Poötnin» paUMna « gotortnL
Leto XVm., St. 176
Ljubljana, sobota 31. julija 1937
Cena 2 Din
upravniatvo, kguogaaa, etoattjeva ulica S — relefon tt. 8122. 8123, 3124, 3125, 3126. Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al 6 - Tel. 3382, 8192. podružnica Maribor: Gosposka nHca
št. 11 — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova oL «t V.
Telefon St 100. Računi pri pošt Öde. zarodih: Ljubljana «t 11.842, Praga čisto 78.180, Wien «t 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din é&p—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. X, ___telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Španija in velesile
Med tem, ko se na Daljnem vzhodu zaostruje nova napetost, ki bolj in bolj obrača pozornost mednarodne javnosti nase, se zdi, da se španska zadeva izgublja v brezkončnih polemikah v londonskem odboru, ne da bi se kaj približala svoji rešitvi. Površna ugotovitev je, da so diplomatje, ki rešujejo špansko krizo, zašli v »slepo ulico«, iz katere zaman iščejo izhoda, dočim se na bojiščih vojna usoda še ni odločila in je z manjšimi spremembami še vedno »vse pri starem«.
Vendar pa je le videz tak. Vedno prepričevalnejše se zdi. da stopa španska kriza v novo fazo, v kateri se pojavlja povsem drugačno gledanje velesil na španski problem, kakor smo ga bili vajeni spoznavati do sedaj. Predvsem stopajo tudi v diplomatskih pogajanjih za rešitev španskega vprašanja ideološki vidiki vidno v ozadje, namesto njih pa se uveliavliajo le še stvarni interesi velesil. Politika »nevmešavanja«, ki je bila v razpletu španske državljanske vojne neštetokrat prekršena, prehaja v fazo popolne likvidacije, namesto nje pa se na diplomatskem obzorju kažejo že prvi obrisi politike tako zvane nevtralnosti. Prehod iz ene v drugo je postal pereč v trenutku, ko sta Italija in Nemčija po znanih incidentih s kontrolnimi ladjami odrekli sodelovanje v izvajan ni kontrola in sta kot protiutež angleško-francoskemu predlogu o omeienem izvajanju T>omorske kontrole pos+avili zahtevo, nai se obema taboroma v 5nanjii priznajo pravice bo-juinčih se strank.
Znane so zagate londonskega odbora, ki so sledile tej italiiansVo-nem^ki zahtevi. Vrnemirienost 7aradi usode »ne-vmešavaria« ie dosegla P iidiia le+os svoi višek Tedgi so dirdom^ti no sko-ro gtirjnsis+drievTvh za.kiili^ih pogajanjih redili iz zagate s tem da so angleški vladi noveri^ 'rdelavo novega kompromisnega predloga, ki nai bi tvoril osnovo za nov	a bleska vla-
da je svoj predlog izdelala v petih dneh, 14. julija so sa imele že vse v londonskem odboru zastonane dr5ave na vpogled. V načelu so se zanj takoj izrekle vse države. Pojavile na so se nove razlike v dveh osnovnih vprašanjih: glede odnoklica tujih prostovoljcev in glede priznanja enako-nravnosti ob^rna španskima taboroma. Francija je vezala svoj pristanek na priznanje vojnih pravic Burgosu in Valenciji na poprej šen odpoklic tujih prostovoljcev. Temu stališču se je pridružila tudi Rusija. Italija in Nemčija pa sta se v prvi vrsti zavzemali za takojšnje priznanje Bur-gosa kot mednarodno enakopravne vojne stranke.
Angleški načrt obsega devet točk, ki bi jih na kratko in po istem vrstnem redu lahko strnili v naslednje glavne predloge: opusti se pomorska kontrola s posebnimi kontrolnimi ladjami; namesto nje se uvede sistem nevtralnih opazovalcev na vseh ladjah, ki odhajajo v Španijo, in v vseh šnanskih lukah; obnovi se kontrola na suhem; obema španskima taboroma se priznajo pravice bo-jujočih se strank, vendar pod gotovimi pogoji, med katerimi je tudi pogoj odstranitve tujih prostovoljcev. Posebna točka se nanaša na morebitno uvedbo zračne kontrole, v ostalih pa se pripo-roča ustanovitev posebne komisije, ki izvede sklepe o odpoklicu tujih prostovoljcev.
Predlog je bil v svoji celoti, dasi s pridržki, sprejet od vseh držav, zastopanih v londonskem odboru za nevmešavanje. S tem nastaja povsem nov položaj, za katerega presojo sta značilni zlasti dve stališči: Italija in Nemčija sta se v načelu izrekli za odpoklic tujih prostovoljcev, Francija in Anglija pa priznanje vojnih pravic obema španskima taboroma. Prav ta preokret zgovorno potrjuje domnevo, da se ideološki vidiki presoje španskega problema čedalje bolj umikajo v ozadje in da se namesto njih pojavlja v ospredju samo še interesna igra velesil. Odmikanje ideoloških momentov nudi bolj in bolj možnost direktnega sporazuma z obema španskima taboroma, kar si seveda posebno močno želi Anglija, ki se zaveda, da svojega kompromisnega predloga ne bo mogla uveljaviti, ako ne pristaneta nanj tudi obe španski stranki.
Ta značilni preokret v zadržanju velesil, zlasti Anglije, pa je vnesel nove elemente tudi v medsebojno razmerje velesil. Nevtralnost, za katero se polagoma izrekajo posamezne neposredno prizadete države, se od politike »nevmešavanja v notranje zadeve« razlikuje prav po tem, da potiska ide» ološke pomisleke in predsodke vstran, na njih mesto pa postavlja zgolj stvarne interese velesil Ta preobrazba v zadržanju velesil je do neke mere že sedaj znatno približala Italijo in Anglijo. Zato se s takim poudarkom prav te dni na obeh straneh naglasa potreba vzpostavitve januarskega džentl-menskega sporazuma, kateremu je razplet španskih dogodkov odvzel vso praktično vrednost.
V tem novem razvoju se je Francija za hip znašla v zagati, vendar je izven dvoma, da se bo tudi ona brigala pred- «
SPLOŠNA MOBILIZACIJA KITAJCEV
V Pekingu so Japoncem naklonjeni generali proglasili novo avtonomno republiko
Zaradi dogodkov na severnem Kitajskem je maršal čangkajšek objavil splošno mobilizacijo, ki jo je ves kitajski narod sprejel z velikim navdušenjem
šanghaj, 30. julija, o. Maršal Čangkajšek je izdal proglas, v katerem poziva kitajski narod na odpor proti Japoncem. Proglas je izzval velik odmev po vsej Kitajski. Objavili so ga vsi kitajski listi, ki pišejo, da se bo ves kitajski narod boril za svoje pravice do zadnjega človeka. Po vseh kitajskih krajih so začeli zbirati denar za nabavo vojnih letal. Tako so v šanghaju v nekaj minutah zbrali več milijonov dolarjev.
Čim ie v Nanking prispela vest o bombardiranju Tiencina, je osrednja vlada odredila splošno mobilizacijo svojih vojaških sU.
Vodstvo zveze kitajskih skavtov je odredilo mobilizacijo pol milijona skavtov, starih nad 15 let. Predsednik te organizacije je maršal Čangkajšek sam. Ti skavti bodo dodeljeni raznim armijsk^m zborom ter bodo pomagal' oblastem zlasti pri pošti. brzojavu, radiu, transportih, obrambi proti napadom iz zraka, propagandi, zdravniški pomoči, kakor tudi podrvranju civilnega prebivalstva, ki bi trpelo zaradi posledic vojne.
Maršal čangkajšek je izjavil zastopnikom tiska:
En neuspeh še ne pomeni poraza vsega naroda. Dogodki na področju Pekinga in Tiencina niso končani, temveč predstavljajo nasprotno pričetek vojne, ki je bila izzvana z napadom. Dne 17. julija sem obrazložil minimalne pogoje, pod katerimi bi Kitajska pristala na ureditev spora. Sedaj je mera polna in naši pogoji ostaiaio nespremenjeni. Ne moremo smatrati napada na Pfkinar in Tiencin kot krajeven primer, niti ne moremo dopustiti, da bi vdirali Ja-
ponci na Kitajsko ter ustvarjali novo samostojno vlado. Kot vojaški vodja Kitajske se zavedam vse odgovornosti in bom storil vse, da se izognemo nevarnostim. Kitajska se mora zediniti za boj do poslednjega diha. Ne pristajamo na nobeno kapitulacijo ln tudi ne na kompromis. Osrednja vlada je podvzela vse potrebne ukrepe za izvojevanje končne zmage. Kitajska ne sme izgubiti nobene svoje pokrajine in niene suverene pravice ne smejo biti okrnjene.
Nankinška vojska na pohodu proti severa
Šanghaj, 30. julija, d. Dopisnik »United Pressa« javlja, da je maršal čangkajšek izdal ukaz četam osrednje vlade, naj nastopijo pohod proti severu. Ta ukaz se smatra kot nekake vrste vojna napoved proti Japoncem. Doslej so stale nasproti Japoncem samo posamezne čete severno-kitajsklh generalov.
Japonski viceadmiral Hojegava, poveljnik 3. japonskega brodovja, je izdal poziv Kitajcem, naj prenehajo s protijaponsko akcijo, ker drugače iaponsko brodovje ne bo ostalo rezervirano, temveč bo podvzelo potrebne korake.
Nova republika v Pekingu?
Peking, 30. julija, b. Bivši župan Tiencina čungcečung in njegov sodelavec general Šijusan sta v Pekingu proglasila samostojno severn r*ki ta is k o republiko. Osno-
Pred priznanjem italijanske osvojitve Abesinije — Nove zanimive podrobnosti o razgovorih med Chamberlai-
nom in Grandijem
London, 30. julija, b. Predmet največjega zanimanja v tukajšnjih političnih krogih je še vedno Grandijev razgovor s premierom Chamberlainom. V zvezi s tem razgovorom so se razširile že vse mogoče govorice, ki na splošno napovedujejo velik preokret v italijansko-angleških odno-šajih.
Kakor piše »Daily Mail«, je bilo vprašanje angleškega priznanja italijanske okupacije Abesinije, glavni predmet razgovorov obeh državnikov. List doznava, da se je s tem problemom pred kratkim z vso resnostjo pečala tudi angleška vlada na eni izmed zadnjih sej. Večina ministrov je bila mnenja, naj bi se v ženevi pripravil ugoden teren za izglasovanje priznanja dejanskega stanja v Abesiniji. Verjetno je, da bo Anglija sama podvzela potrebne korake in pobudo v tem vprašanju, in sicer že na jesenskem zasedanju sveta DN, ki se sestane v septembru. List je nadalje mnenja, da sta se Grandi in Chamberlain dotaknila v svojem razgovoru tudi vprašanja oživljenja stikov med obema vladama, ki naj dovede do izmenjave misli glede vseh perečih evropskih vpašanj. Ni končno izključeno, kakor zatrjujejo v informiranih krogih, da bo angleški zunanji minister Eden v kratkem obiskal Rim.
Ta vest je bila največja senzacija včerajšnjega in današnjega dne. Na splošno povpraševanje v krogih, ki so v najboljših zvezah s Foreign Officeom, je ti krogi niso niti potrdili, niti zanikali. Zelo verjetno pa je, da se bo premier Chamberlain te dni ponovno sestal z italijanskim poslanikom Grandijem, kar bi pomenilo nov korak naprej v težnji po zopetnem zbližanju obeh držav.
O prvem razgovoru med Grandijem in Chamberlainom so se izvedele še naslednje zanimive podrobnosti: Za razgovor z angleškim premierom je zaprosil italijanski poslanik sam, ki je v glavnem tudi vodil razgovor. Chamberlain je Grandiju stavil predvsem vprašanje glede italijanskega
zadržanja napram Društvu narodov ter Angliji. Tako Anglija kakor DN sta danes močno interesirana na razpletu položaja v Sredozemlju v zvezi s španskimi dogodki. Grandi se je pritožil zaradi nepri-znanja italijanske okupacije Abesinije, na kar mu je Chamberlain odgovoril, da ne namerava Anglija delati Italiji v tem vprašanju nobenih težkoč. Podpirala bo italijanske želje tudi v ženevi, vendar mora kaka nevtralna mala država prevzeti pobudo za rešitev tega vprašanja.
Chamberlain je obenem opozoril italijanskega poslanika na težkoče, ki so s tem v zvezi. Mnenja je, da se bo morala Italija za sedaj zadovoljiti samo s tem, da abesinska delegacija ne bo več pripu-ščena na skupščino DN, kar bo pomenilo dejansko priznanje abesinske okupacije, dočim naj vprašanje de jure priznanja zaenkrat še odloži.
V poučenih političnih krogih si ta nenadni preokret v angleški politiki razlagajo takole: Spričo novega spora na Daljnem vzhodu je sedanji trenutek kaj neugoden za angleška pogajanja z Japonsko, ki jih je Chamberlain od vsega početka imel v prvi vrsti v načrtu. Prav tako je zaenkrat šlo po vodi upanje v sporazum z Nemčijo, ker je, kakor znano, nemški zunanji minister po znanih incidentih v španskih vodah odklonil angleško povabilo za obisk v Londonu. Ostala je potemtakem samo še Italija. Položaj je namreč tak, da se Anglija Kot zaščitnica miru ne more odpovedati ureditvi odnošajev s temi tremi silami, katerih ena leži ob Pacifiku, druga v Sredozemlju in tretja na evropskem kontinentu. Zato se mora v svojem interesu in v interesu mini potruditi, da se sporazume vsaj z eno izmed njih. Spričo navedenih ovir za ureditev odnošajev z Nemčijo in Japonsko, se je Anglija odločila za Italijo, ki jo želi pridobiti za mirno in uspešno sodelovanje, ne da bi sicer izpremenila glavnih smernic svoje zunanje politike, ki ostanejo slej ko prej iste.
Delo londonskega odbora
Rusija odločno odklanja priznanje generala Franca
London, 30. julija, g. Ob 16. se- je sestalo predsedstvo odbora za nevmešavanje, da prouči odgovore držav na angleška vprašanja, Odgovori so po večini pozitivni. Pridržke so izrazile Nemčija, Italija, Portugalska in Rusija.
