PoStnina plačana t gotovini. Leto LXIV., št. 237 Ljubljana, ponedeljek lo. oktobra ioji Cena Din 1.- iznaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji inserati netit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 0 Telefon It. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PODBĐ2N ICE: MARIBOR, Grajski trg fit. 8.----CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel. IdO. NOVO MESTO, Ljubljanska tel. fit. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — —• Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. NEMCI IN VOLITVE Nemci se bodo polnoštevilno udeležili volitev ter bodo kandidirali na državni listi ministrskega predsednika živkovića Novi Sad, 19. oktobra. Glasilo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji »Deutsches Volksblatt« poroča: Po pogajanjih ki jih je vodi! dr. Štefan Kraft z nosilcem državne kandidatne liste ministrskim predsednikom Petrom Zivkovičem, lahko objavimo, da bo dr. Kraft s svojimi političnimi prijatelji dF. Moserjem, dr. Grasiom. dr. Neu-nerjem in drugimi kandidiral v šestih a!i sedmih okrajih v Bački in Banatu na državni listi ministrskega predsednika Petra Živkovića. Zaenkrat so določene kandidature v naslednjih srezih: Ku'a. Odžaci. Bačka Palanka. Veliki Bečkerek, Jaša To-mič in Vršac. Določitev sreskih kandidatur se bo izvršila na sestanku zaupnikov, sklicanem v ta namen. V zvezi s to objavo objavlja »Deutsches Volksblatt* uvodnik pod naslovom »Na vo-Bšče!«, v katerem pravi med drugim: Prepričani smo, da bodo nemški volilci izvršili svojo dolžnost ter da bodo oddali svoje glasove kandidatom, od katerih pri čakujejo. da bodo verno zastopali njihove korist! v narodnem predstavništvu. Javno glasovanje bo dalo nemškim volilcem možnost, da odkritosrčno izpričajo svo'e prepričanje in pred vsem svetom manifestirajo svojo voljo, da hočejo živeti v tej državi v slogi z večinskim narodom. Pa tudi v srezih. kjer ne bodo postavljene nemške kandidature, se bodo nemški volilci odzvali intencijam Ni. V. kralja n kr. vlade in polnoštevilno šli na volišče Na dan volitev ne sme noben nemški /oli-lec ostati doma temveč naj vsakdo odda svoj glas kandidatu, o katerem misli, da bo njegovo delovanje koristilo pri obnovi države in harmoT'?nemn 507'+'" vseh stanrn in slojev v blagor skupnosti. Nemško psebivalstvo gre z zaupanjem na volitve. Pripravljeno je prispevati svoj delež k pomirjenju ter politični in gospodarski okrepitvi države, ki naj zavzame v društvu evropskih držav ono mesto, ki ji pripada po sposobnosti in pridnosti njenega prebivalstva in po skrbnosti njenih voditeljev. Nemško prebivalstvo bo šlo v volitve s tem večjim veseljem, ker se je moglo iz dosedanjega postopanja vlade napram nemški narodrr manjšini prepričati, da hočejo merodajni krogi manjšinski problem rešiti tako, da bo lahko reš:tev za-iovoljevala obe strani. Ustanovitev zasebnega nemškega učiteljišča je prvi dokaz na tej poti. Nemški volilci morajo zato na dan volitev do zadnjeera moža izpolniti svojo dolžnost. Mongolski upor proti Kitajcem Japonska letala cbstrelieva'a kitaiske čete - Voiaska zarota v Toki ju - Uporaba Kelloeffovepa nakta Pefcing, 19 okt Preteklo sredo so mon- | DOnska bi bila v tem primeru navezana sa- golske tolpe napadle mesto Cangvu. Med kitajskim vojaštvom in mongolskimi tolpami se je vnela srdita bitka, ki je trajala štori ure in v kateri je padlo 200 Mongolov ter mnogo Kitajcev Med bitko so se nad mestom nenadoma Dojavil* japonski letalci, ki so obmetavali kitajske čete z bombami Na podlagi tega dejstva sklepajo, da podrpirajo Japonci vstaško gibanje v Mongoliji. Zaradi napada je izjavil maršal Čangseuliang, da je odredi! generalu Canghusenu. naj mu pri vedo .Taponce ki jih bodo izsledili med Mongoli, žive ali mrtve, ker hoče imeti dokaz, da so napad vprizorili Japonci. Istočasno je ukazal, naj kitajske Čete branijo vsako ped kitajske zemlje proti nadaljnjemu prodiranju Japoncev. London, 19. okt Iz Kitajske in Japonske prihajajo poročila, iz katerih je razvidna resnost položaja. Trditev kitajske vlade, da so Japonci pričeli v Mongoliji uporni pokret proti kitajski suverenosti, dobiva novo hrano z vestjo da je mnogo mongolskih čet prekoračilo mandžursko mejo. Hujskanje japonskih nacijonalistov se vedno bolj širi. Napadi nacijonaiistične opozicije proti politiki ministrskega predsednika Šigehare postajajo vedno bolj ljuti, vendar pa se zdi, da je japonska vojaška stranka vsaj v eni točki ugodila predlogom vlade. Vojni minister je namreč sporočil svojim ministrskim tovarišem, da bodo bombna letala odpoklicana z bojnega ozemlja in da bodo tamkaj ostala le opazovalna letala. Tokio, 19. okt. Tu je bil nameravan vojaški prevrat, zaradi katerega je bilo aretiranih 9 mladih oficirjev. Baje so nameravali vreči sedanjo japonsko vlado, katere stališče v sponi s Kitajsko ne odgovarja željam gotovih vojaških krogov, ter jo nadomestiti z vojaško diktaturo. Listom je bila prepovedana objava podrobnosti o tej zaroti. Ženeva, 19. okL Po tajni seji novega odbora trinajstih članov sveta Društva narodov, v katerem je tudi ameriški delegat, je bil izdan v soboto zvečer naslednji komunike: Člani sveta Društva narodov so — razen zastopnikov obeh strank — nadaljevali proučevanj© kitaisko-japonskega spora ter razpravljali o predlogih, ki se morejo predložiti obema strankama. V ostalem so člani sveta kot zastopniki signatarnih oblasti pariškega pakta priznali, da bi bilo potrebno, če bi njihove vlade opozorile vladi v Nankingu in Tokiju na upoštevanje obveznosti, ki izvirajo iz čl. 2 tega pakta. Ta člen se glasi: Visoko pogodbene stranke so se dogovorile, da nočejo doseči ureditve vseh sporov katerekoli vrste ali izvora, ki bi mogli med njimi nastati, nikdar drugače, kakor z mirovnimi sredstvi. Vlade signatarnih držav so snoči na podlagi tega sklepa odposlale tozadevne brzojavke v Tokio in Nanking. Ta akcija pomeni, da je stopil v uporabo Kelloggov pakt Podvzeta je bila na željo ameriškega delegata, da se dokumentira, da ne igra v japonsko-kitajskem sporu vloge samo pakt Društva narodov, na katerega se sklicuje Kitajska, temveč tudi pariški pakt. Tokio, 19. okt. List »Sa Asahi« objavlja razgovor z visokim uradnikom vojnega ministrstva, iz katerga je razvidno, da je japonska vlada trdno odločena izstopiti Iz Društva narodov, če bi svet odločil v mandzurskem sporo neugodno zanjo. Ja- ma nase ter bi morala ustvariti enotno na cijonalno fronto, s katero naj bi si pomagala preko morebitne katastrofe N: izključeno, da bo Japonska na prihodnji raz orožitveni konferenci povzročala težkoce če bo sklenil svet Društva narodov ukrepe proti njej. Tokio, 18. okt. Vlada je poslala japonskemu zastopniku v Ženevo nova navodila v katerih izjavlja, da želi pred objavo svojega končnoveljavnega stališča k sklepu Društva narodov razjasnitev gotovih točk o zakonitosti tega sklepa in dejstva, da je Društvo narodov brez sklepa razpravljalo dalje o ostalih podlagah svoiega postopanja. Vojni minister general Minami ie posla! vladi spomenico, v kateri priporoča izstop Japonske iz Društva narodov. Ženeva, 19. oktobra, p. Včeraj se je svet Društva narodov ponovno sestal k tajni seji. V tukajšnjih krogih splošno govore, da se razvijajo dogodki v svetu Društva narodov glede na kitaisko-iaponsk* spor zelo počasi. Prevladuje mnenje, da svet ne bo pred sredo dokončal svojega dela. Položaj se smatra v Ženevi za zelo resen. Po vesteh iz Mukdena vršijo japonske čete *'se priprave, da prezimijo v Mandžuriji. Vse kaže. da Japonci ne