče. V stavbah s štirimi stanovanji je lahko shranjeno do 500 litrov kurilnega olja na stanovanje. Kakšni pa morajo biti prostori, kjer se hranijo vnetljive snovi,oz. tekočine? Tla morajo biti nepropustna, v prostoru ne sme biti kanalizacije ali dimniških vratic, prag mora biti tako visok, da zadrži vso vsebino posod ob politju povečano za 10%. Prostor mora biti dobro zračen (okna se ne štejejo kot zračniki). Opozoriti je potrebno še. kako ravnati s pečmi, ki uporabljajo kurilno olje. Ne na-livajmo jih. kadar so vroče ali tople, oz. kadar le ta gori. Prižigajmo jih takoj, ko se na dnu peči nabere malo olja. ker v nasprotnem primeru lahko peč močno zagori in tudi eksplodira. Če peč ugasne, po-čakajmo, da se ohladi, potem pa jo ponovno prižgimo. Vroča peč izpari takoj dotekajoče olje in ob približevanju s plamenom kajhitro lahko eksplodira, (nadaljevanje prihodnjič) ŠPORT IN REKREACIJA ROKOMET BOJ ZA DRUGO MESTO Rokometaši Usnjarja so odlično pripravljeni startali v drugi del tekmovanja v 1. republiški rokometni ligi, saj so že kar v prvi tekmi spomladanskega kola v gosteh premagali drugouvrščeni Mokerc KIG. Tako se jim odpirajo realne možnosti za osvojitev drugega mesta v republiški ligi, kar bi bil izreden uspeh. Razpored tekmovanja je sicer nekoliko težji kot v jesenskem delu, vendar je ekipa pod vodstvom trenerja prof. Nika Markoviča tudi zrelejša za nadaljnje tekme. V JLA je aprila odšel Zupan, na koncu prvenstva bo odšel tudi odlično desno krilo Lustek, zato pa se bo že v začetku maja iz JLA vrnil levo-roki strelec Vrhovnik. T. B. PREMALO IGRIŠČ Za doseganje kvalitetnih rezultatov je potrebno tudi kvalitetno in sistemsko delo. V RK Usnjar skrbijo za vse katerogije igralcev, od mlajših pionirjev do članov, tako da je eno igrišče postalo premalo za treniranje vseh ekip. Igrišče RK Usnjar v Šmartnem je namreč nenehno zasedeno, saj člani trenirajo vsak dan razen petka, ostale ekipe pa trikrat tedensko. Tako večkrat pride do primerov, ko na igrišču istočasno trenirata dve ekipi, kar delo otezkoča. KAJ BO Z ŽENSKAMI? Pred leti je rokomet v litijski občini slovel predvsem z žensko ekipo, ki je nekaj let uspešno igrala v 1. republiški rokometni ligi. Njihove uspehe je sedanja moška ekipa roko-metašev sicer že presegla, vendar pa ženski rokomet nikakor ne more priti na pozicije, ki jih je imel pred leti. V idubu ugotavljajo, da so za takšno stanje številni vzroki. Težko je pridobiti primerne trenerje, ki bi bili pripravljeni po 15 ur tedensko delati z ekipo, saj takšna dolžnost predstavlja številna odpovedovanja. Tudi denarja je malo. Sredstva, ki jih klub prejema od Telesnokul-turne skupnosti Litija, namreč ne rastejo skladno s porastom cen žog, potovanj, copat, opreme in vseh drugih stroškov. Ne nazadnje pa je igranje rokometa za ženske primerno predvsem za- dvorane, ki pa je v občini ni. Kljub težavam pa so mladinke RK Usnjar celo prve v republiški mladinski ligi - jug. Koliko časa pa bodo težave z ženskim rokometom še prisotne pa je odvisno predvsem od denarja, kadrov in dvorane. T. B. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL litija. Ureja uredniški odbor Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Mija JBer-nik (lektor), Mojca Lebm-ger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris Žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane-Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik Priprava za tisk: IBM-Dnevnik. Tisk. Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah I, p.p. 6. Časopis prejemajo vsa gosr*odinjstva v občini brezplačno na dom. Organiziranost mladine Z enega izmed treningov rokometašev Usnjarja. Igralec Kirm, ki je poškodbo kolena že pozdravil, strelja na gol vratarja Pajerja. (Foto: GO) KOŠARKA SPET V LIGI Litijski košarkarji so se po nekaj ..sušnih letih" spet uvrstili v 1. republiško ligo. V drugi republiški ligi - vzhod so namreč osvojili prvo mesto in se tako neposredo uvrstili v višje tekmovanje - v 1. republiško ligo. kjer so že pred leti uspešno nastopali. Boj za 1. mesto je bil izredno hud, saj je bil prvak znan šele v zadnjem kolu. Litija in Dravograd sta namreč imela pred zadnjim kolom enako število točk. V zadnjem kolu pa je Litija visoko premagala Kamnik, Dravograd pa je izgubil s Podbočjem tako. da je Litija osvojila prvo mesto. Za uspeh so zaslužni prav vsi igralci in trener Tini Jerina, ki je v delo z. ekipo vložil ogromno truda. Sicer pa je litijska ekipa izredno iulada in vrhunca svojih zmožnosti vsekakor še ni dosegla. V kvalitetnejšem tekmovanju bodo igralci z rednim in kvalitetnim delom skušali doseči čim boljšo uvrstitev. Vendar pa bo ekipa v novem tekmovanju prikrajšana za obisk gledalcev. Tekme v Litiji namreč igrajo v majhni telovadnici pri šoli na Graški Dobravi, kjer ni prostora za gledalce. Na balkonu se lahko drenja največ 50 gledalcev, pa še ti morajo ..viseti" čez ograjo in dogodke na igrišču spremljati v zelo neugodnih pozah. Kljub temu pa bodo litijski košarkarji skušali doseči čim boljše rezultate. Čestitamo jim za uvrstitev v 1. republiško ligo! Lestvica II. vzhod: republiške lige 1. LITIJA 2. Dravograd 3. Podbočje 4. Drava 5. Zlatorog 6. Straža 7. Šentjur 8. Pomurje 9. Kamnik 10. Brežice 32 točk 30 točk 22 točk 20 točk 18 točk 16 točk 14 točk 13 točk 9 točk 4 točke T. B. PLANINSTVO PLANINCI SO ZBOROVALI Litijski planinci so na občnem zboru sprejeli poročilo o delu za lansko leto in izvolili novo vodstvo. Predsednik društva bo odslej Tine Maček, dosedanja predsednica Ana Mohar pa bo vodila mladinski odsek. Na občnem zboru v nabito polni dvorani občinske skupščine so podelili številna priznanja zaslužnim planincem in značke transverzalcem. Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavniki planinske zveze Slovenije in sosednjih, predvsem zasavskih planinskih društev. Litijski planinci, ki so najštevilnejša telesnokulturna organizacija v občini, so lani uspešno delali. Izvedli so ogromno izletov s pionirji, mladinci in člani, skrbeli za planinski dom na Jančah, za vzdrževanje Badjurove planinske poti, organizirali 1. spominski pohod na Tišje in opravljali še kup drugih del. V okviru PD Litija je pričela uspešno delati tudi alpinistična sekcija, katere člani so izvedli že številne vzpone v slovenske in hrvatske stene. T. B. Občinska konferenca ZSMS šteje 49 osnovnih organizacij: 25 v krajevnih skupnostih, 18 v delovnih organizacijah in 6 na področju konference mladih v izobraževanju (mladi v osnovnih šolah in študentski klub). Mladi v krajevnih skupnostih in mladi delavci so združeni v dveh področnih konferencah. Poleg raznih komisij, delujeta še center za mladinske delovne akcije ter center za obveščanje in propagando. Predsedniki teh komisij, konferenc, centrov in odborov tvorijo 16-člansko predsedstvo OK ZSMS. Sodelovanje z mladinci na osnovnih šolah Komisija, ki je za to delo zadolžena, ima v svojem programu dela stalne naloge: sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo, kurirčkovo torbo ter sodelovanje ob praznovanju dneva mladosti. Čim več starejših mladincev naj bi bilo vključenih v mentorstvo posameznih interesnih dejavnosti na šolah. Dana je pobuda, da prične v okviru Zveze prijateljev