Prve tri države izjavljajo, da se more o odpoklicu tujih prostovoljcev iz Španije razpravljati šele po izvedbi ostalih toSk angleškega načrta. Priporočajo pa, naj se takoj pričnejo pogajanja glede priznanja generala Franca kot vojskujoče se stranke. _ .
Rusija je v načelu pristala na angleški načrt, odklanja pa priznanje vojnih pravic generalu Francu, ki ga smatra za upornika.
vsem za zavarovanje svojih interesov v Sredozemlju, ne pa za zmago te ali one ideologije na Iberskem polotoku. Mednarodna plat španskega vprašanja se potemtakem šele sedaj odpira s prave strani, ko polagoma odpada krinka ideologij in se tudi v zapadnem delu Sredozemlja odpirajo samo — stari problemi,,«
ker krši obstoječe špamske zakone.
Francoski odgovor je popolnoma pozitiven ter odobrava angleško pobudo. Priznanje generala Franca pa se sme izvršiti šele tedaj ko bo odhod prostovoljcev bistveno napredoval in ko bodo prenehali tuji vplivi v Španiji Isto stališče je zavzel tudi češkoslovaški zastopnik.
Seja francoske vlade
Pariz, 30. julija. w. Pod predsedstvom predsednika republike Lebruna je bila zad: nja seja ministrskega sveta pred poletnimi počitnicami. Zunanji minister Delbos je podal daljši pregled o zunanjepolitičnem položaju, zlasti o pogajanjih glede nevmešavanja.
Finančni minister Bonnet je predložil predsedniku republike v podpis dve nared-bi. po katerih se bodo izdatki za še ne odrejena dela znižali od 3.6 milijarde na okroglo 2 milijardi frankov in se omejijo izredni izdatki države za prihodnji proračun na 17 milijard frankov.
vala sta tudi že novo vlado, Id Ima avtoritativen značaj.
S tem Je nastal na severnem Kitajskem povsem nov položaj. Generala čungcečung in šijusan sta namreč odrekla pokorščino generalu Sungčejuanu, predsedniku političnega sveta obeh avtonomnih kitajskih pokrajin Hopej in čahar, in se sama proglasila za najvišja oblastnika v mestu, generala Sungčejuana pa prisilila, da je mesto zapustil. Peking je s tem ne le vojaško, temveč dejansko tudi upravno prešel popolnoma v japonske roke, ker sta oba nova oblastnika čungcečung in šijusan naklonjena Japoncem. Japonci so na ta način s kitajsko pomočjo dosegli to, kar je bil pri Pekingu njih neposredni cilj: ustvariti novo samostojno upravo pod svojim vplivom, kar pomeni nevtralizacijo novega kosa kitajskega ozemlja.
Nova uprava Pekinga
Tokio, 30. julija. AA. Kakor poroča agencija Domej iz Pekinga je bil že ustanovljen odbor za ohranitev miru. Ta odbor je im^l svojo prvo sejo ob 11. dopoldne po krajevnem času ter ima 40 članov.
V odbor so poslali pekinška občinska uprava, trgovska zbornica, tiskarska organizacija ter druge avtonomne ustanove in vodilni krogi meščanstva oo šest zastopnikov. Predsednik odbora je Cang-Öao-Öu, p katerim sodeluje strini pododbor šestih ljudi.
Upor v vzhodnera Hopeju
Tokio, 30- julija. w. Kakor poročajo listi v Pekingu, se je kitajsko orožništvo vzhod-no-hopejske vlade v Tungčavu uprlo ter
pomorilo 300 japonskih državljanov in vse člane avtonomne vlade v vzhodnem Hopeju. Poleg tega so odvedli predsednika vlade Jingjukena.
Boji pri Tiencinu
Tiencin, 30. julije- d. O bojih v Tiencinu in okolici so se zvedele naslednje podrobnosti:
Japonsko vojaštvo je včeraj zaradi prekršit v e dogovora o premirju in drugih pogodb z Japonsko podvzelo kazensko ekspe-dicijo proti Tiencinu. Po uradnih vesteh je pri tem izgubilo življenje že v prvih uri nad tisoč civilnih prebivalcev. 15 japonskih bombnikov je metalo bombe na vladna in mestna uprava poslopja ter jih 6 izmed njih popolnoma porušila. Bombardiranje pri severnem kolodvoru je zahtevalo več sto smrtnih žrtev med tamošnjim prebival-, stvom. Večje število poslopij še vedno gori- Med prebivalci vlada veÜka panika in mnogi begajo v strahu po ulicah.
Položaj se menja vsak čas r korist ene ali druge stranke. Snočnji japonski letalski napad na Tiencin je imel strašen učinek med civilnim prebivalstvom. Japonski bombniki so metali iz zraka zažigalne bombe in zračne torpede na tisoče nezaščitenih Kitajcev ter so ti uapadi trajali do zore. Ponoči je bilo mesto vse razsvetljeno od velikih požarov. Trdijo, da je imel japonski letalski napad na Tiencin namen pokazati razorno delovanje in sposobnost japonskega letalstva. Računajo, da je pri tem napadu sodelovalo nad 100 japonskih letal. Kljub strahovitemu bombardiranju &o kitajski vojaki davi prodrli v Tiencinu z namenom, da obkolijo Japonce. Boji še traja to. Število mrtvih in ranjenih zaradi letalskega bombardiranja neprestano narašča, zlasti okoli vzhodnega kolodvora, ki so ga Kitajci popolnoma osvojili- Prav tako drže kitajske čete tudi druga važna poslopja ter grade okoli njih z vso naglico barikade.
Japonske grožnje
Tokio, 30. julija, d. Japonski pomorski ataše v Nankingu je sporočil osrednji vladi, da bi mogla neprestana izzivanja ja-1 pon skih državljanov v južni Kita'ski izzva-' ri sličen položaj kakor v severni Kitajski.
Kritika Edenove politike
Ostra nastopa majorja Attleejja in Lloyda Georgea proti Edenu — Odgoditev zasedanja spodnje zbornice
London, 30. julija. w. Angleška spodnja zbornica je odgodena do 21. oktobra. Speaker spodnje zbornice je na predlog ministrskega predsednika pooblaščen, da sme v tem času znova sklicati zbornico, ako bi to bilo potrebno v interesu države. Z istim pogojem je tudi zgornja zbornica nastopila svoje poletne počitnice. Pred odgoditvijo spodnje zbornice je bila kratka zunanjepolitična debata, v kateri so opozicijski govorniki ostro napadali špansko politiko vlade. Pri tem je vodja opozicije major Attlee zahteval, naj se takoj skliče parlament, čim bi vlada nameravala priznati nacionalistični španski vladi vojne pravice.
Lloyd George je podpiral ta predlog ter je izjavil, da se tako važna odločitev ne more skleniti brez prejšnje razprave v spodnji zbornici. Lloyd George je ostro kritiziral zunanjega ministra Edena in njegovo politiko o nevmešavanju, ki jo je označil za farso. Končno je nastopil proti
prizadevanjem min. predsednika Chamber-laina za zaključitev novega zapadnega pakta. Zahteval je, naj Anglija v španskem sporu ostane nevtralna in prizna obema strankama pravico, da lahko kupujeta v inozemstvu orožje.
V svojem odgovoru je Eden nastopil proti očitkom Lloyda Georgea. Lloyd George je lahko miren. Angleška vlada se dobro zaveda pravic in predpravic Angle-je. Kar se tiče politike nevmešavanja, je znano, da je dejansko preprečila vojno. Popolnoma nemogoče je, da bi vlada sklicala parlament, preden bi generalu Francu priznala vojne pravice. V ostalem se ne more vezati na določene akcije.
Glede vprašanja Daljnega vzhoda je izjavil, da se je položaj brez dvoma poslabšal, vlada pa je slej ko prej prepričana, da bo očuvanje mira v vzhodni Aziji služilo interesom vseh narodov.
Baski pripravljajo ofenzivo
Baskovska vojska hoče osvojiti izgubljeno ozemlje in
maščevati padle tovariš
Pariz, 30. julija, o. Iz španskega republikanskega vira javljajo, da so zopet oživeli boji na posameznih bojiščih, zlasti v baskovski pokrajini. Okoli Santandra se razvija huda topniška borba.
Severno od Malvacade je republikanska pehota prešla v napad in zasedla več važnih postojank. Poveljnik severnih baskovskih čet general Uribura je napovedal v svojem dnevnem ukazu nove boje. Baskovska vojska ima nalog osvojiti izgubljeno ozemlje" ter maščevati padle tovariše.
Upor proti nacionalistom v Granadi
V al enei ja, 30. julija, o. Vesti iz vladnega vira poročajo, da je izbruhnil velik upor prebivalstva v Granadi in okoliških krajih. Vladni izvidnišld piloti, ki so se dvignili pri Almert ji, so bili presenečeni, ko so leteli nad Granado in videli, da je nacionalistična vojska v boju s prebivalstvom in da strelja Iz strojnih pušk ter lahkih topov. Trdijo, da je to abnormalno stanje
trajalo ves dan in da je prenehalo šele, ko so nacionalisti dobili ojačenja z bojišč in ko so napadh upornike s tankL
Kriza valescijske vlade
Pariz, 30- julija, o. V Valenciji jc nastala ministrska kriza. V novi vladi bo najbrž spet vstopil bivši min. predsednik Largo Cabalerò ki bi prevzel vojno ministrstva sam predsednik republike Azana pa predsedstvo vlade.
Mednarodni ženski kongres proti priznanju Franca
Praga, 30. julija, o. Mednarodni kongres žensk za mir je sprejel resolucijo, v kateri protestira proti nameri, da bi se priznal, general Franco kot enakopravna vojskujoča se stranka, preden bi se rešilo vprašanje umika tujih prostovoljcev iz Španije.
Železniška nesreča pri Parizu
Pariz, 30. julija. w. Snoči je skočil pri Vil-lenueve St Georges, kakih 20 km daleč od Pariza s tira. brzi vlak St Etienne — Paris. Nesreča je zahtevala 27 smrtnih žrtev, ranjenih ia je bilo 45 potnikov, izmed katerih bodo nekateri še podlegli svojim poškodbam.
„Morning Post" v drugih rokah
London, 30. julija, b. Glavno uredništvo znanega konservativnega angleškega dnevnika »Morning Poet« sporoča, da so njegovi lastniki prodali te dni list direktorju koncema listov »Dailv Telenraph« in »Sundav T'mes«, lordu Camrosi-Berrvju. »Morning Post« bo to 27- avgusta izhajala še v sedanji obliki, za kasneje pa si lord Camrosa pridržuje odločitev. »Morning Post« je bila bolj desničarsko usmerjena in je v zunanji politiki pogosto zagovarjala nemške težnja.
Po pogrebu patriarha Varnave
Beograd. 30. julija, p. Dopoldne je zasedal sv. arhierejski sinod pod predsedstvom zagrebškega metropolita Dositeja Razprav-l al je o razmerah v srbski pravoslavni cerkvi po smrti patriarha Varnave.
Danes so se še ves dan zbirali ob grobu patriarha Varnave v cerkvi sv. Save ljudje, ki so prišli k pogrebu iz drugih krajev. Prihajali so, da bi se še enkrat poslovili, preden odnotujejo domov.
Jutri ob 8. bo v cerkvi sv. Save zadušnica ob sedmini smrti pokojnega patriarha Varnave.
Delegacija beograjskega sv. sinoda, ki se je udeležila pogreba pokojnega patriarha, je bila dopoldne na Avali, kjer se je poklonila na grobu Neznanega junaka. Potem ee je o'ipeljala v samostan Rakovico kjer je poklonila na grobu patriarha Dimitrija. Popoldne eo ee vrnili v Beograd ter si ogledali mesto.
*TÜTRÖ« sf. T76
IT. VÌI.
Sodba v Celju
Sest obtožencev je oproščenih, dvanajst pogojno in trije brezpogojno obsojeni — Dugina: tri leta ječe
(Poročilo o govorih branilcev glej na s* strani)
I
Celje, dne 30. julija 1937.
Z veliko napetostjo je danes vsa javnost pričakovala razglasitve sodbe v prihovskem procesu. Ze davno pred napovedano uro je bila sodna dvorana zasedena. Pred poslopjem in v sosednih ulicah pa so se zbirale gruče, komentirale časopisna poročila o poteku razprave in ugibale, kakšna bo sodba. Sodni senat se je že rano dopoldne sestal k posvetu.
Ob 11. uri so pripeljali obtožence, ki so v razumljivi nervoznosti pričakovali, kakšna bo odločitev sodnega dvora. Zdaj ta, zdaj oni je pristopil k svojemu zagovorniku in se z njim posvetoval. Tudi zagovorniki so nestrpno čakajoč razglasitev sodbe, študirali kazenski zakonik. Napetost je rastla od minute do minute, tem bolj, ker se navzlic dosedanji točnosti v teku razprave sodni senat ob napovedani uri še ni pojavil. Cim bolj se je kazalec odmikal od pol 12. ure, tem bolj nervozno so obtoženci, pa tudi občinstvo gledali na vrata, za katerimi se je odločalo o krivdi in kazni.
Pičlo minuto pred tričetrt na 12. so se končno odprla vrata posvetovalnice ter je stopil v dvorano sodni senat s predsednikom dr. Vidovičem na čelu. V
dvorani je zavladala grobna tišina. Vsi so pozorno zrli na predsednika, ko je spregovoril in sporočil naslednjo sodbo.
Obsojeni so:
Slavko Reja na 5 mesecev strogega zapora;
Dugina Viktor na 3 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta;
Paravan Anton na 4 mesece strogega zapora.
Pogojno so obsojeni:
Brajkovič Slavko, Bunc Josip, Klajn-šček Franc, Kodrič Franc, Mlinar Ivan, Primec Filip, Primec Mirko, Ranar Miroslav, Štancer Drago in Urbančič Ludvik na 4 mesece strogega zapora, pogojno za 2 leti;
Silič Ivan na 3 in pol mesece strogega zapora, pogojno za 2 leti;
Markež Vinko na 5 mesecev strogega zapora, pogojno za 3 leta.