bodo zapustili okupiranih pokrajin. Vsi člani sveta DN priporočajo obema prizadetima vladama, naj se mirno poravnata. Ni Izključeno, da bo proglašen finančni in gospodarski bojkot Japonske, če se ne bo pokorila ukrepom Društva narodov. Kulturni bof v Španiji Madrid, 19. oktobra. K"'Miška stranki e včeraj izdala nov manifest v katerem izjavlja, da priznava ustavnih določb i -e tičejc verskih vprašanj. Obenem napovedujejo, da se bo proti izvajanju teb določb borila z vsemi sredstvi *«*r za vsako ceno preprečila njihovo izvedbo. V političnih krogih smatrajo to za nekako vojno napoved katoliške cerkve in duhovščine državi in izjavljajo, da bo republikanski režim znal braniti ugled in moč T--pu-Slike. Minister pravde De lo« Rios je v razgovoru z novinarji izjavil, da bo državna oblast ostala v borbi proti cerkvi na legalni poti. Če pa L cerkev začel"1 skrivaj rovariti, bo natopila država z v*em.i sredstvi, da to rovarenje zatre. Listi poročajo, da so se začeli redov-že sami izseljevati, iz "esar se da sklepati, da cerkev za enkrat ne misli na Korbo. ■ Protiverski izgredi se kljub temu širijo. Ne mine dan, da bi ne prišlo v raznih krajih do demonstracr proti samostanom in duhovščini. Državne oblasti zelo strogo nastopajo proti demonstrantom in so za-stražile tudi vse cerkve in sarLOStane, da onemogočijo ponovitev dogodkov v Sara-gosi, kjer so demonstranti samostan zažgali. Povratek Dumesnila v Pariz Pariz, 19. oktobra. AA. Včeraj ob 2.20 popoldne je prispel z letalom na letališče Le Bourget francoski letalski minister Dumesnil. Potovanje Grancfija v Berlin Rim. 19. oktobra. A A. Zunanji minister Grandi bo prihodnje dni odpotoval v Nemono. V Berlinu bo 25. in 26. oktobra. Poplave v drinski banovini Reka Bosna prestopila bregove — Proga Doboj - Tuzla poškodovana Velika škoda v lozniškern srezu Sarajevo, 19. oktobra. Zaradi deževja zadnjih dni so vse reke v Bosni tako nara-stle, da so ponekod prestopile bregove in poplavile cele pokrajine. Reka Bosna je porušila tudi železniško progo Doboj — Tuzla na več krajih, železniška postaja v Dobo ju je popolnoma poplavljena. Reka Bosna Se neprestano narašča. Tudi postaja Vuknje je pod vodo. Telefonske zveze so večinoma prekinjene. Tudi na progi Grača-nica — Garamovac je promet oviran in ga vzdržujejo s prestopanjem, ker je proga na več krajih tako izpodjedena, da vlaki ne morejo voziti. Po vsej Bosni je zavladal hud mraz. V gorskih krajih je zapadel sneg, ki leži ponekod že 70 cm visoko. L oz ni ca. 19 oktobra V tukajšnjih krajih že par dni -neprenehoma dežuje. Reka Štira je za več metrov narasla nad nor» malo ter je v soboto popoldne zalila del Loznice. Zlasti hudo so prizadete ciganske naselbine. Uničeno je tudi mnogo živine, perutnine, pa tudi slabše zgrajenih poslopij. V kavarni »Bosna«* je uničenih 4.000 1 vina in žganja ter v skladišču 3.000 1 bencina. V selu Kozaki je voda odnesla več hiš. V neposredni bližini vasi je tudi železniška proga znatno poškodovana Precejšnjo škodo je povzročila poplava v Banji Ko-viljači. kjer je več hotelov in vil pod vodo. Prebivalci so morali sredi noči zapustiti domove, da so se rešili Tudi selo Trbušni-ca je pod vodo. Promet z okoliškimi vasmi je prekinjen. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleko, perilo i. dr. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Ref3rma koledarja Ženeva, 19. oktobra. AA. Odbor, ki mu je Društvo narodov poverilo reformo ko ledarja, je skleni! odgoditi razpravo o tem vprašanju na nedoločen čas. Odbor je mnenja, da ne gre vznemirjati sedanje dobe, ki tava v velikih gospodarskih in socialnih krizah, še s sporom o kočljivem ko ledarskem vprašanju. Navzlic temu pa je bil mnenja, da je treba cerkvenim obla stem priporočiti, naj bi odredile dneve ve likonočnih in binkoštnlh praznikov tako da bi bila Velika noč vedno v nedeljo drugi soboti v aprilu. Binkošti pa sedem tednov kasneje Tako b' imeli velikonočne praznike vedno med 9. in 15. aprilom. Francija in Amerika Znižanje mednarodnih dolgov in vojnih izdatkov edino sredstvo za ublažitev svetovne gospodarske krize Pariz, 19. oktobra. Odhod ministrskega predsednika Lavala v Ameriko, kjer se bo sestal s predsednikom ameriških ZedLnje nih držav, je zatenmil in potisnil v ozadje vse druge mednarodne dogodke. Ves sve tovni tisk se bavi z vsebino razgovorov, k se bodo vršili pri tej priliki in ki jim pri pisujejo največjo važnost v dobi iskanja izhoda iz vedno hujše gospodarske krize ki stresa celo trdne temelje ameriškega dolarja. Veliko pozornost je v zvezi s tem vzbudil članek znanega francoskega novi narja Julesa Sauervveina v pariškem sMa tinu«, v katerem pravi med drugim: Sestanek dveh vodilnih državnikov preo nastopajočo zimo, na katero gledajo vs narodi s skrbjo, je vsekakor važen in sko raj senzacijonalen dogodek. Ako bosta ta dva državnika našla skupno osnovo, poten je naglo izboljšanje svetovnega položaja verjetno, ako pa ne bosta našla nikakega sporazuma, bo pomenilo to še večje po slabšanje sedanjega položaja. Zato zasluž ta sestanek vso pozornost. Iz poročil, k prihajajo iz Amerike, pa je razvidno, da vlada v Ameriki nekaka negotovost. Treb? je namreč vpoštevati gotove probleme Predsednik Hoover je izgubil velik de) svojih volilcev, zaradi česar je previden in si skuša zopet pridobiti popularnost Zato je verjetno, da daje v dnu svoje duše pred nost sklepom in ukrepom, ki so popularn-To je dokazal že takrat, ko je kar čez noć prišel s svojim moratorijem. Ne bilo b-čudno, če bi sedaj iz Bele hiše proglasi nov evangelij razorožitve in reparacij. To da izjavil je, da Lavala ne misli postavit: pred izvršeno dejstvo, marveč hoče pred ložiti le predloge in čuti mnenje svojega francoskega tovariša. Jasno je, da bi bilo v nasprotnem prime ru Lavalovo potovanje preko luže brez predmetno. Francija si je s pametno politiko in po zaslugi svoje finančne moči ustvarila v zadnji dobi položaj, ki ga omogoča, da lahko odgovori tudi s kategorič nim »ne«, ne da bi s tem riskirala svoj politični in finančni kredit. To je položaj, ki daje Franciji nove prednosti. Ker je Francija močna, mora biti tudi pametna. Nihče ne ve. kaj se lahko zgodi v par mesecih. Kaj pomaga vsa moralna, vojaška in finančna moč, ki lahko v da našnji dobi skopni. To se je videlo zadnje dni pri padcu funta in pri angleški vojni mornarici, ki je ohromela že ob najmanj- šem uporu mornarjev. Toda Laval je mož dela in energije, ki ve, da je treba denar koristno uporabljati in da je nespametno izkoriščati moč denarja napram prijateljem in sovražnikom. Laval potuje v Ameriko s konstruktivnim programom. Jasno in logično bo pojasnil mnenje Ln stališče svoje države. Kar se tiče mdenarodnih dolgov, bo najbrže povedal Hoovru. da so žrtve potrebne, da pa tega ni ravno treba doseči v obliki moratorija. Moratorij ima dvoje slabih strani. Prva je v tem, da dolgovi naraščajo, druga pa, da si narodi, ki se tega zavedajo, prizadevajo za vsako ceno ohraniti svojo plačilno zmožnost. Mnogo bolje je odkrito priznati, da se ti dolgovi ne morejo v celoti plačati, in doprinesti žrtve v obliki znižanja. To znižanje bi lahko šlo do 50 odstotkov. Zedinjene države bi izgubile okrog 200 milijonov dolarjev na leto, Francija pa bi lahko pristala na važne koncesije glede razorožitve. Znižanje vojnih izdatkov za 25 odstotkov bi pomenilo za Ameriko prihranek približno 200 milijonov dolarjev, torej prav toliko, kolikor bi izgubila pri dolgovih. Francija bi prav rada doprinesla to žrtev, če bJ Zedinjene države pomnožile in ojačile sredstva