URN_NBN_SI_DOC-BX2SGFI2

Z a p i s k i K N JIŽ N IC I-; V N O VEM SISTKM U l-IN A N C IR A N J A Področje ku ltu re , kam or spada tu d i kn již n ič a rstv o , je zelo pom em ­ ben del družbene nadstavbe. Tep področje se je dolgo časa ob ravn a­ valo ko t popolnom a samostojno, (ako rekoč ločeno od m aterialne družbene osnove, 'l ežko je nam reč­ na po dro čju k u ltu rn e dejavnosti in ku ltu rn e g a razvoja d o lo č iti posa­ mezne učinke, ki so se kot taki p o ja v lja li istočasno / določenim i, časovno iu prostorsko om ejenim i m a te ria ln im i p o g o ji: enako tež­ ko. celo teže je zabeležiti tre­ nutne rezultate v p liv a n ja k u ltu ­ re na razvoj m aterialne baze in na razvoj ekonom ske pro izvo dnje kot njenega osnovnega sestavnega dela. S koraj nemogoče je torej o p a ziti v p ro iz v o d n ji in v družbe­ nem do ga jan ju kako h itro iu ne­ posredno re a kcijo na določeno k u l­ turno a k c ijo in obratno, ker je eno in drugo stvar daljšega procesa, p ri čemer je zelo težko o d k riv a ti sočasna m edsebojna v p liv a n ja m a­ te ria ln e osnove, k u ltu rn e nadstavbe in d ru g ih o b lik družbene zavesti. Toda k lju b vsemu tem u n ik a ko r ne m orem o tr d iti, da k u ltu ra ni odsev določenega družbenega polo­ žaja. da iii pogojena z določenim i zgo do vinskim i odnosi, da ni odvis­ na od družbenega razreda, ki je na oblasti. O tem pričata obseg in po­ men k u ltu rn e dejavnosti v vseli ob­ d o b jih razvo ja razredne družbe od sužnjeposestništva do socializm a, k a te ri z osvobajanjem človeka in z o b iljem proizvedenih m a te ria ln ih d o brin od pira velike m ožnosti prav za ra z v ija n je ku ltu re . fin a n c ira n je k u ltu re je b ilo po­ tem takem od nekdaj sestavni del določene d ru žbe no-p olitične in njej ustrezajoče k u ltu rn e usm erjenosti. Toda vedno in povsod je b ilo to zelo zahtevno in odgovorno delo. Toliko b o lj je odgovorno v družbe­ nem položaju, ko prevzema oblast v svoje roke delavski razred ter h k ra ti / njo — poleg obveznosti, zg ra d iti novo družbo prevzem a tu d i tako odgovornost za celotno ku ltu rn o dediščino kot skrb za na­ d a ljn ji razvoj k u ltu re v njenem najširšem sm islu. Ce gledam o iz takšne perspektive, vid im o, da je preobraževanje v ku ltu rn e m doga­ ja n ju . v položaju k u ltu rn ih in s titu ­ c ij in o rg an izacij samo sestavni del preobrazbe odnosov v družbeni m a te ria ln i bazi. Na področju p ro­ izvodnje m a te ria ln ih d o brin so v naši socialistični družbeni u re d itv i že popolnom a zavržene o b like na­ jemnega dela ter je delovni človek proizvajuvec postal tudi u p ra v lja ­ vec pro izvo dnih sredstev in odloču­ jo či č in ite lj p ri d e litv i dohodka za p ro du kte svojega dela. D ružbeni razvoj na področju pro izvo dnje du ho vnih d o brin more po tekati samo v enaki sm eri, čem ur so s po­ stopnim uva ja nje m ra z lič n ih o b lik u p ra v lja n ja že po stavljeni osnovni tem elji. V p rv ih po vo jn ih letih, predvsem do 1950. ozirom a t9'52. leta, so o p ra ­ vile ve liko vlogo p ri usm erjanju in F inanciranju k u ltu re družbene in p o litičn e organizacije, zlasti re p u b lišk i in o k ra jn i fo ru m i teh o rg a n iza cij (organizacija ljudske prosvete, zveza sin dika tov, zveza m ladine). U stan ovljen ih je b ilo