Vsem se šteje preiskovalni zapor v prisojeno kazen.
Oproščeni so:
Gorišek Milan, Beigot Ivan. Korošec Mirko, Kranjc Ivan, Neuwirt Feliks in Orožen Milan.
Besedilo
Sodba, ki jo je proglasil predsednik dr. Vidovič, se glasi:	*■•
»V imenu Nj. Veličanstva kralja je okrožno sodišče v Celju v kazenski stvari zoper Slavka Rejo in tovariše po dognanju glavne razprave razsodilo tako-le:
Od obtožbe, da so dne 8. junija 1937 v Prelogah v dogovorjenem in sporazumnem naklepu se zbrali v mnogoto ter kot udeleženci' mnogote s skupnimi močmi posamezno storili nasilje drugim osebam in poškodovali potniški avtobus, last Goričana iz Tržiča, v katerem se je po državni cesti na poti iz Maribora proti Celju vozilo nad 30 ljubljanskih akademikov, ae po paragrafu 280 k. p.
oproščajo
obtoženci Gorišek Milan, Beigott Ivan, Korošec Mirko, Kranjc Ivan in Neuwirt Feliks ter se glede njih obtožba po § 204 k. p. p. zavrne, da so istočasno spravili na gori označenem kraju po § 204 k. z. v nevarnost življenje ali zdravje več oseb, med katerimi so bili... (našteti so akademiki, ki so se vozili s prvim avtobusom).
Po § 280 k. p. se
oprošča
Orožen Milan od obtožbe, da je že v Mariboru z nasvetom Rejo Slavka naklepoma zavedel in nasnoval, da je ta zbral mnogoto udeležencev in da so storili prej označena kazniva dejanja.
Obtoženci Reja Slavko, Dugina Viktor, Brajkovič Slavko, Bunc Josip, Klanjšček Franc, Kodrič Franc, Mlinar Ivan, Paravan Anton, Primec Filip, Primec Mirko, Ranar Miroslav, SiHč Ivan, štancer Drago, Urbančič Ludvik in Markež Vinko
so krivi,
da so se dne 8. junija 1937 v Prelogah v dogovorjenem in sporazumnem naklepu zbrali v mnogoto in kot udeleženci mnogote s skupnimi močmi posamezno storili nas 1 je drugim osebam, ki so se vozile v potniškem avtobusu, last Goričana iz Tržiča, po državni cesti iz Maribora proti Celju s tem, da so oboroženi s kuhinjskimi noži, gorjačami, palicami, samokresi in nabranim kamenjem iz zasede naskočili z metanjem kamenja in poškodovali avtobus, razbili šipe in povzročili škodo več tisoč dinarjev, čimer so povzročali nevarnost za življenje ljudi in sicer v avtobusu se na-hajajočih akademikov.
Dugina Viktor je kriv,
da je istega dne istotam Dolinarja Rudolfa s sunkom z nožem v hrbet telesno tako težko poškodoval, da mu je predrl pljuča, torej važen del tele?a in da je poškodovani Za dobljeno poškodbo umrl.
Od te obtožbe se po § 280 k. p.
vsi drugi obtoženci oproščajo.
Obtoženci Brajkovič Slavko, Bunc Josip, Klanjšček Franc, Kodrič Franc, Mlinar Ivan, Paravan Anton, Primec Filip, Primec Mirko Ranar Riroslav, Silič Ivan, štancer Drago, Urbančič Ludvik in Markež Vinko
so krivi
da so ob isti priliki istotam se udeležili tepeža, pri katerem je bila Planincu Branku na obrazu z nožem storjena lahka tele na poškodba, pri čemer se ne da ugotoviti, kdo je to poškodbo povzročil. Reja In Silič se te obtožbe oproščata.
Markež Vinko je nadalje kriv, da je pri isti priliki tepeža tolkel s palico po avtobusu in s tem poškodoval tujo lastnino, pri čemer škoda ni večja nego 3.000 din.
S tem so zagrešili:
Reja Slavko prestopek po 5 154/1 in zloč:n-etvo po 5 201 k. z., Dugina Viktor prestopek po § 154/1, zločinstvo po § 201 k. z. in sam zase še zločinstvo po | 178/n k. z. Obtoženci Brajkovič Slavko, Bunc Josip, Klanjšček Franc, Kodrič Franc, Mlinar Ivan, Paravan Anton, Primec Filip, Primec Mirko, Ranar Miroslav, štancer Drago in Urbančič Ludvik prestopek po § 154/1, zločinstvo po §201 k. z. ter prestopek po S 184 k. z., Silič Ivan prestopek po § 154/1 in zločinstvo po § 201 k. z. in Markež Vinko prestopek po § 154/1, zločinstvo po § 201 ter prestopek po § 184 in 365 k. z. ter so
obsojeni:
Reja 81av)?> po § 201 z uporabo §§ 71 in
V.3S C* ? asees*? akrcgega zapora^
Dugina Viktor po §§ 201 in 178/2 z uporabo §§ 61, 61/4 in 62 k. z. na 3 leta robije in po § 46 k. z. na izgubo častn:h državljanskih pravic za dobo treh let; Brajkovič Slavko, Bunc Josip, Klanjšček Franc, Kodrič Franc, Mlinar Ivan, Paravan Anton, Primec Filip, Primec Mirko, Ranar Miroslav, Štancer Drago in Urbančič Ludvik po §§ 201 in 184 k. z. z uporabo §§ 61, 62, 71/4 in 74 k. z. na 4 mesece strogega zapora; Silič Ivan po § 201 k. z. na 3 in pol mesece strogega zapora; Markež Vinko po §§ 201, 184 in 365 k. z. z uporabo §§ 71/4, 61, 74 in 62 k. z. na 5 mesecev strogega zapora.
Po § 310 in 314 k. p. so vsi obtoženci obsojeni tudi na nerazdeljeno povračilo stroškov kazenskega postopka in vsak zase na stroške izvršitve kazni. Po § 314 k. p. na plačilo povprečnine, ki se določi za vse skupaj na 3.000 Din, pa se obenem izreče, da se od te povprečnine vsi oproščajo, do-čim so stroški kazenskega postopanja glede vseh izterljivi.
Po § 297 k. p. se vsi zasebni udeleženci s svojimi zahtevki vračajo na civilno pravno pot.
Po § 77 k. z. ee vštejeta v izrečeno kazen pn vseh obsojenih pripor in preiskovalni zapor do konca današnje razprave in sicer: Reja Slavko od 9. junija ob 12, Dugina Viktor od 18. junija ob 11.30, Brajkovič Slavko od 8. junija ob 12.15, Bunc Josip od 9. junija ob 11, Klanjšček Franc od 1. julija ob 13.45, Kodrič Fran od 10. jun:ja ob 9, Mlinar Ivan od 17. junija ob 10, Paravan Anton od 18. junija ob 11, Primec Filip od 18. junija ob 20, Primec Mirko od 10. junija ob 9, Ranar Miroslav od 21. junija ob 8.30, Silič Ivan od 9. junija ob 12, štancer Drago od 18. junija ob 10, Urbančič Ludvik od 18. junija ob 11, in Markež Vinko od 11. junija ob 19. Po § 65 k. z.
se odloži Kršitev zaporne kazni
naslednjim obsojencem za dobo 2 let in sicer Brajkoviču, Buncu, Klanjščku, Kodriču, Mlinarju, Primcu Filipu in Mirku, Ranarju, Siliču štancerju in Urbančiču, za dobo 3 let pa Markežu Vinku.
Razlogi za izrek krivde ali nekrivde
Sodišče je imelo predvsem rešiti vprašanje, kdo, kdaj in kje je bilo zakrivljeno inkriminirano dejanje in kaj je bilo dogovorjeno. V tem pogledu po oceni celokupnega dokaznega materiala sodišče ni moglo dobiti prepričanje, da je bil napad na »vto-bus akademikov že dogovorjen pred odhodom iz Maribora ali na tovornem avtomobilu odnosno na limuzini Goriška in torej ni moglo dobiti prepričanja, da so obtoženci že v Mariboru vedeli in mogli vedeti, da se namerava in pripravlja tak napad. Pri tem je uvaževalo zlasti to okol-nost, da ni dokazano, da bi do svojega odhoda obtoženci ali druge osebe, s katerimi so govorili, sploh točno vedele, kdaj in v kateri smeri bodo akademiki odhajali iz Maribora., Zaradi tega smatra sodišče, da so šli obtoženci iz Maribora le kot izvid-niško in zaščitno spremstvo prirediteljev shodov JNS v Konj'ce, odnosno Celje in da je bil naklep napada na avtobus ljubljanskih akademikov storjen še le takrat, ko je bil njihov avtomobil pred Prelogaml ustavljen od neznane osebe iz neznanega avtomobila z nalogo, da napadejo in zaustavijo avtobus akademikov. S tem pa takoj pade obtožba proti Orožnu, kj se mu je očitala ravno zasnova dejanja že v Mariboru, tudi ne glede na to, da po zagovoru Reje ne izhaja, da bi bilo to, kar je baje govoril Orožen, odločilno vplivalo na dejane Reje. Z drugimi obtoženci že po sami obtožbi Orožen ni prišel v stik. če se tudi verjame policijskima agentoma Rojniku in Gabru, pa iz izjave, ki sta jo ona dva podala, ne izhaja, da bi on vedel ali da bi bil v zvezi s pripravami in dogovorom glede napada, za katerega je lahko izvedel šc le veliko pozneje.
Napad na avtobus ljubljanskih akademikov
Sodišče torej smatra, da je bil še le neposredno pred Prelogami storjen sklep in naklep, da se obtoženci »tvorijo v mnogoto in da vsa ta mnogota napade avtobus akademikov. Glede tega dejanja je po zaslišanju in izpovedbah prič glede Reje doka-
zano, da je on vodil vso akcijo od tiste
dobe naprej, ko so se ustavili, glede Dugine pa, da je sodeloval. Brajkovič je metal kamenje, Bunc je tudi nabiral kamenje. Glede Klanjščka sklepa sodiSče, četudi on to taji, iz tega da se je tudi on udeležil poznejšega tepeža, da je bil tudi takrat med njimi, ko so se umaknili v gozd. Kodrič je priznal, da je s kamenjem obmetaval avtobus. Glede Mlinarja je dokazano, da je tekel za avtobusom in ga obremenjuje tudj zagovor Bunca. Glede Paravana je podan dokaz z njegovim izrecnim priznanjem. Glede Primca Filipa je dokazano, da je bil pozneje zraven in sodišče zaradi tega zaključuje, da tudi prej ni manjkal. Prav tako je dokazano za Primca Mirka, da je bil tam. Ranar je sam priznal.
Sicer pa tozadevno glede vseh obtožencev ni dvoma, da so potem, ko jim je tista neznana oseba dala nalog, ki je bil dan vpričo njih vseh, da so vedeli, za kaj gre in kaj se pripravlja. Zato tudi ni verjeten zagovor Siliča. da tega ni vedel. Razen tega je tudi upoštevati, da je on po izpo-vedbah Urbančiča, Paravana in Dugine razdeljeval v gozdu nože. štancer sam pri znava, da je bil prj avtobusu in da je metal kamenje. Glede uporabe 5 154 sploh ni nobenega dvoma. Ravno täko je glede Urbančiča dokazano, da je šel celo v avtobus nad akademike. Sodišče ne verjame, da pri zasedi ne bi bil sodeloval. Markež sam priznava vsako dejanje, ki se mu očita, razen razbijanja š'p.
Sodišče smatra, da to dejanje ne tvori zločina po § 154/11, marveč prestopek po 154/1, ker so se biil dogovorili na to, da se udejstvujejo s sredstvi, ki so bila že naprej določena, namreč z metanjem kamenja, pri čemer je neodločeno, kateri izmed obsojencev je ravno prišel do brega, da je lahko zagnal kamenje. Pripravljeni za to so bili vsi. Ravno tako so se vsi oborožili z gorjačami, ki so jih nalomili v gozdu. Dejanje, ki so ga izvršili, pa po mnenju sodišča ne tvori zločinstva po § 205 nego predstavlja ogrožanje pod težjimi okolnostmi, ki pa je kaznivo po § 201 k. z. Zaradi tega je tudi odredilo to dejanje glede vseh obsojenih pod ta paragraf in po njem odmerilo kazen.
Spopad z akademiki
Glede nadaljnjih dogodkov smatra sodišče, da je bila s tem napadom na mimo vozeči avtobus dovršena prva faza in da druga faza, ki je temu sledila, ni več v zvezi s prvo, ampak tvori popolnoma samostojno fazo, ki se pričenja s tem, da tečejo obtoženci takrat proti svojemu avtomobilu, da b; ga dohiteli. Na tej poti potem trčijo skupaj z ljubljanskimi akademiki, . ki so na drugi strani klanca proti pričakovanju obtožencev zapustili svoj avtobus in se postayili v bran proti,današnjim obtožencem. To dejàtije se iie more enotno subsumirati pod prvo dejanje, ampak je popolnoma samostojno in se je potem razvilo na tepež in dovedlo do težke telesne poškodbe s smrtnim izidom.
Dolinarjeva smrt
Dugina Viktor to dejanje priznava in je tudj dognano po pričah. Glede vzročne zveze pa smatra sodišče, da je to težka telesna poškodba, ker je bil poškodovan važen organ telesa. Smatra pa tudi, da je vzročna zveza med dejanjem in med smrtjo Dolinarja vsekakor podana, kajti tudi če se uvažuje mnenje izvedencev, ki pravijo, da je smrt nastopila zaradi thymo-lymphatičnega stanja žleze, se mora vendar upoštevati, da alkohol, ki je bil prej zavžit, tega smrtnega učinka ne bi mogel povzročiti, ker so izpovedale priče, da je Dolinar mirno stal pri avtobusu, torej ni bil tako prevzet od alkohola. Pač pa sta učinkovala gotovo napad in razburjenje zaradi napada, ki ga je povzročil Dugina z ubodljajem z nožem. Sodišče smatra, da so take okolnosti sodelovale na smrtni učinek in da je obtoženec za posledice svojega dejanja odgovoren po § 178/n k. z.