za prepreče-nje vojne z enostavno in naravno obveznostjo, da v nobeni obliki ne bodo pomagale državi, ki bi kršila Kelloggov pakt In bi jo Društvo narodov v sporazumu z Zedi-njenlmi državami proglasilo za napadalko, ter da bo Amerika sodelovala pri gospodarskem bojkotu take države. Znižanje mednarodnih dolgov za polovico ter znižanje vojnih izdatkov na kopnem, na vodi in v zraku je edino sredstvo, ki more resnično pomagati vsemu svetu iz sedanje gospodarske krize. Na tej osnovi bo razpravljal Laval s Hoovrom. Vse drugo, kar se v zvezi s tem govori in piše, je plod fantazije. Pariz, 19. oktobra. Najbolj zaposleni človek na parniku >Ille de France«, s katerim potuje ministrski predsednik Laval, je radiotelegrafist. Neprestano prihajajo za Lavala brzojavke iz vseh delov sveta, v katerih mu žele pri njegovih razgovorih s Hoovrom čim več uspeha. Med drugimi mu je brzojavil tudi Briand te ženeve. Predsednik zunanjega odbora ameriškega senata Borah je pa prosil Lavala, naj mu omogoči zaupen razgovor. Krvav pretep v Šiški Snoči je bil pri pretepu v Šiški, ki ga je izzvala pijana družba, ubit delavec Ivan Garvas Ljubljana, 19. oktobra. Spodnja Šiška je bila včeraj tik pred mitnico prizorišče strahovitega pokoija. Ob 18.15 so prišli iz Weisove gostilne v Zgornji Šiški po Vodnikovi cesti v smeri proti Ljubljani hlapec Ivan Garvas, rojen leta 1905 v Pijavi gorici in zaposlen pri Viktorju Pečarju, Leopold Podobnik, hlapec pri prevozniku Rajku Turku, rojen 1906 na Vojskem Ln pristojen v l-irido, Alojzij Fink, delavec pri Heufflu na Viču, Anton Zupančič, Žagar pri Pogačniku, ter Stanko Mohorič, hlapec pri Viktorju Pečarju. Vsi so bili precej nasekani. Ko so prišli do mitnice, je vsa družba opazila ob levi strani v smeri proti šent Vidu na pragu sedeče tri delavce, ki so tam mirno jedli slanino ter si privezovali dušo z moštom, ki so ga imeli v literski steklenici. Eden izmed omenjene družbe je tedaj zakričal: »Auf biks, barabe!« Seveda delavci niso ostali mirni in eden izmed njih je izzivače osorno zavrnil: »Barabe gredo po cesti, mi tukaj pa mirno sedimo.« To je še bolj razkačalo prvo družbo, ki je brezobzirno zahtevala, naj jim delavci dajo piti vina. Bilo je videti, da se bodo vsak hip spopadli. In res, po par trenutkih sta si bili že obe skupini v laseh. Posledice so bile strašne. Ivan Gar vas je dobil sunek z nožem v vrat, ki mu je prerezal žilo odvodnico, kri je brizgnila naokrog in zgrudil se je nezavesten. Tudi Podobnik je dobil sunek z nožem v hrbet, ki pa je bil lažjega značaja. Videč kri, so vsi pretepači razbežali, mitničar Ivan Stritih, ki je bil priča strahovitega pretepa, je pa najprej pozval stranžika, tako: nato pa reševalno postajo. Z rešilnim av tom so prepeljali G ar v asa in Podobnika v bolnico, toda Garvas je že med prevozom umrl. Policija je kmalu nato aretirala več pretepačev iz prve skupine, za njim pa 381etnega delavca Dragotina Beleta, 25-letnega Miroslava Cajhna, ob 1. ponoči pa je bil v baraki na stavbižču tovarne za porcelan aretiran tudi Ivan Novak. Vsi trije ter tudi zgoraj omenjeni pretepači so bili zaslišani in je policija na podlagi za- slišanja več prič in pretepačev samih ugotovila, da sta glavna krivca Belč in Novak, zlasti pa zadnji. Novak je sunil Garvasa in Podobnika z nožem, zagovarja se pa, da se ničesar ne spominja in da je to najbrž izvršil v silobranu. To bo najbrž tudi res, kajti mitničar Stritih je izpovedal, da je videl, kako je Podobnik prvi spotaknil Novaka, da je telebnil na tla, ko pa se je pobral, je z nožem, s katerim je rezal slanino, dvakrat ali trikrat zamahnil proti nasprotnikom. Policija zasliševanje nadaljuje in bo najbrž razen Novaka in Beleta vse druge izpustila. Zaenkrat ostane v zaporu tudi Podobnik, ki so ga iz bolnice prepeljali na policijo, ker je njegova rana neznatna. Z nožem v trebuh Davi so prepeljali v bolnico težko poškodovanega Petra Legata, ki ga je včeraj neki Anton Bulovec, posestnikov sin iz Doslovč z nožem med prepirom sunil t trebuh in ga nevarno ranil. Legatovo stanje je brezupno. Enoletni otrok pil oetovo kislino Včeraj so v bolnico pripeljali enoletno Vidko Berlecovo, hčerko kajžarja iz Srednje vasi, ki so ji včeraj domači menda namesto zdravila pomotoma dali piti oetovo kislino, po drugi verziji ji je pa to nasve-toval neki znanec, češ, da bo otrok okrevaL Mala Vidka se v bolnici bori s smrtjo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2273.78 — 2280.62, Bruselj 786.49 _ 788.85, Curih 1098.45 — 1101.75, London 213.53 — 221.01, Newyork 5591.01 — 5608.01, Pariz 220.65 — 221.31, Praga 165.86 — 166.36, Trst 287.42 — 293.42. INOZEMSKE BORZE. Curih, 19. oktobra. Beograd 9.05, Pariz 20.0875, London 19.75, Newyork 510. Bruselj 71.60, Milan 26.40, Madrid 45.75. Amsterdam 206.80. Berlin 118.50. Sofija 3.70. Praga 15.10, Varšava 57.—, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05. stran £ >S L O V E N S K T NAROD«, dne 19. oktobra 1931 Ste?. 23/ Poklonili smo se njegovemu spomin Ganljiva spominska svečanost ob odkritja nagrobnega spomenika dr. Gregorju Žerjavu Ljubljana, 19. oktobra. Lahka meglena tančica je bila včeraj dopoldne še na nebu. da je solnce le medlo po>sevalo na množice, ko so hitele k Sv. Križu. Nabiti avtobusi eo trgali reko Ijud* stva in elegantni avtomobili so jo rezali, da se je množica stiskala na robu ceste ob porjavelih travnikih. In kakor bi bil v to reko vsul cvetja, je bil ta gosti rob poln krizantem. nageljnov in poslednjih vrtnic. Polna naročja 60 jih imele dame in s šopki v rokah 6o hiteli otroci z mamicami na pokopališče, da vidijo nekaj, kar si bodo zapomnili vse življenje. Rdeče sofcolske krajce in dolga vrsta gasilcev iz Ljubljane, Šiške. Kašlja in Barja se gnete skozi množico za svojo, v zlatu se lesketajoćo zastavo. Tiha je vsa množica, a vendar ni žalostna, saj čuti, da ne gre za pogrebom, temveč k zahvalnemu praznovanju. Vse črno je na pokopališču med belimi kamni in temnimi cipresami in vse je v rožah in cvetju. Ni praznik vseh svetnikov, temveč velik in lep praznik neumrljive ljubezni, spoštovanja, hvaležnosti in vere v vstajenje. V visoki vazi na grobnici žare rdeči nageljni med roženkravtom in rožmarinom, pod njo se pa pritiskajo hladne mramorne plošče velike rožne krizanteme. ki >:a jih mami in očetu prinesla hčerka Nada in sin Borut, spremljana od sklonjenega strica Alfonza, srebrnolasega ded? g. Lavrenčiča ter potrte tetke s soprogom g. ing. Igom Pehanijem. Zastopnik kralja divizijski general g. Bogoljub Ilie. zastopn;k predsednika vlade vrhovni inspektor g. Radoslav Dunjič, zastopnika kraljeve vlade ministra gg. dr. Albert Krarner in Ivan Pucelj. poslanik naše države v Pragi minister g. dr. Prvislav Grisogono, ban g. dr. Drago Maru si č s podbanom g. dr. Pirk-maverjem, bivši minister-poslanik Ivan Hribar, predsednik višjega deželnega sodišča g- dr. Rogina, direktor železnic g. dr. Borko, upravnik policije g. Keršovan, konzularni zbor s češkoslovaškim konzulom g. inž. Ševčikom na čelu. župan g. dr. Dinko Puc z večino občinskih svetnikov, podžupan spl:tsk: g. Stojanovič v imenu Zveze mest, žup..mi gg. Ciril Pire iz Kranja, Lončar i/ Tržiča. Pupis iz Logatca, Zakotnik iz Zgornje Šiške, podžupan dr. Lipold iz Maribora in dr. Kalan iz Celja, zastopnice ženskih organizacij, zastopniki Sokolstva in predstavnik vseh važnih korporacij il organizacij iz Ljubljane, pa tudi zastopniki smetov in delavcev z vseh strani banovine so zbrani okrog belozagrnjenega visokega stebra. Rahlo se zlivajo mehki akordi godbe