mladine delovati Zveza pionirjev in da se končno ustanovi Občinski svet Zveze pionirjev. Najvažnejše letošnje akcije mladih Ustanovitev TVD Partizan, ki si prizadeva, da bi oživelo rekreacijsko dejavnost; ustanovitev KUD Svoboda - dramske sekcije izpeljava MDA Kozjansko 1982 in nekaj lokalnih akcij; izdaja nekaj številk glasila OK ZSMS; razprava o dokumentih za XI. kongres ZSMS in priprava nanj. v okviru meseca mladosti pripraviti manifestacije in akcije, ki bodo predstavile vse smeri udejstvovanja mladih. LETOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK Obveščamo starše predšolskih otrok, da bosta WO Litija in Skupnost otroškega varstva Litija tudi letos organizirala letovanje 54 otrok v starosti od 4,5 let 7 let v počitniški koloniji na Debelem rtiču. Letovali bomo 10 dni, in sicer od 16. 6. 1982 do 26. 6. 1982. Prispevek staršev v ceni letovanja za enega otroka je 1.400 din. za samohranilke in starše z nizkimi osebnimi dohodki pa 800 din. Prosimo vse starše predšolskih otrok, starih od izpolnjenih 4,5 let dalje, da prijavijo udeležbo od 26. 4. 1982 dalje (do zasedbe mest) v VVO Litija, Bevkova 1, telefon 881-378. Letovanja se lahko udeležijo otroci iz vseh krajevnih skupnosti.na območju občine Litija, torej tudi tisti, ki niso obiskovalci vrtca. OBVESTILO Obveščamo vse občane, da se je uredništvo Glasila občanov preselilo v nove prostore na Parmovi 9, (prejšnja občinska zgradba). Pokličete nas lahko tudi po telefonu na število 881-617. Veseli bomo vašega sodelovanja. Uredništvo Cenjenim kupcem nudimo od 19. 04. 1982 do 18. 05. 1982 prodajo pohištva s 5 % popustom KUPLJENO POHIŠTVO BREZPLAČNO DOSTAVIMO NA DOM. Koristite lahko potrošniško posojilo. Polog — 50 %. Ceneje do orodja! Sekunda orodje UNIOR Zreče! Prodaja na težo. Za vse, ki izkoristite prosti čas in sami naredite to in ono, bo to orodje res dobrodošlo. Cena zelo ugodna. Tudi za počitniške dni, ki bodo kar kmalu tu, smo se založili. Nudimo lahka oblačila za pomlad in poletje, obutev, vse za kopanje, za najmlajše pa dobra izbira igrač. Pričakujemo vas v blagovnici Centromerkur Litija. VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB 27. APRILU IN 1. MAJU BLAGOVNICA V LITIJI DISKOTEKA V RIBČAH <Ž^i • odprta: četrtek, petek, sobota od 21. do 4. ure, nedelja od 18. do 22. ure • odlična glasba od Beethovna do najmodernejših hitov • prijetno vzdušje v na novo urejenih prostorih • ob prijetni glasbi boste postreženi s kraškim pršutom in savinjskim želodcem • velika izbira vin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač • parkirni prostor za najmanj 200 vozil • organizirani programi z znanimi ansambli, plesnimi skupinami, modnimi revijami, humoristi in znanimi osebnostmi t degustacije vin in žganih pijač Tekom leta bodo s posebnimi programi sodelovali: plesna skupina AL RUBA - HAZARD - DOBRI ZNANCI - druge znane skupine 25. 4. ob 17. uri program Beneških fantov s humoristom Marjanom Roblekom Upokojenci, kam na morje? V IZOLI imamo svoj dom z zaprtim bazenom in zagotovljeno zdravniško oskrbo V PIRANU je prav tako dom za oddih upokojencev -brez bazena KOLIKO DNI LAHKO PREŽIVIMO NA ODDIHU V TEH DOMOVIH? Vsakdo, ki se bo za to odločil, po 10 dni CENA ZA POLNI PENZION: IZOLA z regresom na osebo dnevno v maju in oktobru v juniju, juliju, avgustu in septembru v novembru in decembru PIRAN z regresom na osebo dnevno v maju in septembru v juniju, juliju in avgustu Turistična taksa je 320,00 din 420,00 din 280.00 din 264,00 din 284,00 din 3,50 din dnevno. PRIJAVE: pismeno ali osebno pri Društvu upokojencev Litija Jerebova 6, 61270 Litija