Drugi pretep
Druga faza se potem nadaljuje tudi s tem, da so akademiki in današnji obtoženci, v kolikor so se Spoprijeli sodelovali pri nastalem tepežu in da je pri tem tudi nastala poškodba Planinca, o kateri pa nI ugotovljeno, kdo jo je prizadejal. Zato po § 184 k. z. vsi obtoženci za to poškodbo odgovarjajo. Razen tega je dokazano, da je ta faza imela za posledico še nadaljnjo poškodbo avtobusa s tem, da je Markež äe udrihal po šipah in jih tudi razbil. To dejanje je pa zopet vzeto posebej pod § 365 k. z. Zaradi tega so torej tozadevni krivdo-reki utemeljeni, pri čemer se pa sodišče ni moglo uveriti, da je bil Reja Slavko, četudi ga tozadevno obremenjujejo nekatere trditve prič, klical k napadu in da bi bil tudi Silič pri tem napadu zraven.
Da se je udeležil tega tepeža, je glede Brajkoviča dokazano s konfrontacijo z Markežem. Sodišče smatra, da so izpoved-be, ki so jih podali obtoženci pred preiskovalnim sodnikom, kjer absolutno ni bilo nobenega pritiska, popolnoma zanesljive in verodostojnejše od tega, kar so podali v svojem zagovoru na glavni razpravi.
Bunc sam priznava, da je vrgel dva kamna proti akademikom in se s tem udeležil pretepa. Ravno tako obremenjuje Klanjščka izpoved Urbančiča, zlasti pa Dugine, ki ga je pri konfrontaciji odločno spoznal za storilca. Prav tako je spoznal tudi Primca Filipa, ki ga je videl pri tepežu. Franca Kodriča obremenjujejo štancer, Mlinar in Bunc, Štancer pa je točno videl, da se je Mlinar po tepežu vrnil po Pirša.
Glede Paravana je odločilen zagovor Bunca, ki je povedal, da je bil Paravan zraven. Isto velja tudi za Primca Filipa, Bunca, Kodriča in Urbančiča, ki ga vsi obremenjujejo. Pri Mirku Primcu je odločilno to, kar je povedala priča Kukovec. Glede Ranarja je izpovedal Dugina, da Je bil pri pretepu in se je še hvalil, da je nekoga udaril. Glede Siliča tega dokaza nI. Markež vsa dejanja po večini priznava. On je bil tudi tisti, ki se je najbolj udejstvo-val pri tem pretepu.	|
Glede Semtlenarčanov in t» glede Mila na Goriška. Belgatta Ivana, Korošca Mirka in Krajca Ivana se je sodišče j*> do. kaemm materialu glavne razprave prepričalo, da ao se pridružili mariborskim Obtožencem takrat ko so jih srečati pri gozdu, da ao priskočili k njim la da so se, kakor tudi eden izmed njih igeano pri_ znava, sdniittf z njim, da preprečijo na-dalnje demonstracije. Sodišče je prepriča, no, da so takrat pred svojim odhodom tudi oni tvorili mnogoto ki bi bila kazniva po S 154/1. Toda z oònotn na dokazano dejstvo, da so potem zapustili ta gozd in so se vračali v smeri proti Sv. Lenartu, smatra sodišče, da so se odcepili od tè mnogote m da niso vztrajali več pri svojem naklepu. Zato smatra sodišče, da glede njih dejanje po $ 154 k. z. ne more več priti v poštev- Glede obtožbe po § 205 ln 178/n. k. z je (pa javni tožilec odstopil od obtožbe ter je pravilno izvajal določbe § 3 k. p.
Utemeljitev izrečenih kazni
Glede odmere kazni je bik) pri vseh obtožencih olajševalno vilko razburjenje ki je vladalo med njdmi zaradi dogodkov, ki so se poprej odigrali v Mariboru, za vse obsojence razen Reje pa tudi to. da so bili zapeljani deloma od njega. Nadalje je bila olajšilna neoporečenost pri obtožencih Dugini, Brajkoviču. Klanišču. Kodriču. Mlinarju» Primcu» Filipu in Mirku, Ranarju, Siliču, Štancerju, Urbančiču in Markežu. Pri vseh smatra sodišču za olajšilno delno ali celotno priznanje, pri oženjenih in onih, kj imajo otroke, pa tudi skrb za družino, pri štancerju pa še njegovo mladoletnost.
Obtežilno ie samo pri Reji- da je on vodil celo akcijo pri Dugini pa surovost pri napadu na mirnega Dolinarja, ki mu m storil nič zalega.
Na podlagi teh olajševalnih in obtežil-nih okolnosti je zato sodišče lahko pri vseh obtožencih uporabilo določbe § 71, pri Štancerju tudi § 30/11 in je zato kazen robije, ki je predpisana po § 201 k z- ne samo izpremesrilo iz robije v strogi zapor, ampak ga tudi znižalo krivdi primerno. Obtoženi Reja ie bil že predkaznovan, dasi-ravno je bila ta kazen amnestirana. Rav-notako je tudi Paravan predkaznovan zaradi zločinskega nasilstva in je zato pri teh dveh uporaba § 65 k- z. izključena. Pri
Högal
TABLETE
FroU
revmatizmu, Sij asti in prehladu pomagajo Togal tablete. Pazite na varstveno
znamko:
Kegutrirano S. br. 2800S-3Š
Din 21.— v vseh lekarnah.
Kemijsko farmacevtsko podjetje Dr. Miodrag* St*> naoviči Sc Viktora F. Pykj. Beograd.
vseh drugih, razen Dugine» je pa pričako« vali ravno z ozirom na okolnosti dogodka da se bodo poboljšali. Zaradi tega je sodišče izreklo pogojno kazen in odloSlo izvršitev kazni za primerno doba to je pri Mar« kezu za tri leta, pri ostalih pa za dobo dveii let.
Povprečnine je sodišče obtožence oprostilo z ozirom na premoženjske razmere, do-čim glede stroškov postopanja še ni dokazano, da tn bili neizterljivi. Pri Dufrini jo zakonita posledica tudi izguba častnih pravic, ki se je izrekla za primerno dobo treh let.
Pri civilnopravnih zahtevali glede Dolinarja je sodišče moralo uv&ževati vgover obtožencev glede aktivne legitimacije ia pa ugovor» da ta zahtevek sploh ni bil plačan in je torej sporen. Glede Planinška sO vsi obtoženci zanikali krivdo. Glede Goričana Jop i pa niso biLi postavljeni točni zahtevki, češ da bo na glavni razpravi podrobno preciziral odškodninske zahtevke, pa na razpravo kljub pravočasno dostavljenemu pozivu sploh ni prišel.
Zoper to razsodbo sta dopustna pravrf lek revizije in pravni lek priziva, ki se morata prijaviti v treh dneh, sicer postane sodba pravomočna in se kazen pri obsojenih izvrši» v kolikor ni pogojna. Revizija je dopustna zaradi kršitve formalnih in materialnih predpisov zakona, priziv pa zaradi izreka o k razni, o stroški in o zasebno pravnih zahtevkih.
Po šestih tednih
zopet na svobodi
Predsednik dr. Vidovič: Želi podati kdo kako izjavo?
Drž. tožilec dr. Rus: Si pridržujem rok!
Dr. Kalan: V imenu obrambe si pridržujem rok.
Predsednik: Sodišče je sklenilo, da se vsi pogojno obsojeni takoj izpuste na svobodo-
Dr. Mikuletič: Ker ima Reja odgovorno službo in bo sedaj v Mariboru velika prireditev Mariborskega tedna» nadalje glede na to, da ima bolno roko in bo zdravljenje trajalo najmanj še 6 tednov — mislim, da se bo lažje zdravil doina, sodišče pa bo s tem razbremenjeno — in glede na njegovo živčno stanje prosim, da se mu odloži nastop kazni za 6 tednov do 2 meseca. Kazen pa sprejme.
Predsednik: Gospod driL tožilec» aH imate kaj proti temu-
Drž. tožilec dr. Rus: Za kako dolgo prosi odlog?
Predsednik'- Sodišče dovoljuje Slavku Reji trimesečni odlog kazni.
f,T. Goričan: Prosim, da se tudi mojemu i klientu Paravanu dovoli odlog nastopa kaz- 1
ni. Kazen sprejme-
Predsednik: Vi niste naš državljan. Bar je kair tu ostanite.
Paravan: Imam ženo in otroke. Prosi» za dva meseca odloga.
Predsednik: Odlog kazni se dovoli Para* vanu za dva meseca- Po preteku tega roka pa morata oba prostovoljno nastopih kazen.
Dr. Milko Hraševec: Z ozirom na aodtvi glede mojega klienta Dugine Viktorja prr javljan revi zri jo in priziv.
Predsednik-' Zaključujem razpravo. Rat-prava je končana ob 12.30 in se vsem obsojencem do tega roka šteje preiskovalni zapor-
Vidno olajšani so obtoženci posScn-šali sodbo. Pred sodiščem jih je čakala precejšnja množica znancev in sorodnikov ter pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Korporativno eo se podali z zagovorniki na vrt Celjskega doma, kjer so imeli skupno kosila nato pa eo s prvimi vlaki odpotovati na svoje domove» ki jih že toliko časa niso videli.
Beležke
Proslava obletnice smrti Stjepaua Radica
Zagrebški listi objavljajo razglas tajništva HSS, ki poziva Hrvate, naj svečano proslavijo obletnico smrti voditelja Stjepana Radiča. Ker pada obletnica smrti letos na nedeljo, 8. avgusta, naroča tajništvo HSS vsem strankinim organizacijam, naj p oskrbe za maše zadušnice in spominske svečanosti za dan kasneje, v ponedeljek 9. avgusta. Zadušnice se morajo citati? v vseh hrvatskih župnih cerkvah. Udeležba vseh članov rn pristašev HSS je pri zadušnicah obvezna, rrav tako morajo 9. avgusta izvesiti vse hrvatske hiše črne zastave.
Zagrebški ultimat Angliji
Angleški načrt o razdelitvi Palestine je razburil med drugimi tudr zagrebško klerikalno glasilo »Hrvatsko stražo«, ki je napisala proti londonskemu načrtu cel ultimat S pretečim kazalcem žuga angleški komisiji, ki je pristala na to, da b: bila bodoča židovska država skoraj povsem neodvisna. Med drugim pravi:
»Kdo more zajamčiti katoličanom, da ne bo nova židovska država, v kateri bodo imel! glavno besedo marksisti in židovski materialisti, kratkomslo prepovedala katoličanom bivanje na svojem ozemlju? Tako se laMco zgodi» da v bodoče ne bodo sme-1: katoličani prebivatr. več v Nazaretu. Angleži so oči vidno pozabili, da ni niti v Nazaretu, niti v Kani Galilejski trti enega Zida. Katoličani vsega sveta protestirajo
Sroti angleškemu načrtu o razdelitvi Pastine ter se bodo branili proti njemu z vsemi sredsfrw.«
emigranta
V sredo se je vrnil v Split znani radi-čevski politik, odvetnik dr. Stjepo Perič, ki se je mudil pet let v inozemstvu v prostovoljni emigraciji. Takoj po svojem prihodu se je sestal z narodnim poslancem b. HSS Paskom Kaliterno in drugimi prijatelji. Dr. Peric se bo nastanil v Stonu v Dalmaciji. Ali bo zopet dobil :n prevzel kako funkcijo v radičevski stranki, listi še ne poročajo.
Dve beležki „Seljačkega doma44
Glavni organ HSS »Seljački dom« objavlja med drugimi tudi sledeči dve zanimivi beležki, iz katerrh je razvidno kako gleda vodstvo HSS na vprašanje konkordata: »Po dolgi razpravi je bil prejet konfcgs-
dat ali dogovor o odnošajih med cerkvijo in državo v beograjskem parlamentu. Sedaj bi moral konkordat še pred senat, p« so ga vzeli z dnevnega reda dotlej, dokler ne bodo nastopile povoljnejše prilike — kakor je dejal predsednik vlade dr. Sto-jadinovré.«
Druga beležka pa je: »Umrl je pa tria rt» srbske pravoslavne cerkve Varnava.«
univ. prof. dr. Stanojeviča
Dunaj, 30. julija. AA. Nocoj ob 16.30 je umrl v tukajšnjem m na toriju Loew, profe-sot beograjskega vseučilišča dr. Stano je Sta-nojevič, ki je bil snoči operiran.
Prof. dr. Stanojevič je bil znan jogOsl»-veneki zgodovinar. Umri je v starosti 63 iet,
Švedski princ v Zagrebu
Zagreb, 30. julrja. o. V Zagreb je prispel e svojo ženo švedski princ Kari Bernadot*e in se nastanil v hotelu »Esplanade«.
Vodni omnibus! na Savi
Zagreb, 30. juiija. a Neka italijanska •tvrdka je ponudila naši državi, da bi uvedla takozvane vo ine omni buse, ki bi vzdrževali promet na Savi med Beogradom in Zagrebom.
Turški športniki
v Beogradu
Beograd, 80. julija, p. Nocoj ob 21.40 je prispela v Beograd turška nogometna reprezentanca, ki bo imela v nedeljo in ponedeljek dve tekmi t. jugoplovenfkim nogometnim moštvom. V Beogradu so jo prisrčno sprejeli.
Vremenska napoved
Zemun^ko vremensko poročilo: Zmerno hladni zrak pokriva večjo zapadno polovico evropskega kontinenta ter vzdržuje pretežno oblačno vreme, ponekod z dežev, jena v severni Nemčiji in na področju Severnega in Baltiškega morja. V ostalem delu evropskega kontinenta prevladuje vedro vreme. V J\igoslawiji prevladuje vedro vreme z jutranjo meglo v zapadnih in severnih krajih. V ostalih krajih delno oblačno. Temperatura se je nekoliko dvi_ gnila. Najnižja Ljubljana 10. najvišja Skoplje 32 C.