Sokola 1. s šelestenjem trakov na vencih in mehko čuvstvo razneži srca ob večno lepi žalostinki »Blagor mu«, ki so jo posebno čuvstveno zapeli pevci Hubadove župe. Samo še beli oblački plavajo na sinjim ^\s^> kega nebesa, ki se na njem izpreminja rde-česrebrni »Lojze« in obletava njivo miru v čast dr. Gregorja Žerjava. Cvet naroda, rože v rokah i a rože po vseh grobovih, vsa priroda pa v jesenskem zlatu — samo en ogromen venec okrog groba dr. Žerjava in njegove Milene. Nežno in prisrčno pričenja minister dr. Krarner svoj govor. Vidi mu se na drhtečih rokah, kako težko 6e premaguje in kako stiska v prsih najglobljo bol. Nadčloveško zadržuje solze in možato govori o svojem najboljšem prijatelju in o vsem, kar je storil dobrega in velikega. Tišina je ob grobu, da se čuje plapolanje malih lučk na »tebri-čih grobnice. Beseda se. mu pretrga in v solncu se zablešči veličastni steber 6 kamenitim plamenom proti nebu. Vse pobožno strmi v beli dr. Žerjavov obraz in čita njegove misli ter prisega njegovim idejam. Dr. Žerjavove oči pa zro tafco zagonetno naokrog, kakor bi iskale tudi one, ki 60 ga kamenjali dan na dan, da bi jim odpustil in jih objel. A trdo in mrzlo je njegovo mramorno obličje. Zakaj hudo ga boli. Vsi navzoči pa drhte v spoštovanju do njega, ker ga mora spoštovati vsak. Vsaik, ki je človek dn ve, da je dr. Žerjav žrtvoval zadnjo kapljo krvi za nas neozdravljivo bolan v popolni zavesti, da nikdar ne bo užival sadov svojega gigantskega truda. In zopet so mile oči mramornega obličja in v vse s-šce objemajoče njih pogled. Meglica solze zakriva veličastni spomenik in v srcih od* mevajo tople besede poklonitve z Jadrana, ki jih govori prijatelj dr. Gregorja Žerjava, poslanik g dr. Prvislav Grisogono. Negibno stoji ves čas v spomin na veUko pokojnikovo delo zamaknjena množica Častilcev in tišino prekinjajo le rezki in kratki vzkliki: »Slava!« po vsakem govoru. S poveljevanjem vajeno besedo se zahvaljuje starosta Jugoslovenske sokolske zveze dr. Gregorju Žerjavu za vso pomoč človekoljubni organizaciji, ki ji je vzor požrtvovalnosti. Globoko pretresajo možati stavki ministra g. Ivana Puclja udeležence svečanosti, da se ne morejo zdržati glasnega pritrjevanja. Logaški župan g. Pupis je s preprostimi besedami izrazil najtoplejšo zahvalo našega kmeta največjemu njegovemu prijatelju in delavec g. Ravnik z Jesenic je dr. Žerjava z najprisr&iejšo zahvalo proslavljal kot najnesebičnejšega zaščitnika vseh bednih in zatiranih. Venec za vencem so pokladali častilci na mramorne plošče. Minister dr. Krarner je kot predsednik Odbora za postavitev spomenika položil krasen venec zelenega m zlatega lovorja s svilenimi trakova v državnih barvah. Lovorjeve vence so pa položili tudi podstarosta Milko Krapeš in tajnik Flegar za .Sokolsko župo Ljubljana. S 5rao-zelenimi rudarskimi barvami m tr oboj ko je bil povit venec, ki bo ga dali svojemu zaščitniku v imenu rudarskih upokojencev iz Trbovelj Leopold USendčnJk, N&o Pm- trih in Filip Slokan, s palmo ok-rasen venec, ki ga je položila deputacija Jugoslo-venskega učiteljskega udruženja. Za Jugo-slovensko gasilsko zvezo so prinesli lovor* jev venec starosta Josip Turk, Stanko Pri-toušek in sivolasi gasilski veterani Perme Medic in Lapajnar. Za Klub Primork e nredsednica Maša Gromova položil na grob velik šopek nageljnov in se i prisrčnimi besedami spomnila tudi ge. Milene Žerjavove. S severne meje je pri ne 4a šopek nageljnov in rožmarina učitelj ci Je-žovnikova, velik splet nageljnov županja ga. Olga Pucova, kito prekrasnih rdečih rož soproga načelnika, ga Kat;nKa Ribu i karjeva, prekrasne krizanteme, ga dr. Bor-kovi dehteč šopek vijolic, ga .1" Lipold ova iz Maribora, zelo lep venec narodno prosvetno IraStvo »Vodnik« iz Zgj.M -t Šiške, \>nec daiij in nageljnov pa so p>'ož;j za-srepniki srednješolske organizacija »r'repc-r~d< in njih vodja Prekoršek j.- spregovoril v iin.-i.u mladine toplo pokloni"iv sv~-i-jmu vzorniku, da so bili ginjen* tudi vsi odrasli. Na mesto cvetja aa l-jror> so pa prijatelji in čestilci dr. Gregorja Žerjava darovali 5000 Din za dijas:-.. podporni hklad akademskega starejšin^kegi? društva oadran« v Ljubljani. Svečanostni >pjred so zaključili pevci z v srce segajočo Pre-lovčevo nagrobnico »Zadnje slovo« in že je zaigrala godba. Kakor bi se pesem dvigala in oddaljevala, je izvenela otožna žalostinka. Pridušenega ihtenja je bilo polno, vse in vsem je bilo tako, kakor bi bili dr. Gregorja Žerjava šele pokopali. V stiskajoči žalosti je množica pozabila, da se je v tem razlilo solnce v vsem svojem veličastvu, svetlo in toplo, kakor je bila njegova duša. Zastopnik predsednika vlade inspektor Dunjič se že poslavlja od pretresene dr. Žerjavove družine, a vsa okolica je še nema in kakor priklenjena na mogočni steber. Ves visok je in svetal v zlatih žarkiih napisa njego* vega imena Nenadoma je zopet na tribuni visoka, sloka postava ministra dr. Kra-merja. sklonjena h grobu, kakor bi ga ne pokrivale težke mramorne plošče, in kakor brat brata zaprosi než mi-i'6ter: »Predno se razstanemo, dragi Gregor, te moram še nekaj prositi. 2ivimo v velikih časih in tvoja duša ni poznala nobenih nasprotij, kadar je šlo za veliko narodno stvar. Glej, tu imaš soseda, ki ni imel sreče, da umre v svobodni Jugoslaviji, a bil je, kakor Ti, glasnik velike naše narodne misli. Tam leži Janez Evangelist Krek. mož. ki je tudi dejal: Od Maribora do Soluna en narod, ena država, en kralj! Dragi Grego*, vem. da daješ svoj pristanek, da vzamem ta venec s Tvojega groba in ga ponesem tja na njegov grob. s Tvojim pozdravom.« Prej ves potrti, globoko sklonjeni prijatelj je zopet visok vzravnan in ponosen soborec pokojnika. Množica strmi in stiska ustnice, da zaduši čuvstva, ki se lomijo v srcih kakor vihar. Lučke na grobnici zatrepetajo pred vihrajočimi trakovi trobojnice dr. Žerjavovega venca in venec se vzdigne visoko nad črno množico. Od groba se je odtrgal in nosi pozdrave kakor plapolajoča zastava v zmago bratstva zaupajočih. In za tem praporjem srca in ljubezni minister Krarner ob zastopniku kralja, divizijskem generalu Iliču, za njima pa zastopnik pre-zidenta vlade vrhovni inšpektor Dunjič z ministrom Pucljem, banom dr. Marušičem, poslanikom in vso dolgo vrsto enakih po duši. Spominska svečanost junaku za Jugoslavijo se prelije v triumf vse združujoče jugoslovenske ideje. Vsi se zavedajo trenutka in streme proti gigantoma, ki čakata na dr. Krekovem grobu venca-praporja, in že položi dr. Krarner med nju zeleni venec z modro-belo-rdeoimi trakovi: »Slava spominu Janeza, Evangelista Kreka« in »Sla. va« odjektne daleč med kamenitimi grobovi, da se 6tresejo mrke ciprese. Giganta na Krekovem grobu zvesto varujeta pozdrav dr. Žerjava, nad njima pa nebo tako čisto, tako jasno in tako visoko, kakor je lepota te počastitve. gledališče DRAMA Začetek ob 20. 'Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto. Torek, 20. oktobra: Gostovanje v Celju Kralj na Betajmovi). Sredo, 21. oktobra: PritKčje in prvo nadstropje. Red E. Ljubljanska drama ostane danes in jutri zaprta. Dramski ansambel gostuje v torek zvečer v celjskem Mestnem gledališču, kjer vprizord Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi*. V sredo, dne 21. t. •m. pa se ponovi v drami Nestroyeva burka »Pritličje in prvo nadstropje« za red E. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto. Torek, 20. oktobra: Damski lovec, Car se da fotografirati. Red B. Sreda, 21. oktobra: Zaprto. Prva repriza oper »Damski lovec« in »Car se da fotografirati« bo v torek 20. t. ■m. za red B. Ponovite, se dve moderni deli, ki sta dosegli pri premijeri tudi pri nos prav lep uspeh. »Damski lovec«, opera gest, v njej nastopajo pevci in plesalci, vei skupaj v interesantni šahovski igri. Glavne pevske vloge pojo: ga. Ribičeve, ga. Kogejeva ter gg. Primožič, Kovač m Zupan. Gfami plesni vlogi izvajata gdč. MohaTJeva, Skeletov a in g. Golovin. V »Carju« pa nastopijo: ga. Gjungjenac, Police v a ter gg. Janko, Ivelja, Zupan, Povbe JAd. Predstava se vrši za red B. Pride! Pride l Pride! PAUL ABRAHAMova operetu čarobnih melodij. ««rn|evites» j a a a h. delo. ki s| odvaja triumfe po vceh odrih M\ela Z najboljšimi solisti in v najrazkošnejši izvedbi! Premiera v kratkem v ElilTflEJVI KlfiU JVIATICI Tekmovalno streljanje Oblastne strelske družine Pomen strelskih družin — Najboljši strelci so dobili lepe nagrade Ljubljana, 19. oktobra. Že »Jutro« obširneje poroča o slavnostni otvoritvi tekmovalnega streljanja patriotske organizacije, ki se je iz Srbije naglo razširila po vsej državi,, zato pa ponavljamo le, da sta ob tej priliki govorila predsednik Streljačke družine general g. Dragom i»r Popović, posebno lep govor je pa imel divizijski general g. Bogoljub Iiič, ki je povdarjal. da ob stremljenju za splošno razorožitev ne harmonira popolnoma prirejanje strelskih tekem, vendar je pa mogoče tudi v najbolj zaščitenem miru presenečenje, zato pa moramo biti vedno pripravljeni in prav zaradi te pripravljenosti vsega naroda, da brani svojo mlado državo tudi z orožjem, so strelske družkie tako važne in pomenljive, da bi morali biti njih člani vsi dobri patrioti. Popoldne se je strelišče napolnilo s strelci, prihajali so pa streljanje gledat tudi izletniki iz vseh slojev. Streljanje je vodil društveni podpredsednik g. Milan Ster-lekar in mu je pri tem pomagal njegov namestnik g. Joco Kostanjevec. Nadzorstvo je pa imel povsod požrtvovalni polkovnik g. Jaklič. Rezko pokanje vojaških pušk je ves čas spremljala vojaška godba, da sta se ta dva popolnoma nasprotna elementa združila v prav posebno harmonijo ter za* vila v duh po smodniku. Prekrasno solnč-no popoldne je pomagalo do najlepšega razpoloženja, da so bili uspehi strelcev uprav sijajni. Zlasti so gostje občudovali posamezne strelce in neprestano so imeli polno gledalcev markantni polkovnik g. Novakovič, trije bratje Heinriharji, Dušan Gorazd in drugi tekmovalci. 2e so se slabo videli cilji, ko je bila tekma po 5. un zaključena in so odseki pričeli računati rezultate. Zvečer se je vsa družina zbrala v lepi dvorani hotela »Štrukelj«, kjer je razdelitev nagrad otvoril predsednik general Po-povič z izpodbudnitn nagovorom, nato je pa tajnik Roš prečital rezultate tekme in razdelil srečnim zmagovalcem naslednje nagrade; ki reprezentirajo skupno vrednost okrog 20.000 Din. Na zmagovalni tarči je dobil g. Fran Hrovatin I. nagrado, namreč krasno lovsko puško, dar spedicijske tvrdke Grom, II. nagrado Fran Heinrihar barometer, dar Srr^lskt: družine; III. nagrado polk jvnik Novakovič srebrne aezo, ki jo j- darova član družine g. C",e:bec; IV nag-ajo g Ctil Jelene iz Kranj..; status o »Medvedje«, dar firme Agnola; za V. na^rido ;e pa dob! g. Joco K os ta n j e v e c miniaturen sodček poln iaji»i Ij-šega vina z klet hotela »Štrukelj«. Za na >..-*jše pogodke na ta-M »Trtfav« j„- dobil I. nagrad.* £ polkovnik Li'iba N r~ v ■ k C ▼ c ii s ee~ prvovrstno pštoo ki jo je l«.* > aT ban i di Drago Ma išl5; jI. nagrado g. Franc Heinrihar in sicer srebrn kronim^te; Streljačke dr i^ne; za III. nagrado je ^ob:l siebrno cigareta*) do« zo Streljačke družine g. Jelene Ciril iz Kranja; za IV. nagrado g. G a i i č Stane servis za liker, ki ga je daroval č'an g. Gerbec; za V. nagrado bronasto statueto »Fazani«, dar tvrdke Kaiser g. Fran Rozman iz Kranja. Za največ krogov na tarči Ljubljana I. je sprejel dragocen pozlačen srebrn pokal, ki ga je darovalo Društvo ostrostrelcev g .polk. Novakovič; za II. nagrado je dobil elegantno moderno namizno svetiljko, dar Elektro industrije, g. Joco Kostanjevec; za III. nagrado g. Franc H a i n r i h a r barometer drogerije Gregorič; za IV. nagrado g. Dušan Gorazd antičen lestenec mestne elektrarne; za V. nagrado g. Minko H a i n r i -h a r lovski nož tvrdke Kaiser. Za streljanje na tarči »Blegoš« je dobil I. nagrado tudi g. polkovnik Novakovič in sicer dragoceno lovsko puško, ki jo je daroval generalni direktor TPD g. inž. Skubec; II. nagrado g. Dušan Gorazd srebrno uro tvrdke Suttner; III. nagrado g. Franc H a i n r i h a r pištolo Strelske družine; IV. nagrado g. Heinrihar Minko, elegantno srebrno dozo tvrdke Eberle; V. nagrado g. Rudolf D e r ž a j, čajni samo-var tvrdke Schneider in Verovšek; VI. na* grado g. Vmko Heinrihar, veliko lino* lejsko preprogo tvrdke A. in E. Skaberne; VII. nagrado g. Kostanjevec Joco, elegantno listnico, dar člana g. Vahtarja; VIII. nagrado g. P e r u z z i Emil, namizni pribor tvrdke Schneider in Verovšek; IX. nagrado Hrovatin Franjo, Gillet-aparat tvrdke Besednik in drug: X. nagrado gosp. Franjo Cvetko, term os tvrđke Bogdan 2iHč. Na tarči »Grintovec« so si priborili: I. nagrado g. Franc Heinrihar, najpreciznejšo malokalibersko puško, dar diviz. gen. Bogoljuba Ilica; H. nagrado g. Minko Heinrihar, srebrno uro Streljačke družine; III. nagrado g. RudoK Deržaj, srebrno dozo Streljačke družine; IV. nagrado g. Anton Pire, foto-aparat tvrdke Jurman; V. nagrado £. Joco Kostanjevec, Gillet-aparat; VI. nagrado g. Vinko Heinrihar, servis za liker; VII. nagrado g. Franjo Cvetko, eleganten tintnik tvrdke M. Tičar; VIII. nagrado g. polkovnik Novakovič, šatuljo za cigarete, dar tvrdke 1. Samec; IX. nagrado g. Vili Franchetti, Elida-parium tvrdke Demšar; X. nagrado g. Šolar Herman, ter-mos rirme Bogdan Žilic; XI. nagrado podpredsednik g. Matko Jevak, dragocen lovski nož, ki ga je daroval diviz. gen. g. Bogoljub IHĆ. Za najboljše streljanje na tarčo »Srnjak« je dobil I. nagrado g. Franc Heinrihar. in sicer bronast kipec »Lovcac, ki ga je darovala firma A. Krisper; II. nagrado g iMinko Heinrihar, bronasto statueto »Je-en«; III. nagrado g. Heinrihar Vinko, kadil-ni pribor firme Breznik in Fritsch; IV. nagrado g. Peruzzi Emil, lovski nož g. div. gen. Bogoljuba Ilica, V. nagrado pa g. Franc Rozman, tennos tvrdke Bogdan Zilič. Za prvaka v stoječem in klečečem stavu je bil proglašen g. Fran Hrovatin, za prvaka v ležečem stavu pa polkovnik g. Ljubo Novakovič. Po razdelitvi nagrad se je razvila med strelci, ki smo med njimi opazili tudi več dam ter komandanta našega Triglavskega polka, polkovnika g. Cvejiča, najprijetnej-ša zabava in vrsto govornic je otvoril simpatični Črnogorec g. polkovnik Novakovič s pesniškim patriotskim govorom, ki je v njem povdarjal, kako srečnega se počuti med brati Slovenci v Ljubljani, zlasti pa v Strelski družini, ki uživa ugled, da je med najzavednejšimi v vsej državi. Nato so se pa vrstile resne in šaljive napitnice gg. Medica, Cvetka, Orehka in drugih, dokler ni zopet spregovoril polkovnik Novakovič ter proslavljal 5 letnico društva, njegove viteške cilje, govoril je pa tudi o naporih in zaprekah, preko katerih pa društvo gotovo pride k cilju. Zasluge za uspehe Streljačke družine ima predvsem požrtvovalnost vseh članov, zlasti pa vzorni predsednik, legendarni junak general Dra-gOinir Popović, ki ga podpirajo podpredsedniki Sterlekar, Jevak in Orehek, prav tako kakor skrbni blagajnik Sinčič in vzorni tajnik Roš. Prav posebno je pa govornik povdarjal požrtvovalno vnemo bratov Heinriharjev, ki so povsod prvi. Za njimi pa ne zaostaja agilni član g. Medic, a največjo zahvalo je družina dolžna članu polkovniku Cvejiču. Zahvalil se je tudi vsem darovalcem dragocenih daril, zlasti pa vsem tvrdkam, ki so s tem dokazale, da se ljubljanski trgovci in pridobitniki niso utopili v materijalizmu in da je njih ogromna večina vzorno patriotska. Le nekaj velikih firm pa ni mogel imenovati, češ da ie deputacija društva, ki je bil v njem tudi govornik, doživela prav nevljuden sprejem, ki se pa gotovo več ne ponovi. Končno je govornik nazdravil protektorju organizacije Nj. Vel. kralju, ki so ga pozdravili vsi navzoči z navdušenimi vzkliki »slava«. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 19. oktobra, kato-ličani: Peter Alk, Stojgoj; pravoslavni: 6. oktobra: Toma. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Revizor Haselhun Kino Ideal: Ljubavni ekspres. Kino Dvor: Kozaki ob 16. ZKD: »Micky - miške« ob 14.30 v kina MaKci. Koncert Sloge ob 20. v veliki dvorani Ljubljanskega dvora. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in Bakarčič, Sv Jakoba tr« 9. Torek, 20 oktobra. 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13: Čas, plošče, borza. 17.30: Otroški kotiček. 18.15: Salonski kvintet 19.15: Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 19.45: Dr. Pr. Ve-ber: Etika in sociologija evangelijev. 20.3f): Prenos iz Zagreba. 22.80: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Sreda, 21. oktobra. 12.15: Ploš&e. 12.45: Dnevne vesti. 13: <""as, plošče, borza, 18: Salonski kvintet 19: Dr. N. Preobraženski: Ruščina. 19.30: P. dr. Roman Tominec: Henrik Ibsen. 20 Zabavno čtivo. 20.30: Simfonični koncert (prenos iz Zemuna). 22.30: Cae, po roči h. napoved programa za naslednji dan. Moderni otroci — Čigav pa si, fantek? — Sodišče me je prisodilo materi. I Aleksander Knez | Ljubljana, 19. oktobra Ugledno Knezovo obitelj v Ljubljani ie ^adel težak udarec. I/ Sarajeva je prispela davi žalostna vest, da je iztrgala neizprosna smrt iz njene srede g. Aleksandra K n e-za, solastnika velikega Knezovega podjetja, ki je davi ob 8. zjutraj po kratki in mučni bolezni nenadoma preminul Pokojni Saša se je bil namreč udeležil kongresa Ro-tarijcev v Sarajevu, kamor 6e je bil odpeljal že nokoliko bolan. V ušesih ga je trgalo, a se mu je tik pred potovanjem zdravje nekoliko ^boljšalo. Med vožnjo t>e je najbrž prehladil, nastalo je vnetje srednjega ušesa in moral se je podvreči težki, nevarni operacija, ki ji je davi podlegel. — Vnela sc mu je možganska mren i S Sašo Knezom leže v grob eden naj* markantnejših predstavnikov našega gospodarskega življenj«, mož izredne energije, pridnosti, globokega socijalnega čuta in ljubezni do bližnjege. Pokojni je bil plemenit človek, po§ten in odkrit značaj m velik dobrotnik siromakov. Kavalir od pete do glave, kakršnih je v današnji dobi materijalizma malo. Udejstvoval se je mnogo na gospodarskem polju, bil je, kot rečeno, solastnik velikega Knezovega podjetja, ki ga vodijo bratje Saša, Tomo in Zdenko Knez, bil je član uprave Kmetske posojilnice, enega naših najstabilnejših denarnih zavodov, član uprave Ljubljanske Kreditne banke, sodeloval je pa tudi pri raznih drugih gospodarskih podjetjih. Potoval je mnogo po svetu, bil je v Južni Ameriki, kjer se je naučil španščine, delj časa je bival tudi na Danskem, kjer je tudi navezal ozfce stike s predstavniki tamošnjih gospodarskih krogov. Zato ga je danska vlada pred leti in v priznanje njegovih zaslug za gospodar« sko in tudi kulturno zbližanje obeh narodov imenovala za honorarnega konzula Danske v Ljubljani. Pa ne samo na gospodarskem po,ju, nego tudi politično se je pokojni Saša aktivno udejstvoval. Bil je navdušen in iskren J-ugosloven, zaradi srbofilstva je bil med svetovno vojno interniran in zaprt v Gradcu. Celo leto je presedel v ječi med roparji in morilci, ker ni odobraval avstrijske politike in ker je javno in odločno izjavil, da je SrSija na pravi poti. Samo mladost ga je rešila sicer gotove smrtne kazni. Tudi po vojni je ostal zvest jugoslovenski ideji, stal je v prvih vrstah borcev za ve!itMla1oet< m društvo Težka atletika Herknles v Celjn co razpuščena, ker nimajo pogori »v ia pra^-n.1 obstoj. — ' Nakaznlška in odkupna služba z Madžarsko. Uradno se razglaša, da je madžarska poštna nprava začasno omejila mednarodno nakazniško in odkupno službo In sicer: 1. ukinila je popolnoma spre jemande nakaznic za inozemstvo; 2. odredila je. da se odknpne pošiljke iz inozemstva ne smejo izročiti, razen če se predloži dovoljenje madžarske Narodne banke. To dovoljenje pa se ne zahteva za pisemske pošiljke, škatle z označeno vred nostjo in vrednostna pisma, kadar odkupnina ne presega zneska 25 pengov in za pakete, kadar odkupnina ne presega zneska 50 pengov. Iz naše države se smejo pošiljati nakaznice v Madžarsko še nadalje do zneska 3000 Din. — Za zaščito domače produkcije. Na pobudo Saveza hrvatskih obrtnikov je bil v Zagrebu ustanovljeni odbor za propagando domače produkcije. Na včerajšnji skupSčiei Saveza hrvatskih obrtnikov je bila sprejeta resolucija, k! izraža nas'ed-nje želje: Kr. vlada naj skuša zmanjšat; na minimum nvoz mzemskcgn izgotovlje-nega blaga, zlasti onega, ki ga doma v dovoljni meri pridelujemo in izdelujemo S tiskom ter po posameznih društvih naj se dela propaganda za kupovanje domačih izdelkov. Vlada naj prepreči u stanovite v podružnice Ba/t'ine tovarne, zlasti pa na; ne dovoli BatMnih popravljalo ic Čevljev. Kontingentiraa naj se končno uvoz inozemskega izgotovljenega obuvala in dovede v sklad s potrebami domačega trga. — Na letošnjem velikem sadnem sejmu, ki bo od 25. do 27. oktobra v paviljonu »G« na velesejmu v Ljubljani, bodo ljubitelji dobrega in izbranega sadja obilo in po ugodnih cenah postrpženi. Predno se založite za zimo 9 sadjem, počakajte na veliki sadni sejem, kjer bo bogata izbira najboljših zimskih sort. — Novo poslopje tehnične fakultete v Beogradu. V navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja polkovnika šariča ter prometnega ministra inž. Radivojeviča in drugih odličnikov. zl^ti predstavnikov Kulturnih in gospodarskih organizacij je bilo včeraj dopoldne slovesno otvorjeno posiopje nove tehnične fakultete. Ob 11. dopoldne je blagoslovil poslopje dekan teološke fakultete dr. Dimitrije Stepanovic 8 profesorjem dr. Lazom MiLrkovlčem. Pri tej priliki je imei dekan tehčnične fakultete Milan Savič primerni nagovor, ki se mu pridružil z lepimi besedami tudi rektor dr. Vlada Mitrovič. — Esperantska razstava v Beogradu. Včeraj dopoldne je bila v prostorih mestnega doma v Beogradu v prisotnosti številnih osebnosti otvorjena esperantska razstava, ki jo je priredilo beograjsko esperantsko društvo. Po pozdravnih govorih A tanac kovica, Jovanovića. Kla^iČa in drugih je govoril predsednik društva Ste fanovič o pomenu esperanta v mednarodnem življenju. V okusno prirejenih prostorih so razstavljeni originali in prevod>l. znanstvena dela, propagandne brošure, plakati, trgovska reklama, vodiči itd., vse v esperantskem jeziku. Materijal je bil zbran v raznih kontinentih v 15 državah. — Vič. Te dni so odprli Tržaško cesto tudi avtobusom, ki so moral! nekaj tednov delati ovinek skozi Rožno dolino Jame in kotanje na Tržaški cesti so zasuli z gramozom. Zasuli so tudi globoke vdrtl-ne na Cesti II. v Rožni dolini Na Gesti XI. delajo naravna hodnika In cestišče. Isto se godi na Cesti VT., koder &o obenem v delu požiralniki. Sploh se v Rožni domi pridno urejajo in popravljajo ceste odkar se je izvršila kanalizacija, — Hišo čevljarskega mojstra Pavlica na Cesti rV. je kupi! mesar Vampel, ki bo pritlične prostore adaptiral za svoj obrt Tako bodo :mel. Rožnodolci kar — 5 mesnic. Posestnik Smerkolj si dela k svoji enonadstropni niši na Cesti XVII. lepo teraso. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države nekoliko oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14.S. v Zagrebu 12.6. v Skoplju 12.3. v Izubijani 11.6, v Mariboru 11.2, v Zagrebu 10.4. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.5 mm, temperatura je znašala 5 *+opinj. — Umor 70 letne starke. V Novem Sadu je bil odkrit včeraj grozen zločin. Umorjeno so našli 70 letno vdovo železniškega uradnika Marijo Jonaš. ki so io že od četrtka pogrešali. Njen sosed ie obvestil poPcijo. da Jonaševe že od četrtka ni na soregled. V hišo je prišel detektiv in takoj spoznal, da se je nekaj zgodilo, ker jc iz kuhinje strašno smrdelo. Detektiv je poklical sodno komisijo, ki je odprla zaklenjeno kuhinjo in zagledala grozen prizor. Na tleh je ležala z razbito glavo in prerezanim vratom stara vdova in vse stene so bile poškropljene s krvjo. Nikjer ni bilo nobenih sledov za morilcem. Baje je po-setii v četrtek vdovo neki tujec, ki je moral vedeti, da ima starka doma večjo vsoto denarja. — Samomor. V Travniku si je v soboto končal življenje železniški skladiščnik Nikola Grubešić. V Travniku so sarnomori zelo redki in zato je izzvalo Grubešičevo obupno dejanje temvečjo senzacijo. Grube-šič si je doma z britvijo prerezal vrat. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem pravi, da je bila njegova žena bolebna m da je ostal po njeni smrti s tremi otročički sam. V smrt ga je pognala najbrže beda. — Soseda ubil zaradi krave. V vasi Dragorin pri Banjaluki sta se sprla kmeta Simo Turudija in Pero Vojnovič. Vojnovi-čeva krava se je pasla na Turudijevem travniku in Turudija je zahteval za to 100 Din odškodnine. Ker mu Vojnovič ni hote! takoj plačati odškodnine, ga je udaril po g!avi. Vojnovič je pa potegni! nož in zabodel svojega soseda, ki je obležal mrtev. • Tovarna Jos. Refcti sprejema metaka In SVroMteno oeriln v nallepšo izvršitev Iz LHinliane — Proslava češkoslovaškega -arodnega praznika v opernem gledališču. V torek 27. t. m. bo v opernem gledališču proslava češkoslovaškega narodnega praznika, na katero opozarjamo vse v Ljubljani bivajoče češkoslovaške državljane in pr'jn telje bratskega češkega naroda. Vstopnice se bodo dobile v predprodatfi od četrtke v opernem gledališču. —lj Dela za šentviški tramvaj. Kopanje ceste za tramvajski tir je uspelo do Cebava v sSmith's Creek Depot-:', prvotno postajališče, kjer so vrgli 151etnega Edisona iz vagona, ko je prodajal novine. Edison je delal namreč nekakšne poskuse v prvem vagonu, kjer so bile ekspresne pošiljke in prtljaga. Med drugim je bila tudi pošiljka fosforja, ki se je Edisonu po nesreči vnel, kar je povzročilo med prtljago veliko škodo. Razjarjeni kondukter je Edisona vrgel iz vlaka. In točno kopijo tega postajališča je dal Ford postaviti v svojem muzeju Edisonu v spomin. Tu je še cela vrsta poslopij in predmetov, nanašajočih se na življenje in veliko delo slavnega izumitelja. Edisonov institut je res pravi muzej, čigar pomen za človeštvo bodo spoznali šele naši potomci. Nedvomno bo ta muzej prej ali slej dostopen tudi javnosti. Tu namreč niso zbrani samo spomini na velikega Edisona, temveč tudi oddelek čarovnika v sadjereji Laithra Burbank-sa, točne kopije starih ameriških zgodovinskih poslopij in druge zanimivosti. Vsa Ljubljana se smeje in zabava pri izvrstnih najnovejših dovtipih Vlaste Buriana največjega češkega komika v novi komediji REVIZOR HASELHUHN Ne zamudite prilike in pridite tudi Vi; za imenitno zabavo in smeh Vam jamčimo! Samo še danes! Ob 4., y4 8. in 9 % zvečer. Krasen dopolnilni spored! Elitni kino Matica Telefon 2124. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih karanih, zlatici uravna naravna »Franz Josefo-va« grenčica prebavo naravnost na popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Jo-sefovo« vodo dobro, če jo mešamo s toplo vodo in izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ĐCTSD <<$ >SLOVENSKT NAROD«, dne 19. oktobra iroi Štev. 23/ Emile Gaboriao; 03 velemesta Roman — Te nevarnosti ni, — je odgovorila. — Milostiva je tam, od koder se človek ne vrne tako lahko. Ce preti nevarnost, da bi se mogdl nakit izgubiti, ga pa odloživa. Te besede so pomenile, da je uboga Koza aretirana. Na videz je bil Tantai-ne presenečen, opravičil se je prijazno in odšel. — Na tej strani, — h mrmral sam pri sebi, ko je že sedel v kočiji, — gre vse dobro — Bomo videli, kako ie drugod. S tem je mislil v prvi vrsti Ghamps-Elysees. Blizu stavbišča monsieura Gandelu očeta je stopil iz kočije in pristopil k čmolaserrru človeku, ki h z dolgo palico odganjal mimoidoče, da bi jih ne zadeli z odra padajoči koščki opeke. — Kaj je novega, La Candele? — je vprašal starec. — Nič, gospod Tantaine; povejte patronu, da dobro pazim. Potem je govoril starec po vrsti s komornikom barona de Breulha in s služkinjo markiza de Bois-d' Ardon. Končno je odslovil izvoščka in krenil urnih korakov k očetu Canonu, krč-marju na rue Saint-Honore, kjer je našel Florestana. Kakor je bil ta mož ponižen, če je govoril z Mascarotom, tako je bil ošaben v občevanju z ubogim Tantainom. Da dokaže svoj prestiž, ga je prisilil, da je večerjal z njim. Ni pa mogel povedati nič novega, razen da je Sabina zelo potrta. Ura je bila že osem, ko se je stari sodni eksekutor slednjič odkrižal Flo- restana in skočil v kočijo, da bi se odpeljal k Turku. Bilo je prvič, da je prihajal k Turku, in vendar }č šel skozi pritlične sobe za pivce in po prvem nadstropju kot star znanec. Toda zaman si je brisal potna očala, videl ni niti Tota, ki je zadnje dni pridno zahajal v krčmo, mri Karo-line. — Morda sem prišel zaman, — je mrmral sam pri sebi, — ali pa je še prezgodaj. Čakati ni bilo mogoče. Odšel jo torej nazaj v pritličje, sadel za mizo in naročil vrček piva. Oziral se je okrog sebe, ko je naenkrat zaslišal nrav blizu hripav glas, ki se mu je zdel znan. Saj to je Toto! Kje neki tiči, da ga nisem videl? Obrnil se je in zagledal dve mizi nap raj, v temnem kotu Tota. Sedel je v družbi moških in se pogovarjal z njimi. Tantaine je potrpežljivo čakal in ko so Totovi prijatelji čez nekaj časa vstali in odšli, je stopil k njemu. Razigrani Toto je takoj segel starcu v roko in ga zvabil, naj prisede. Toda očka Tan^ ,ie ni hotel sesti, temveč je vprašal po Karolini SchimsI. — Kaj je niste videli? Saj igra v ka--varni piket. Pojdiva, prijatelj. Toda Tantainu se ni nikamor mudilo. — Trenutek še, prosim, — je dejal. — Si povedal Karolini vse, kar sem ti naročil? — Besedo za besedo. — Ponovi mi še enkrat moje naročilo. Toto, ki je že odhajal, je znova sedel. — Tako torej, — je začel. — Pred petimi dnevi sva z vašo Karolino kvartala. Med igranjem sem ji povedal da imam dobrega strica, moža petdesetih let, še zelo dobro ohranjenega, malo prismuknjenega, toda prijaznega vdovca brez otrok, ki bi se zelo rad oženil, pa se boji, da ga iz-voljenka, ki je v njo do ušes zaljub- ljen, ne bo marala. — To ni slabo, Toto, to ni slabo... In kaj ti je odgovorila? — Za smejala se je, čutila se je počaščeno. Ker je pa zek> nezaupljiva, sem zelo dobro videl, da se boji, da bi se utegnil kdo polakomniti njenega denarja. Ne da bi pokazal, kaj sem opazil, sem ji začel hitro razlagati, da j 2 moj stric poštenjak od pete do glave in da zasluži na leto najmanj štiri tisoč frankov. — In si ji