ZemunSka vremenska napoved: Prevladovalo bo vedro vreme, ponekod z jutranjo meglo. Mogoče so krajevne nevihta Temperatura se bo dvignila
Dunajska: Soinčno, lepo vreme, opoldne temperature okoli 25 C, lokalne nevihte
Naši kraji in ljudje
NJ. Vel. kralj Peter IL je na Jesenicah sprejel svojega brata kraljeviča Tomislava
Prisrčno svidenje in skupna pot na Bled
Jesenice, 29. julija.
Nocoj ob 18. je prispel na Jesenice z avtomobilom z Bleda Nj. Vel. kralj Peter s spremstvom, da sprejme in pozdravi svojega brata kraljeviča Tomislava, ki se je vrnil iz Londona. Ker je imel monakovski brzi vlak nekoliko minut zamude, se je kralj odpeljal s spremstvom na izlet proti Hrušici in se takoj nato vrnil. Na Jesenicah je pred postajo izstopil iz avtomobila in odšel k vlaku, ki je medtem že prispel iz Monakovega, ter vstopil v dvorni voz, ki mu je bil priključen in s kate-
rim se je pripeljal Nj. Vis. kraljevič Tomislav. Brata sta se prisrčno pozdravila. Stala sta ves čas postanka vlaka pri oknu vagona in se živahno razgovarjala. Na peronu se je zbralo medtem večje število ljudi, posebno tujcev in letoviščarjev, ki so z velikim zanimanjem opazovali razgovor mladega kralja z bratom. Nj. Vel. kralj Peter in kraljevič Tomislav sta se odpeljala z brzim vlakom do Lesc, kjer sta izstopila in se nato odpeljala z avtomobilom v Suvobor na Bledu.
Srebrni venec Nj. Vel. kralja Petra H. in trnjev venec za križem pri pogreba
patriarha Varnave
Izginil je v jezeru in ga ne najdejo
Tragična smrt orožnika v blejskem jezeru
Bled, 30. julija Včeraj okrog 16. je Blejsko jezero spet zahtevalo svojo žrtev. Orožniški kaplair Jožef Jugovic, ki je po rodu iz Virmaš pri Škofji Loki in 28 let star ter je bil za letoviško sezono dodeljen blejski orožniaki postaji, ee je šel z nekaterimi tovariši kopat v Grajsko kopel. V tej družbi je bil najboljši plavač, skočil je v vodo in plaval od brega. Ko se je oddaljil za kakih 15 metrov, je na lepem izginil s površja. Njegovi tovariši so takoj zaslutili, da se je moralo zgoditi nekaj usodnega, a prvi hip se nihče ni mogel znajti. Nihče v družbi ni bil toliko plava ča, da bi mogel nesrečnemu Jugovicu po-
hiteti na pomoč. Poklicali so drage kopalee, a vse iskanje je ostalo zaman. Orožniki, domačini in letoviščarji so ga iskali vse do večera, a njihov trud je ostal brez uspeha. Kakor sodijo, ga je med plavanjem zadela kap.
Pod vodstvom komandirja orožniške postaje 6e je iskanje tudi danes skrbno nadaljevalo, a do večera trupla še niso našli. Danes je prispel tudi pokojnikov brat iz Virmaš, ki ne more prejokati težke izgube. Pokojni Jože Jugovic je' bil zelo prikupen fant, priljubljen med tovariši in pri občinstvu. Njegova tragična smrt je med Blej-ci in gosti napravila izredno globok vtis.
Ne iščite dela v Belgiji!
Brez sprejemnega lista ne dobite zaposlitve
Eysden, julija.
V Belgjji začasno ne more biti sprejet noben Jugosloven na delo dokler nima v svojem pravilno izstavljenem potnem listu belgijskega vizuma, s katerim mu je omogočeno bivanje v BeLgiji.
Vizum za bivanje v Belgiji prejme delavec na osnovi »sprejemnega lista v delo« (= Aufnahmeschenin). ki mu ga izstavi katerokoli tukajšnje belgijsko pod;etje, kar je obenem tudi jamstvo za delavca, da ima delo. Le v tem primeru lahko delavec zaprosi na belgijskem konzulatu za vizum, ki pa mora biti odobren po belgijskem ministrstvu javne varnosti (= Surété Publique). Tega odobrenja pa nihče od jugosl. delavcev ne dobi; dobe ga samo specialni, odnosno strokovni delavci, katere bi podjetja potrebovala, toda le v primeru, da bi takih strokovnjakov primanjkovalo med Belgijci.
Turistovski vizum je seveda lažje dobiti. Ne koristi pa za drugo kakor pač samo za ogledovanje in potovanje po Belgiji! V
delo s takim vizumom nihče ni sprejet. Ti vizunr se izdajajo navadno za dobo 1 meseca. Dobijo se tudi vizumi za poset sorodnikov v Belgiji. Ti se izdajajo na belgijskih konzulatih navadno in največ za dobo 3 mesecev, če imaš pravilno izstavljen potni list. Dobijo ga osebe, ki so prejele od sorodnikov polico (tako zvano »De-mande de viza«) overovljeno od tukajšnjih oblastev: od policijskega komisariata, de-lodajalva in Kr. jugosl. poslaništva. Tudi ta polica mora biti odobrena po belgijskem minitstrstvu javne varnosti. V Belgiji si lahko torej samo na obisku.
Zadnje čase prihajajo skoro dnevno po dva, trije delavci iz Jugoslavije, eni sploh brez vizuma, drugi s turistovskim vizumom, ki ga je dobil kje v Nemčiji, tretji s po-setnim vizumom. Posrečilo se je res nekaterim, da so bili sprejeti začasno v delo. Delodajalec pa mora najaviti delavca policijskemu komisariatu in slednjr belgijskemu ministrstvu javne varnosti. Od tu pa v nekaj dneh sledi povelje, da morajo vsi ti delavci takoj zapustiti Belgijo, ker ni-
majo odobrenih vizumov za bivanje v Belgiji Nobena prošnja, nobena intervencija ne pomaga nič, ker so v teh ozirih belgijske oblasti silno natančne in v svojih odredbah nepopustljive.
Slišijo c'n raznaša jo se tudi govorice, da je temu kriva naša država, odnosno vlada, ki noče privoliti Belgiji, da bi smeli biti naši delavci zaposleni v belgijskJh podjetjih. Resnica pa je, da bi belgijska podjetja
zelo rada zaposlila naše delavce, pa ne dobe odobrenja od belgijskih oblasti, odnosno od belgijskega ministrstva.
Belgijska podjetja, kakor sem informiran iz prav zanesljivih virov, so zadnje čase ponovno predložila svojim oblastvom v odobritev prošnje za zaposlitev več sto Jugoslovanov v svojih obratih. Imajo upanje v ugodno rešitev. Dokler pa te odobritve ni, svetujem vsakemu delavcu, ki bi skušal po nepravilni poti priti v Belgijo za delom, naj svojo namero opusti, ker se bo še večji revež vračal. Svetujem iz izkušenj in dejstev in ker želim vsakemu ubraniti se zla, v katero se gotovo podaja. Stoviček Svatopluk, izselj. učitelj v Belgiji.
Konec pravde za odškodnino po avtobusni katastrofi pri Medlogu
Država plača celjski občini okrog 300.000 din
Celje, 30. julija.
Dolgotrajna pravda mestne občine celjske zoper državo zaradi povrnitve polovice odškodninskih zneskov, ki jih mora mestna občina plačati ponesrečencem oziroma zaostalim mrtvih ponesrečencev iz znane avtobusne katastrofe, ki se je dogodila 9. decembra 1931 v Medlogu pri Celju, je
sedaj končana z razsodbo Stola sedmori-Ce-
Stol sedmorice je odločil, da ne ugodi revizijski pritožbi, ki jo je vložilo državno pravobranilstvo kot zastopstvo državnega zaklada kraljevine Jugoslavije zoper odločbo apeiacijskega sodišča v Ljubljani.
Kakor znano, je apelacijsko sodišče v Ljubljani odločilo, da mora državni zaklad povrniti mestni občini celjski, ki jo je za-
stopal v tej pravdi advokat g. dr. Ernest Kalan, polovico vseh zneskov, ki jih je plačala mestna ob&na oškodovancem oziroma zaostalim smrtno ponesrečenih.
S potrdilno odločbo Stola sedmorice je pravda sedaj definitvno končana. Država mora občini plačati ne samo polovico odškodnin, ki jih je občina že izplačala enkrat za vselej, temveč tudi povrniti polovico mesečnih rent, ki jih občina plačuje sorodnikom smrtno ponesrečenih.
Iz tega naslova bo občina prejela okrog 300.000 din, država bo pa tudi v bodoče morala vedno vračevati polovico mesečnih dajatev. S tem zneskom je občini oz. mestnemu (avtobusnemu) podjetju znatno olajšano breme, ki. je zadelo to podjetje vsled znane težke nesreče.
Tudi v Bučah vse uničeno
Vedno nova poročila o posledicah toče
Buče, 30- julija
Že lepo vrsto let niso bile naše vinske gorice tako bogato obložene z grozdjem, kakor letos. Vobče že mnogo let ni kazala letina tako dobro, kakor letos. Kmetje so zadovoljnih obrazov hodili okrog in se veselili jeseni. Prenekateri je že računal, kaj vse bo napravil z izkupičkom za grozdje, sadje in vino. Toda človek obrača, usoda obrne.
Pretekli ponedeljek so tudi naši kraji doživeli strašno hudo uro. Kmalu popoldne so se začeli zbirati gosti črni oblaki. S strahom so ljudje pričakovali, kaj bo. Kar naenkrat je nastal silen vihar in vsula se je kakor orehi in deloma kakor jajca debela toča. Vihar »e lomil in podiral drevje-toča pa je klestila in kosila, kakor tega ne pomnijo najstarejši ljudje. Vsi smo ee poskrili v hiše- A kaj je pomagalo! Vihar je nad našimi glavami razkrival strehe, toča pa je razbijala šipe.
Pol ure je trajalo strahotno besnenje in uničevanje. Potem pa se nam je razkrila prežalostna slika. Pogled na njive, sadovnjake in vinograde je naravnost obupen. Drevje stoji golo kakor pozimi, jabolka na tleh, vinogradi popolnoma goli, poljski sa-
deži — koruza, fižol, krompir in vse ostalo — uničeni, zbiti, kakor pokošeni.
Samo na šolskem poslopju je toča zdrobila 115 šip, vihar pa je razkril skoro četrtino strehe. Enako žalostno je tudi po ostalih domovih. Ljudje se s strahom iz-prašuieio. kai bo kako se bodo prehranili za zimo, ko jim že zdaj manjka živeža- Saj je vse uničeno. Potrebna je hitra in izdatna pomoč.
Maribor, 30. julija.
O ogromni škodi, ki jo je povzročilo zadnje neurje, prihajajo sedaj vesti tudi s Smartna na Pahorju. Zlasti Spodnje Pre-bukovje je silno prizadeto. Vsi pridelki so zbiti v zemljo. Vse je pokončano, koruza, žito, krompir. Koliko usodepolne toče se je vsipalo na polja in travnike, kaže najbolje dejstvo, da so včeraj v četrtek še po treh dneh, odkar je toča vse pobila, pripeljali iz Attemsove riže dva polna voza leda in toče, debele kakor lešniki. Opazilo se je, da je škoda manjša v bližini gozdov, ki ščitijo, dočim je škoda zelo velika tam, kjer je gozd posekan. Ubogi ljudje so obubožali ter je pomoč nujna.
Strela je ponoči zanetila požar
Planina, 30. julija.
V nedeljo nekaj pred polnočjo je začela divjati nevihta. Bliskalo se je in udarjalo in ni prej mirovalo, dokler ni strela našda svoje žrtve. Treščilo je v kozolec posestnika Antona Ziherla v Jahovioi pri Planini. Kozolec je bü naenkrat v plamenu in takoj se je vžgal tudi hlev, iz katerega so le s težavo rešili živino. Dva kosca sta ležala na hlevu in sta se zadnji mah zbudila ter se rešila. Ziherlu je zgorelo tudi vse gospodarsko orodje in 27 stotov sena, da trpi okrog 80.000 din škode. K sreči ni bilo vetra, sicer bi bila pogorela vsa vas. Dasi je kraj požara oddaljen od gasilskega doma komaj 4 km, gasilci niso mogli hitro prispeti na pomoč, ker je bilo treba šele prositi konjev in jih niso dobili ter so motorko vlekli kilometer daleč, dokler jim ni neki kmet v Planini zapregel. Ko so prišli do kraja nesreče, je že vse pogorelo do tal. Vsekakor bo za bodoče treba reševalno službo bolje organizirati in si zagotoviti konje, da bodo v primeru nesreče takoj na razpolago.
Dne 17. t. m. smo izgubili starešino finančne kontrole v Planini Andreja Šketa, ki je premeščen v Kozje. Posebno ga bo pogrešal naš planinski Sokol, kateremu je bil zelo požrtvovalen član, svojemu moštvu pa pravičen starešina. Sokolu je še za svo-
je slovo pridobil nekaj dobička, ker je priredil tombolo, katera je bila v nedeljo prav dobro obiskana. 2elimo mu na novem mestu zadovoljstvo in srečo in nadaljnjo vztrajnost v naši zvestobi.