izdal njegovo ime? — Nazadnje da. Vedoč, da vas pozna, sem si mislil: To bo pa trd oreh. Toda nasprotno, čim sem izgovoril vaše ime, mi je žarečih oči takoj povedala, da vas pozna... Vid sla je vas pri Mascarotu ... všeč ste ji... Kdaj bo poroka? Čakala vas bo drevi. Stari sodni eksekutor si je obrisal očala in vstal, rekoč: — Pojdiva! Fant se ni motil. Bivša služkinja vojvode de Champdoce je sedela kakor običajno pri svoji partiji. Cim je pa zagledala tako zvanega Totovega strica, je odložila karte m se ozrla zelo zaljubljeno na ljubčka, ki je bil tega res vreden. Toto, priložnostni ženitovanj-ski posredovalec ni Še nikoli videl Tantaina tako veselega, prijaznega in zgovornega. Saj je pa tudi imel ta preklicani Tantaine tako namazan jezik, da se is srce Karoline Schknel kaj kmalu omehčate. Se nihče ji ni tako lepo, tako nežno in prepričevalno govoril. Od nepričakovane sreče se ji je kar v glavi vrtelo. In ni bilo čuda, kajti stari sodmi eksekutor je naročil čašo punča, ki so ji sledile Še druge. Tantainu bi ne bil nihče prisodil več kakor dvajset let; pil je, prepeval in plesal. Da, zadostovala je ena sama Karolinina beseda in že jo je oibjel čez pas ter potegnil v plesno dvorano. Toto je kar zijal od presenečenja, videč, kako se starec suče s Karolino. Toda za trud ga je Čakala bogata nagrada. Ob desetih je bila zakonska zveza že dogovorjena in Karoiiua je odhajala vsa srečna s svojim bodočim možem iz restavracije. Pred odhodom mu je še dovolila naročiti in plačati zaročno večerjo. Drugo jutro navse zgodaj so našli cestni pometači, prihajajoči z Montmar-tra, na boulevardu nepremično ležečo žensko. Smilila se jim je in odnesli so jo na bližnjo stražnico. Ni bila mrtva, kakor so prvotno mislih, temveč samo onesveščena. Ko se je zavedla, je povedala, da se piše Karolina Schimel, da je bila zvečer s svojim ženinom v restavraciji in da se ničesar ne spominja. Na njeno željo so jo odpeljali na rue Mereadet, kjer je stanovala. XXVII. Končno je odbila Mascarotu ura odločilne borbe. Nekaj dni po dogodkih, ki smo jih prav kar opisali, je pričakoval Catena-ca, Hortebiza in Paula. da bi jim razložil ves svoj načrt. Prvi je prišel na sestanek zdravnik. — Dobil sem tvoja navodila, Bap-tistine, — je dejal že na pragu, — in ravnal sem se po njih. Prihajam naravnost iz palače grofa de Mussidana. 5T ROŠKE NOGAVICE *iiGOM Najbolje, naftnjnepe. zato 13 Bencinska brigada Dočun prihaja baš iz Amerike največ glasov o potrebi razorožitve, se Američani na drugi strani vedno z večjo vnemo oborožujejo. V trdnjavi Ku-stis v državi Virginija so organizirali te dni prvi polk novega armadnega zbora odnosno brigade, ki se bo imenovala »bencinska brigada«. Polk bo imel motocikle, avtomobile in tanke, ki mu bodo omogočali zelo naglo premikanje, obenem pa bo širil strah in grozo, kjerkoli se bo pojavil. S hitrostjo ekspresnega vlaka bo lahko drvel iz kraja v kraj ter napadal sovražnika tako nepričakovano in s tako silo, da do odpor nemogoč. 2e pred tremi leti so delali v Ameriki poskuse z bencinsko brigado in že v teoriji so pokazali nepričakovan uspeh. Takratni motorji pa niso vzdržali večje hitrosti in nova vojaška edinica je bila zopet razpušče-na. Ker pa je vodstvo armade izjavilo, da konji niso več prikladni za moderno vojno, je bila odrejena mehanizacija vojske z najmodernejšimi vozili. Zdaj nadaljujejo poskuse še z več.o vnemo. Prebivalstvo v okolici omenjene trdnjave lahko ponoči sliši, kako drve zdaj sem zdaj tja liki vihar močni oddelki vojakov na motorjih, avtomobilih in tankih najnovejše konstrukcije. Ameriški strokovnjaki sodijo, da v bodoči vojni strelskih jarkov sploh ne bo več. Konjenico in pehoto izpodrinejo motorna vozila in sploh vsa armada bo mehanizirana. Najprej posežejo v boj lahki tanki in lahki topovi na traktorjih, pa tudi že težji tanki se bodo premikali z veliko hitrostjo. Priborjeno ozemlje bodo branili vojaki s strojnimi puškami na motociklih in tovornih avtomobilih. Res razveseljivi izgledi na bodočnost. Škriplje — Prijatelj, tvoji čevlji škripljejo. Prav zdi se mi, da niso plačani. — Šema neumna! Ce bi bilo to res bi moral škripati po vsem telesu. Zaje sen Ji 249- Vrsta 2845-11 Moderni jesenski čevlji za izprehode. Imamo jih-črne in rjave. Iz laka in z raznimi kombinacijami za Din 199.—. Vrsta 9637-21 Polšiljasta oblika moških polčevljev. Pripravni za. vsakdanjo nošo, praktični pa za jesen, ker se lahko nosijo z gamašami in dobro nadomeščajo visoke čevlje. Yrjfa 1977-22 čevlji z močnim gumastim podplatom za štrapac Ti čevlji so vsekakor potrebni tistim, ki mnogo hodijo ob vsakem vremenu- Vrsta 9n77-22 Crni čevlji iz telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Polšiljasta oblika jim daje posebno eleganco. Imamo jih raznih širin. UPRAVNI SVET, NADZORSTVENI SVET in RAVNATELJSTVO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE javljajo žalostno vest, da je njihov upravni svetnik, gospod Knez veletrgovec i. t. d. dne 19. oktobra v Sarajevu po kratki bolezni preminul. Ljubljanska kreditna banka bo ohranila blagopo-kojniku kot zvestemu sotrudniku trajen in hvaležen i i; n iin. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1931. Sveže najfinejše norveško ribje oije iz lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. GOSTILNO Z OSEBNO PRAVICO vzame v najem ali na račun zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo slovenskega Naroda« pod šifro >Prometen kraj.« 2849 VINOGRADNIŠKO POSESTVO obstoječe iz 3 oralov vinograda, 2 oralov njiv, pašnikov, 5 oralov gozda, travnika in hiše z vsem inventarjem in letošnjim pridelkom — radi smrti takoj zelo ugodno prodam. Posestvo je v bližini Brežic. Pojasnila daje Barjak tarović, Ilica št. 205, Zagreb. 2884 VINSKI MOST prvovrsten, bel in črn, čez ulico Din 7.--priporoča Vinska klet Mencinger, Sv. Petra cesta 43. 2889 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 ^^^SHH^dB^Ha^^^ samo zanesljive prvovrstne sorte za jesensko ali spomladansko saditev si nabavite takoj pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3/L — Zahtevajte cenik. 2857 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zaloge ^.r_;7:0V k gotoČnikOV ter sprehajalnih palic Popravila se rzvrsTiiejo -: točno in solidno V TRGOVINO mešanega blaga bi rada vstopila kot učenka 15 letna deklt-ca z 2 razredoma meščanske Šole. Ponudbe poslati na St. Si-monič, Kapucinsko predmestje št. 3, Skofja Loka, 2885 DEKLE (NEMKO) za vse, veščo vseh gospodinjskih del, sprejme mala rodbina v stalno službo. Postopanje dobro. — Karlovac, Zrinjski trg 2/L Tomišič. 2883 ŽIMO za modroce d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2 URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, LJubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. L, CVETLIČARNA Her$mans>1ky vljudno naznanja, da bo v ponedeljek, 19. oktobra otvorila nov cvetlični salon na Aleksandrovi cesti 4. Pasaža palače Viktorija. Cene nizke! "Delo priznano elegantno i Telefon Št. 23—97 12720 Ob Sta* Ljubljana Meseni pogreben t*vod Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in svak, gospod IVAN BABN1K mestni zidar po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno in boguvdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Einspielerjeva ulica št. 27 (za Bežigradom) na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 19. oktobra 1931. ŽALUJOČI OSTALI branile JosiD Zupančič. —. Za >Narodno tiskamo« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratnj del lista: Oton Chriatot, — Vsi v Ljubljani,