Bradeško na Vrhniki
Na obrežju Ljubljanice ne daleč od Vrhnike so ljudje te dni opazili dva neznanca, ki sta odpela velik športni čoln, last vrhniškega trgovca Mirka Verbiča, in odplula proti Podpeči. Ljudje so takoj uganili, da nista imela gospodarjevega dovoljenja in so takoj obvestili trgovca, nakar se je Verbič na motornem kolesu odpeljal za njima. Na kraju, kjer sta se vkrcala, sta tatova pustila kolo, ki je bilo malo prej ukradeno Antonu Omejcu z Vrhnike in pa velik nahrbtnik, v katerem je bilo pet novih plaščev za kolesa- devet žag za žaganje železa in dobršna zaloga j est vin. Verbič ju je zasledoval ob Ljubljanici in ju našel pri Podpeči, kjer sta bila čoln privezala na bregu in se kopala- Kakor pripoveduje Verbič, se je z motornim kolesom ustavil precej daleč pred njima in se na tihem eplazil do njune obleke, ki- sta jo bila pustila na bregu, z obleko pa tudi polno listnico denarja in nabit samokres- Verbič je obleko neopaženo odnesel na travnik. Nato se je vrnil in ju s samokresom v roki pozval, naj zapustita ukradeni čoln. Teda] pa je eden izmed tatov, ki sta pravkar 6tala na čolnu, privlekel od nekod svoj revolver in ga nameril proti trgovcu. Ver-
Oglas je reg. pod S. Br. 1S1 od 1. III. 1937
bič se je rajši umaknil in pohitel v trg, da skliče orožnike. Neznanca sta medtem čoln, ki je vreden okrog 3000 I)in, prepustila toku- sama pa sta pobrala obleko, sedla na kolo, ki sta ga še imela s seboj, in odhitela proti Notranjim goricam. Kolo pa je bilo najbrž prešibko za tolikšno breme 'n pozneje so ljudje našli kolo polomljeno v grmovju ob cesti. Čoln so ujeli šele naslednji dan že blizu Ljubljane. Kakor Verbič opisuje drzna neznanca, sodijo orožniki, da sta Jože Bradeško in Franc-e Roka-vec, ki se že nekaj časa pojavljata po krajih med Vrhniko in Polhovim gradcem.
Prva stavba na jugoslovesisMh tleh
na vrhu Podkorenskega sella na meji proti Avstriji je lična hišica v narodnem slogu, v kateri 60 nameščeni uradi za obmejno kontrolo. Stavba je to pot okrašena zato.
ker je v njej dobila gostoljubno streho prva obmejna ekspozitura ljubljanske sekcije Av-tokluba. 0 preerčni svečanosti, ki je bila ob tej priliki na tej planinski obmejni postojanki preteklo nedeljo, smo že poročali Novoustanovljena ekspozitura vrši . tamkaj važno propagandno delo za naš tujski promet in je le želeti, da bi čimprej dobili še več takšnih.
Slavko Lukman
koncertni pevec-tenorist, nastopi danes in jutri zvečer na vrtu restavracije »Zvezde«
Sobice, morje, žene, device; mučeniki in še razne poletne zadeve
Split, 23. julija
Moj prijatelj urednik, tisti plavolasi, saj ga poznate — no, tisti, ki ima prav takšno ženo kakor jaz in ki včasih pride na polič k Figovcu, ta bo pa debelo gledal, ko dobi moj dopis iz Splita. Salabolt, si bo mislil, ga vidiš kalina, v Split jo je mahnil, na letovišče, v morje se kopat in solnčit,, in črnega dalmatinca pit, tukaj doma pa vedno tarna, da nima beliča v žepu, da komaj izhaja in da tiči v dolgeh zaradi — no — zaradi £ene in tašče in — kaj bi tajili in skrivali — zaradi nedolžnih devic, na katere rad obrača oči, kar dobro ni in zdravo tudi ne.
Da ne bo moj ljubi prijatelj urednik mislil, da sem morda dobil na loteriji (čeprav sem zadnjič, ponoči domov grede, našel polovico konjske podkve in jo seveda takoj pobral ter iz izvestnih razlogov, tičočih se ljubega domačega miru, prinesel svoji zakonski polovici v dar, kar je naša soseda, tista, ki zna tako imenitno brati človeško usodo iz kart, smatrala za silno simbolično znamenje in je po tihem razodela moji ženi, da bomo dobili prav gotovo polovico glavnega dobitka državne loterije, če že ne celega. Ali da borro polovico nekakšnega dobitka sploh prav gotovo dobili, to je nedvomno, ker karte dobro kažejo in takisto tudi fižol in grah in celò v kavini vsediini se to skoraj popolnoma jasno vidi in lahko prebere, komur je kajpada dano brati in razumeti tako znanost), da ne bo tedaj moj prijatelj urednik mislil, da sem dobil na loteriji in mi zaradi tega zmanjšal honorar ali pa odlašal z njega izplačevanjem, mu povem naravnost, da nisem bele pare dobil na loteriji in da sva z ženo vred sklenila potrpežljivo počakati do zadnjega žre-
banja, ki bo zdaj v avgustu. Takrat se bo šele pokazalo tisto modro prerokovanje o podkvi — prav za prav o polovici podkve — in o polovici željno pričakovanega in od naše ljubeznive sosede s tako gotovostjo napovedanega dobitka državne klasne loterije sploh — in tako 'dalje. Vendar je moja žena globoko prepričana, da se bo vse na las izpolnilo, kar je videla, prebrala in razodela naša ljuba soseda; in na račun tega globokega prepričanja smo odpotóvali na Jadran. To se pravi, ne samo na ta račun, ampak tudi na račun mojih tantjem, ki sem jih prav te dni dobil od dveh jugoslovanskih narodnih gledališč, ki sta vprdzorili neko mojo dramo, čast in slava tema v vsakem pogledu res narodnima gle-dališčama, ki se s tako vnemo držita postave in zakona o avtorskih pravicah in tantje-mah, kar je v naši preljubi in prelepi domovini velika redkost in zategadelj prav posebne hvale in časti vredno, čeprav je tedaj moja žena računala, da bodo te tantieme zadostovale, da si ogledava pariško svetovno razstavo in da si ona kupi v Parizu poleg tega še nekaj oblekic, nekoliko parov čeveljčkov, nekoliko klobučkov »der-nier cri« in drugih takih ženskih podrobnosti in malenkosti, vendar sem globoko hvaležen omenjenima gledališčema, da sta se me spomnili v teh vročih julijskih dneh ter me dirigirali namesto v pariško gnečo na naše morje adrijansko, ki buči te dni prav po slovansko, to se pravi v znamenju Ra-dič-Mačkove seljačke človečnosti, pravice, proslave in hrvaškega »pitanja« vobče, ki nas Slovence pita z naravnost vzorno medsebojno ljubeznijo in drugimi slovanskimi čednostmi sploh, kar je na čast in diko starodavnega našega borbenega rodu ln
plemenite dinarske rase, ki so o njej nekateri hudo učeni možje pisali, da je prav za prav germanska to zatrjevali in dokazovali na dolgo in široko.
S Parizom tedaj ni bilo nič, čeprav je moja nadvse ljubeznjiva ženica ves mesec junij, vsak božji dan, razgrinjala svoje načrte: najprej da pojdeva tja grede skozi Švico, nazaj grede pa da si ogledava >cote d' Azur« in Italijo; pozneje je načrte malce izpremenila: tja grede da bova potovala skozi Italijo in si ogledala Benetke, Milan, Gardsko jezero, Firenco, Torin in še nekatera manjša in manj znana mesta, nazaj grede pa da jo mahneva skozi Svico, ki si jo ona že zdavnaj želi videti. Posebno St. Moritz in druga slavna zimovališča, znana po svojih svetovno aiamenitih smučarskih tekmah. Kajti moja žena je smučarka, in ne samo tp, ona se silno rada drsa tudi na ledu in do zdaj se Se ni izpodrsnila oziroma padla Tako namreč trdi. Jaz ji kajpada verjamem, posebno zato, ker nisem smučar in mi je ta vrsta športa znana le iz Foxovih Movietone novosti, oči in uši svi-jeta, kadar pozimi včasih stopim v kino. Ko sem ji diskretno prigovoril, da zdaj tudi tam ni snega, se je kratko obregnila, češ, da se jaz 'no figo zastopim na smučanje, drsanje in druge enake in podobne šport-ske discipline. Poleg tega je še iz Pariza domov grede projektirala najino zadrževanje v Avstriji in sicer zategadelj, ker je smatrala za neobhodno potrebno in koristno, da si ogledava grad Wasserleonburg, kjer preživlja medene mesece vojvoda Wind sorski s svojo ženico, slavno in preslavno Američanko Wallis Simpsonovo, ki je tako kariero napravila, da je vsem zakonskim ženskam vesoljnega sveta, ki so dopolnile 40. leto, zmešala pamet, ker se po nji poseben tip žena imenuje — simpsonovke, kar je zdaj v modi in važno in aktuelno tudi. In moja žena trdi, da je tudi ona 100% simpsonovka, kar ji daje pravico,
da si ogleda ta znameniti grad Wasserleonburg. Bog vé, morebiti bi videla njega in morebiti bi videl on njo in morebiti bi na njej opazil za 1% več simpsonovke kakor na svoji sedanji 100% simpsonovki. Nič se ne vé in na svetu se dandanes dogajajo še bolj čudne in prečudne reči. Zaradi tega je mene že vnaprej obvestila in pripravila ter apelirala na moje kava-lirstvo, zagotovivši mi v eventualnem slučaju primerno rento do smrti.
Take, vidite, in podobne načrte je predla moja ljubezniva zakonska polovica, računajoč na bogate tantjeme moje drame. In kakor grom iz vedrega jo je zadelo, ko nam je poštar prinesel namesto pričakovanih 30.000 (toliko je namreč ona računala), borih 3000 din. Seveda vzrok sem bil spet jaz, ki da moja drama ni za nič in moje pisateljevanje še za manj in da je najbolje, če obesim svoje rokodelstvo na klin ter se posvetim, recimo, politiki, ker da zanjo niso potrebne nobene posebne sposobnosti, ne talenti in ne drugi darovi človeškega duha.
Da bi se rešil njenih vsakdanjih dolgo-besednih pridig, sem ji predložil — morje in sonce. V sili hudič muhe žre, je zlovolj-no godrnjala in nazadnje pristala. Ampak človek obrača, žena pa obrne.
Njena teta, tista, ki ima oksidirane lase in ki se tudi smatra za 60% simpsonovko, — ko je zvedela, da se odpravljamo na morje, je prihitela k nam v vas in začela vzdihovati, kako smo srečni in da bi tudi ona silno rada poslala svojo hčerkico, ki je vse leto tako pridno študirala in maturi rala, na morje, kar revica tako potrebuje, kakor lačen kruha ali žejen vode, da pa nima nikogar, ki bi mu je zaupala, ker je današnja družba zelo pokvarjena — in tako dalje; skratka, da bi bilo idealno, če bi jo vzeli s seboj, saj revica malo jé in ne stane takorekoč nič. Moja žena, ki je dobrega srpa, je predlog
sprejela In komaj je bila predlog v načelu sprejela, pridirja mlada maturantka se zahvaljevat in zatrjevat ,da nam tega nikdar in nikoli ne bo pozabila. Poljubila je mojo ženo dvakrat, na desno in levo lice, mene pa tako zapeljivo pogledala, da mi je mahoma z obraza izginila resnost in sem se moral hočeš-nočeš ljubeznjivo nasmehniti. (Žena mi je pozneje na samem rekla, da je tak smešek začetek politične kariere in da ga vsak dober politik mora vežbati.) No, maturantka je med navdušenim zahvalje-vanjem izrazila željo, da ne bi bilo napak če bi vzeli s seboj tudi neko njeno prijateljico, takisto maturantko, ki da je pravi fakin, veseljak in tako dalje. In da nas ne bo to mnogo stalo, ker njena prijateljica ima 600 din prihranjenega denarja, ki nam ga drage volje stavlja na razpolago.
Tako smo odpotovali štirje namesto dveh. In zdaj se kopamo — štirje namesto dveh. In jemo tudi — štirje namesto dveh. In pijemo črnega dalmatinca takisto štirje namesto enega samega. Pa sami presodite, kako se počutim. Nič čudnega, da sem dvakrat globoko vzdihnil, ko smo zadnjič pregledovali grobove solinskih krščanskih mu-čenikov. Moja žena, ki je opazila mole vzdihovanje je na tihem šepnila, dekletoma: dobil je inspiracijo. Zdaj gotovo pripravlja v svoji notranjosti, v pisateljski kuhinji takorekoč, novo dramo. Prijelo ga je. Bomo videli, kaj bo skuhal. Morda kaj boljšega, kakor lani. Morda kai takega, da nam bo omogočilo drugo leto obiskati Pariz.
Devici-maturantici sta me z občudovanjem pogledali, v njunih očeh sem prebral vero. upanje in ljubazen za — Pariz. Ampak naj me precej hudič vzame, če bom pisal novo dramo. F.aiši se posvetim politiki, ki je pri nas veliko bolj dobičkanosen posel kakor pisateljevanje sploh in dramatiziranje in umetnost še posebej.
Kad os lav Proč.
»JUTRO« st. M
Sobota, 31. VII. 1937.
Domače vesti
*	Legija koroških borcev naproša vse tovariše severne fronte, da ji v svojem, in pa v splošnem interesu čimprej pošljejo na vpogled rešenje. s katerim jim je bila pred leti zavrnjena prošnja za priznanje dobrovoljstva.
+ Jahta bivšega egiptskega kralja je zapustila Rab. V zalivu sv. Eufemije je kake tri tedne ležala mirno usidrana prekrasna jahta »Nimet Allah«, last bivšega egiptskega kralja Fuada- in govorilo se je da čaka na neke visoke goste. Govorilo se je tudi, da se bo na njo vkrcal bivši kralj, vojvoda Windsorski. O prekrasni jahti- ki je bila prava senzacija za Rab, smo že poročali ter tudi navedli, da na njej ni lastnika. Pač pa je tam njegova soproga, ki je na jahti, preden je odplula, sprejela pristaniškega kapetana v Rabu, Nika Turina. Kapetan Turina je dobil od soproge bivšega egiptskega vladarja dragocen poklon: zlato uro s kraljevim grbom in lepo zlato verižico- Kapetan Turina je namreč že služboval na ladjah, s katerimi je potoval bivši egiptski vladar. Prekrasna jahta ,|e odplula brez gostov, katere ie ves Rab s tolikim zanimanjem pričakoval.
Lutz-peči	najlepše.
*	Opozorilo francoskega konzulata. Konzulat Francije v Ljubljani si "soja naznaniti osebam po rodu iz Sirije in libanske dežele, ki so se pred 30. avgustom 1921-naselile v tujini in se pred 30 avgustom 1926. niso poslužile svoje pravice, da bi op-tirale za državljanstvo Sirije in libanske dežele, da to lahko store še naknadno v roku, ki poteče dne 29. maja 1938. (po fran-cosko-turški pogodbi z dne 29. maja t. !.)• Konzulat vabi osebe, ki ee jih to tiče, da se javijo čimprej na konzulatu Francije. Beethovnova 4- v Ljubljani, kjer dobe tudi
vse potrebne informacije-
*	Tudi zagrebška teološka fakulteta
zahteva novo poslopje- Zagrebškemu vse. učilišču so potrebna primernejša poslopja za posamezne fakultete. Ce bi hoteli zadostiti vsem željam, bi morali imeti na razpolago preko 50 milijonov. Najvažnejše je vprašanje centralnega poslopja na Trgu kralja Aleksandra, kjer sta name, ščeni zdaj pravna in filozofska fakulteta. Delali so že načrte za razširitev tega poslopja na ta način, da bi se dozidalo še eno " nadstropje Ta načrt pa so ovrgli strokovnjaki, ki menijo, da poslopje za dozidavo ni primerno in da bi bilo preveč stroškov. Potem je bilo predlagano, naj se zgradi novo poslopje v zvezi z vseučili-ško knjižnico ter s fizikalnim in kemij. skim zavodom na Maruličevem trgu. Mesto naj bi zemljišče odstopilo v zamenjavo z zemljiščem na Trgu kralja Aleksan. dra. Najprej bi zgradili poslopje za prav. no fakulteto tam kjer je zdaj tržišče na Majruličevem trgu, pozneje, morda čez kakih 10 let, pa naj bi bilo zgrajeno poslop. je za filozofsko fakulteto tam, kjer je zdaj poslopje »Kola«. Kaj bo s tem projektom, bo pokazala šele bodočnost. Vsem problemom so se zdaj pridružile zelo nujne zadeve. Z uredbo o vseučiliščih je na teološki fakulteti študij podaljšan na 6 let doslej je trajal 4 leta. in so prostori fakulteti zaradi tega postali pretesni. Treba je mislit} na graditev posebnega poslopja za teološko fakulteto.
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josrfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije
Črevesja.	O?, rt-g. 8 Or »6 485/36.
*	Iz slovenske Koroške- Na Otoku je bilo na dražbi prodano lepo Hauptmanovo Posestvo z dvema najlepšima vilama na otoku. Izdražila ga je sama upnica eskomptna banka v Celovcu. Banka je bila neizprosna in se ni dalo niti toliko doseči, da bi prejšnjemu posestniku, ozi. roma njegovemu bratu ostalo nekaj k gospodarstvu spadajočega sveta. Banka ni odnehala in tako je prišla najstarejša družina na Otoku ob vse posestvo. Domačini globoko sočustvujejo z nesrečno družino, ker ni sama kriva krute usode. — Plaši, ško ali Hodiško jezero ima letos mnogo obiskovalcev. Deli pa se vedno bolj v dva dela; spodnji del je rezerviran za imenit-nejšo družbo, zgornji pa postaja pravcato mravljišče raznih taborišč. Zdaj je tam kar šest mladinskih taborov.
Kopalci, turisti
in športniki :
Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. ST. KMET, Ljubljana, Tyrševa cesta.
+ Himen. V nedeljo sta se poročila v Pišecah pri Brežicah g. Ivan Peter, posestnik in lesni trgovec istotam ter gdč-Emica Potučnikova, učiteljica v Makolab. Priči sta bila g. Maks Hočevar- ravnatelj mešč. šole v Ljubljani in Pec Šegula- me-ščanskošolski učitelj iz Celja. — Poročila sta se 28. julija pri Sv. Miklavžu pri Ormožu gdč. Danica Pintevieeva, učiteljica v MafSpergu in g. Rudi Švegl, cand. inž-Bilo srečno!
+ Zanimiva arheološka najdba na dnn Drave. Bager »Sava«, ki je bil poslan iz Beograda, čisti pri Osjeku Bravino sirusro. Ta bager bo odstranil tudi ostanke starorimskega mosta- od katerega sta ostala dva stebra kakih 60 m daleč od obale. Kadar je bila voda nizka, sta ta dva stebra ovirala promet. Pred dvema letoma so oba stebra razbili, kamenje pa ie ostalo v strugi in eo bile zaradi tega še vedno ovire pri rečni plovbi. Zdaj bo bager sSava* zmetal to kamenje na breg. Nekaj kamenja je že na bregu in kustos osješkega mestnega rau žeja marljivo preiskuje ostanke starorimskega mosta. Po njegovem mnenju je bil ta most zgrajen v dobi cesarja Hadrijana (117 let po Kr-). Nekaj kamenja, ki so ga dos'ej spravili na kopno, ima zanimive Ornamente.
* Trpljenje delavcev pri gradnji važne turistične ceste. Pod Velebitom ob morju gradijo turistično cesto od Karlobaga do nekdanje dalmatinske meje. Pri delu je zaposlenih okrog 600 delavcev Ličanov in Podgorcev. Zaslužek je zelo majhen, delo pa nevarno in zelo naporno v hudi vročini. Kruh se pokvari in zgodi se tudi, da delavci po 3 dni ostanejo brez vode. če se delavec poškoduje ali zboli, mora iti
40 km peš k zdravniku v Karlobag." Za. služek ni samo, kakor že rečeno, zelo skromen, temveč tudi nestalen. So delavci, ki delajo že 14 dni, pa še ne vedot koliko bodo zaslužili.
* Preiskava o požaru v daruvar*kem velepodjetju. Pred dnevi je, kakor znano, požar uničil trgovske in skladiščne pro. store z velikimi zalogamj daruvarskega velepodjetja Industrije, d- d. Delavci še zdaj razkopavajo pogorišče. Preiskava o vzrokih nesreče še ni zaključena, po gotovih okoliščinah pa se sklepa ,da je bil ogenj podtaknjen, v skladiščih je ogenj uničil razno blago v vrednosti 2 milijonov dinarjev. vse blago pa je bilo zavaro. vano za poldrugi milijon, skladiščno poslopje pa na 200.000 Din. škoda je torej večja kakor pa zavarovalnina. Ogenj je divjal z neukrotljivo silo zaradi tega, ker je bilo v skladiščih za velik vagon masti, več tisoč kilogramov voščenih sveč, 500 kg mila in velike količine sode.
POLETI
je hladna Ovomaltine isto tako okusna kakor topla Ovomaltine v hladnni dneh, ter je enako potrebna za čuvanje zdravja in življenjskih moči.
PIJTE HLADNO OVOMALTINE !
Ljudski zavojček Din 6.50 Mala škatlica . . Din 10.50
*	Umrl je v bolnišnici v Slovenjgradcu g- Janko Klun, trgovec na Prevaljah. Pogreb uglednega pokojnika bo danes ob 16. — Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Lutz peči	brez kritike.
Tovarna, Ljubljana, VII, tel. 32-52.
*	Usodne posledice pustošenja neviht v Bosanski Krajini. Neurja, ki so ta mesec besnela nad Bosansko Krajino, so uničila vse pridelke v mnogih občinah ključkega, petrovaškega in glamoškega okraja. V teh občinah ni upanja, da bi na njivah še kaj obrodilo, in je zaradi tega treba takoj uvesti - prehranjevalno akcijo. Mnogi kmetje pa so ostali tudi brez strehe^ ker jim je vihar razdejal skromne domačije. Razna dobrodelna društva že zbirajo po mestih prispevke za revno prebivalstvo,
*	V Parizu okradena. Med izletniki SK planine, ki so odpotovali na pariško razstavo, je tudi učiteljica iz Sostrega gdč. Ivanka Mundova, ki pa jo je doletela na razstavnem prostoru neljuba nezgoda. V množici ljudstva se ji je približal pretkan žepar in ji ukradel iz ročne torbice okrog 1500 din našega denarja. Gospodično je tatvina zelo vznemirila. Za tatom seveda ni sledu.
99
Lasta" sladsia kava
* Tekmovalce, ki se bodo udeležili tekme za državno prvenstvo na harmoniki 12. septembra t. 1. na ljubljanskem velesejmu, opozarjamo na pcsebna določila za tekmovanje na kromaticni harmoniki. Medtem ko je izbira glasbenih komadov na diatonični harmoniki svobodna, sta predpisani za tekmovalce za državno prvenstvo na kromaticni harmoniki sledeči skladbi: Flotow: Marta-overtura in Dvofak; Slovanski ples št. 8. Prijavni rok do 1. septembra na urad Ljubljanskega veksej-ma, Ljubljana.
Abonenti dobe najboljšo domačo hrano pri „Levu44
* Avtobusni izlet na bojna polja 7. do
9. avgusta: Gorica. Doberdob, Kostanje, vica, Udine, Codroipo. S- Vito al Tagliamelo, Motta di Liv. Oderzo San Dona di Piave in drugi kraji. Postanek v Benet. kah in Opatiji. Prijave do 4. avgusta v iz-letni pisarni M. Okoren Ljubljana. Hotel Slon, Tel. 26—45. Cena izleta z vso oskr. bo, prenočiščem in potnim listom Din 580.
ZOBNA ORDINACIJA
Dent. LEOPOLD SMERKOLJ
ORDINIRA za zdravljenje zob od 8—12 ure dop. in od 3—8 ure pop.
Ljubljana VII., Celovška cesta štev. 32.
*	Cenena »Putnikova« potovanja napa. riško razstavo. Zanimiva potovanja pri. pravlja zelo poceni »Putnik« za pariško razstavo do septembra. Prvi posebni vlak iz Beograda v Pariz bo odpotoval v juliju. Udeleženci izleta bodo poleg Pariza in vseh njegovih zanimivosti videli tud ve-r-sajski dvor in Benetke. Vse to je vraču, nano v ceni. Vožnja, popolna oskrba v Pariz za tri dni, obisk vseh zanimivosti in izleti bodo stali po programu za one, ki bodo potovali v HI razredu 2.490 Din, v II- razredu pa 3.260 Din. Isti aranžma od Zagreba stane 2.450 Din .odnosno 3.050 Din. Poleg vlakov v Pariz organizira »Putnik« tudi skupinska potovanja do Niče. Oni. ki se bodo udeležili teh potovanj, bodo poleg Pariza in Benetk videli tudi Nico.in Monte Carlo. To potovanje s pet. dnevnim bivanjem v Parizu stane od Beograda do Pariza Niče in nazaj 3.040 odnosno 3.870 Din za potovanje v II. razre. du. Prijave sprejemajo že zdaj vsi »Putnik ovi« uradi, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Kdor se obrne na »Putnika« v Beogradu, dobi brezplačno prospekt vseh potovanj, ki bo gotov te dni.
*	Tovarn» JOS. REICH sprejema mehko in škropljeng perilo x najlepše izdelam 3
Obiščite
II. nariMi teden
od 8L julija do 8. avgusta 1987.
50% popusta na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1937.)
VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA !
Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina
—	Kmetijska razstava — Prva fitopato-loflka razstava — Pokušnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi
—	Koncerti — Gledališke predstave na prostem — Sport — Vesellčni park na
razstavišču. MARIBORSKI OTOK, NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI. ZELENO, ROMANTIČNO POHORJE, GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR. VAS VABIJO!
Iz Lfubljane
u— Sokol I, Ljubljana—Tabor obvešča svoje članstvo, da je preminil njegov dolgoletni in zvesti član brat Andrej Volčič, katerega pogreb bo danes ob pol 17. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Pozivamo članstvo, da spremi blagopokojnika na zadnji poti v čimvečjem številu v civilu z znakom. Uprava.
u— Maša zaduSnica za pok. Rajkom Prinčičem bo 2 .avgusta ob pol 8. v Frančiškanski cerkvi
u— Pokojnine bo pošta Ljubljana 1. dostavljala ljubljanskim drž. upokojencem v nedeljo dne 1. avgusta 1937. Pošta naproša vljudno, da prizadeti počakajo ptemoaošo doma.
u— Prihod italijanskih avtomohilistov in motociklisfav v Ljubljano. V nedeljo med 10. in 11. uro prispe v Ljubljano okrog 30 italijanskih motociklistov in 15. avtomobi-listov. Skupno se pripelje okrog 90 izletnikov, članov zveze motociklistov iz Vidma-V Ljubljani bodo kosili, nato se odpeljejo na Bled. Potovanje je organizirala znana potovalna agencija Apiani iz Gorice. M sploh skrbi za pogoste izlete iz Julijske Benečije v naše kraje in bo tudi organizirala izlet 200 romarjev izza meje na Brezje-
u— žegnanje v Beričevem- Da se odstrani vsak nesporazum glede letošnjega žegmanjja v Beričevem, naznanjamo, da bo žegnanje nepreklicno v nedeljo 1. avgusta in ponedeljek 2. avgusta. Pečnikarjeiv av_ to bo vozil izpred Mestnega doma oba dneva ob 15., 17. in 19. url. V Gradovi gostilni bodo pripravljeni med drugim ocvr. ti piščanci, ribe. krofi in druge dobrote poleg znanega dobrega cvička in ljutomer čana.
TSCHAMB A Pil Van ne skriva kože pred solneem, marveč Vam jo dola odporno ln ru-Javo. Drogerija Gregorlö dr. a o.a. Ljubljana, Prešernova allea 5.
u— Voz ga je pregazil. Številni pasantje so bili včeraj nekaj po 16. uri priče hudi nesreči, ki se je pripetila 56 letnemu Jožefu Kosu iz Male vasi pri Ljubljani. V navedenem času je privozil po Kongresnem trgu voznik pivovarne Union i enovprež-nim vozom, naloženim z zaboji za pivo in led- Na oglu pri nekdanji Kirbischevi slaščičarni ie prišlo do nesreče. Voznik je zavil proti Wolfovi ulici. Neka gospa je od-skočila v zadnjem trenutku, medtem pa je konj že podrl Ko6a. Padel je naravnost pod voz- Težko vozilo ga |e pregazilo in ie dobil hude poškodbe. Eno kolo mu je šlo čez prsi, a drugo pri glavi. Močno krvavečega Ln v nezavestnem stanju eo prenesli ponesrečenca na stopnišče ogelne radijske trgovine in obenem telefonirali po reševalni avto- ki je v par minutah tudi prispel. Kosa. ki se ves čas ni nič zavedel- 60 prepeljali nemundno v bolnišnico, več pasan-tov pa, se je prostovoljno javilo stražnikom za priče žalostnega dogodka, o katerem je uvedena preiskava.
u— »Ti si moja sreča!« — Vam poje najslavnejši pevec Gigli s svojim očarljivim tenorjem. Zraven še arije iz >Tosce<> >Manon« in drugih slovečih oper. Film teče v Elitnem kinu Matici od danes dalje. Oglejte s>i sa, očaral vas bo.
u— Vagoni so iztirili. Na tirju glavnega kolodvora, pri kurilnici- &o imeli v noči na petek mnogo dela. Iz doslej še ne povsem dognanih vzrokov je prišlo na križišču dveh tirov do hude nezgode. Lokomotiva s i>ar vagoni je križišče brez nezgode prevozila potem naenkrat pa je nastal zadaj silovit trušč. Iztirilo je več vagonov, ki so ee pre-kopiendli we vprek- O nesreči ie bilo obveščeno pomožno reševalno osobje. ki je hitelo spravljati z žerjavi vagone nazaj na tir- kar je vzelo precej časa, kljub trudapol-nemu prizadevanju reševalcev. Eden izmed vagonov je ležal obmjen e kolesi naravnost navzgor. Izčiščenje proge je bilo tem bolj nujno, ker je prišlo do nesreče vprav na prostoru- ki je za uvoz in izvoz tovornih vlakov zelo važen. Vagone so dvigali vse od polnoči dalje-
M. U. Dr. France Virant
bivši asistent dermatol. in infekc. odd.
se je preselil
NA GOSPOSVETSKO CESTO 1SJL (K O L I Z E J)
Ordinira od 12. do 3.
u— Traverso na nogo, s pohištvom na
cesto- Na članek ki smo ga pred tednom objavili, smo prejeli še naslednje pojasnilo: Delavec, o katerem je bilo govora v članku, nima nikakega pohištva, ki bi mu mogk> delati kakšne preglavice pri selitvi temveč samo en kovčeg za obleko in lesen zaboj za orodje. V Ljubljano je prišel meseca aprila in naiprej se je nastanil v podstrešju neke gostilne v Šiški, ni pa resnica, da bi mu gostilničar ostal dolžan 200 din. Ko 60 mu tam odpovedali, se je dne 20. junija preselil pod Golovec. Novi gospodar mu je dal*na razpolago posteljo, da ni z ženo ležal na golih tleh. Ko se je delavec ponesrečil v Strojnih tovarnah, mu je zdrav nik do njegovi izjavi naročil, da mora osta«
t! v postelji. V resulti ie Pa takoj naslednji dan in potem vsako jutro ie sgoda j odhajal zdoma in se vračal šele zvečer- Ko
se je vselil, je obljubil plačati stanovanje naslednjega prvega. A ko je ostal dolžan in je zmerom menjaval izgovore, mu je gfr s pod ar odpovedal stanovanje najprej ustme-no. nato pa še sodno. Ker sa je hotel gospodar t lepa odpravki, ga je delavec dejansko napadel- Dne 24. t. m. zvečer je na ročnem vozičku na dveh kolesih odpeljal svoje pohištvo, ne da bi bil poravnal najemnino. Prav tako ni res- da bi bil vobče kdaj gospodarju ponujal denar.
a— Pes ga je ugriznil. Včeraj popoldne so bili mestni reševalci nujno klicani na Stransko pot, ki se odcepi od Opekarske ces-te proti mestu. Tam je prišel v neko hišo 8-letni delavčev sdn Ivan Kovačič e Ce ste dveh cesarjev, pa ga je napadel pes, priklenjen na verigo, in mu prizadejal hude poškodbe po glavi in po rokah- Iz Kamnika pa so pripeljali v bolnišnico mesarskega vajenca Damjana černeta, ki je padel z voza in si zlomil obe nogi in levo roko.
KI N O
21-24
MATICA
«
Iz Cel]a
e— Otvoritev celjske razstave obrti, trgovine in industrije bo jutri ob 9. dopoldne v mestni narodni šoli- Do 12. ter od 15. do 19. in od 20. do 24- bo na veseličnem prostoru godoa. Razstava je zelo pestra in zanimiva. Tudi veselični prostor je lepo urejen. Obiskovalci razstave so na železnicsh deležni polovične voznine. Na odhodni postaji naj kupijo cel vozni listek, in rumeno legitimacije K—18. Legitimacije naj dajo ta razstavišču žigosati, nakar bodo vstopnice veljale za brezplačen povratek. Za razstavo vlada veliko zanimanje. Pričakujejo tudi zelo številen obisk iz raznih krajev Slovenije in drugih banovin-
e— šahovski dvomateh med Šahovskim klubom Gaberjem in Starešinsko organizacijo »Slogo« v Celju se bo pričel danes ob 20.30 v Narodnem domu.
e— Plavalne tekme celjskega Sokola se bodo pričele jutri ob 8. zjutraj v Rimskih toplicah. Zbirališče bratov in sester ob 6.40 pred celjskim kolodvorom, odhod z vlakom oh- 6.50. Vsi in točno!
e— Umrla ie v sredo na Cankarjevi cesti 5 v visoki starosti 88 let trgovka ga. Ana Lauričeva, roj- Lebrova.
e— Srečke za 5„ glavni razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite jih čim-pr»; v no^"Ti?.TnVi »Jutra« v Celju!
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 humorističen, kaba-retski film: »MARINELLA«.
Iz Maribora
a— Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi svoje člane na informativni sestanek, ki bo 1. avgusta ob 10. v Narodnem domu-a— Meddruštveni odbor mariborskih so-kolskih društev in župna uprava pozivata vse brate in sestre, ki jim je mogoče in ki niso nujno zadržani, da ©e zberejo danes v soboto ob pol 14. pred odhodom popoldanskega brzovlaka na kolodvoru, da se tu poslovimo od odhajajočega br. generala Milenkoviča-
a— Pokojnine. V smislu razglasa tuk. poštne uprave4 6e bodo dostavljale pokojnine in vdovščine 2. in 3. avgusta.
a— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru bo na mestnem poglavarstvu od 1. do 22. avgusta in eicer ob nedeljah od 9. dio 11., ob delavnikih po od 10. do 12. ure. Zglasiti ee morajo vsi vajenci in vajen-ke, ki se učijo v območju mesta Maribora ter v občinah Pobrežje, Studenci, Tezno, Košaki. če niso še 18 let stari. Prinest^ morajo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in običajno vpisnino.
a— Himen. Jutri bo v Slovenjgradcu poroka gledališkega igralca in opernega ter norja g- Belizarja Sancina in gdč. Angele Duječeve iz Maribora. Priči bosta ženinov brat g. ravnatelj Sancin iz Celja in tuk. trgovec Vaclav Vošinek.
a— Ponarejevalec. Vrlim tezenskim orožnikom se je posrečilo izslediti dokaj premetenega ponarejevalca poštnih čekovnih položnic potrdil v osebi Š. H. iz Sp. Dobrave, tajnika Saveza gradjevinarskih radrrika Jugoslavije, ki je pobiral mesečno članarino članov omenjenega društva in bi moral od-poslati pobrane vsote po čekovnih položnicah. Mož pa si je na dokaj primiteven način poskrbel pobotnico in to na način- da je točno izrezal okroglo štampiljko drugih položnic in jo prilepil na svoio, ki joJe rabil kot prilogo za potrdilo. Na_ ta način je priznal, da je ponaredil položnico, oziroma prilepil žig na položnico v znesku 6327 dinarjev in še povrh na nabranih mar-kieah od tedenske članarine poneveril 6124 dinarjev. Tako je oškodovan Savez gradjevinarskih radnika za znesek 12.451 dinarjev- Dejanje je priznal.
a— Na delovnem trga. Borza dela nujno išče 1 gateriela, 1 poljskega delavca, 1 mlinar. pomočnika. 1 kolarskega pomočnika, 1 čevljarskega pomočnika, več kovino&tru-garjev. 1 mizarskega pomočnika, 2 gostilniški kuharici in 1 sotarico.
Z Jesenic
s— Zvočni ldno Radio danes in jutri v nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo ob 3. pop- samo ob slabem vremnu) velefilm »Vroča kri«. Med dodatki tudi domač in Paramountov zvočni tednik. Sledi vele. film »Lažni vitez«.
Iz Triiča
Č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo krasen film »Ti si moje solnce«, v glavni ulogi Rihard Tauber.
Iz Gornje Radgone
gT— Slovo. V sredo je priredilo Sokolsko društvo dolgoletnemu vzornemu blagajniku br. Pranju Kolariču, podpregled. niku finančne kontrole, ki je premeščen h glavnemu oddelku v Ljubuäkem primorska banovina, pri »Pošti« prisrčen poslovilni večer. Kljub silnemu nalivu Se je zbralo lepo število članstva in iskrenih prijateljev. Starosta br. MawriS Karol je orisal številne zasluge br. Kolariča. Po. slovi Ine besede so lzpregovorili še bar. dr. Lotrič m davčni inšpektor br. Kline Ludvik, ki sta orisala iaredno sposobnost in vestnost odhajajočega, in slednjič še stanovski tovariš br. 6truci. Vsi govorniki in zbrani gostje so iarazili željo da bi bila premestitev g. Kolanča le začasna.
gr— Hud karanabol. V torek se je vračal iz Ljutomera domov na motornem kolesu mizarski mojster g■ Rudolf Stelcer. Ko je hitel proti NorSincem, mu prtvozi nasproti voznik Novak iz NorStacev z eno-vprežno kobilo Za signal« »e voznik ni zmenil, marveč je vozil po nepravi levi strani in šele v zadnjem trenutku krenil nekoliko na desno Ko je hotel štefcer s svojim motornim kolesom voziti mimo ne-opreznega voznika, je skočila kobila nasad na 1syq stran cre^ fiteicerja tobuaor.
Najlepši pevski film ! BENJAMIN GIGLI poje poleg lepih peiuni arije iz Tosce, M an on. Norme
TI SI MOJA SREČA
Predstave danes ob 19.15 in 2L15 uri
bol je bil neizogiben, štelcer je sicer v zadnjem trenutku napel vse sile, da bi zavrl, treščil pa je pri tem ob zadnji del voza. ki ga je potisnila žival nazaj. Pri padcu je dobil štelcer lažje poškodbe ca obeh nogah in rokah, občutno pa je bilo poškodovano še popolnoma novo motorno kolo. škode je okrog 3.000 din.
gr— Ponarejeni kovanci. 28. julija je hotela neka stranka plačati pri poštnem uradu priporočnino pisma z 10 din kovancem, katerega je poštna uradnica takoj preizkusila in spoznala za faizifikat če. ravno ga je na prvi pogled le težko ločiti od pravega. Falsifikat je le za spoznanje temnejše barve in nekoliko lažji od pravega, izdelava pa dokaj precizna. Naj_ lažje ga je spoznati po zvoku.
gr— Vlomilci in tatvine. Rokornavhi so pričeli v zadnjem času svoj posel tudi v našem obmejnem trgu. Nedavno so ukrad. li iz odprte kleti notarja Požuna na Spodnjem Grisù novo škropilno cev, vredno 750 din, iz električne žage g. Martina Ri-tonje pa gonilni jermen v vrednosti fi00 din. V noči od torka na sredo je bilo vlomljeno v papirno trgovino g- Janka Sušca. Vlomih so v pisalno mizo tetr odnesli kovani drobiž, med tem ko papirnatega denarja, kateärega je imel lastnik skritega na poseben način v mizi niso našli. Po. brali so cigarete in zapestno uro in ročno blagajno, v kateri je imel g. Sušeč izkupiček za prodane karte gasilske tombole, škode je 800 din.
Iz Ptuja
j— Kazalo na Florijanskem trgu. Svoj čas je bila na Ornigovi hiši velika tabla, ki je avtomobilistom kazala smer proti Mariboru in Varaždicin. Hišo so lani popolnoma prenovili in ob tej priliki so tablo odpravili. Zdaj nameravajo na Florjanskem trgu postaviti reklamno stojalo, ki bo istočasno kazalo smer VarazMn — Maribor in še na razne druge strani.
j— Prizidek bolnišnice je zdaj zgTajen ln bo v njem urejena operacijska soba in pisarne. V starem delu bolnišnice bodo tako pridobili prostora za nove postelje, kar je že dolga leta nujno potrebno. Posebno v času epidemije je naval bolnikov in je že mnogokrat zmanjkalo prostora, da so morali bolniki ležati na hodnikih ali pa so jih dali v Ì7,oliTnieo. Na žalost se doslej ni mo-
fel izvesti načrt, da bi bili bolnišnica in iralnica v enotni zvezi z novim prizidkom. Manjkal je potrebni kredit. Upajmo pa, da se razbremenitev bolnišnice vendarle posreči drugo leto požrtvovalnemu p rimari ju dr. Aleksandru Kiiharju.
BLED. Zvočni kino predvaja do nede. lje »Kreutzerjevo sonato« po romanu L N. Tolstega. Dodatek »Flip na divjem za-padu«.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvar ja izven svojega rednega programa drevi ob 20-30 in jutri ob 15.15 ter 20.30 uri zanimiv film iz življenja ameriških gang, sterjev »Tiralica«. Za dodatek kratek zabavni film »Mornar Popaj« in Paramcun. tov zvočni tednik.
Praznik Sokola Ponoviče—Sava
Sava, 30. julija
V	Zasavju je v vsakem veöjem kraju sokolska ediniea. tudi mala vasica Sava pri Litiji tvori lastno društvo, v katerem so včlanjene okoliške vasi okrog Ponovič. Naša sokolska ediniea se imenuje Ponoviče-Sava.
Sredi pota med Ponovičami in Savo stoji naselje Mačkovna, tu imamo lasten Sokolski dom z dvorano, odrom in vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Naš dom so &i ogledali že mnogi odličniki, med drugim tudi I. pod-starešina SKJ br. Gangl, ki se je nad vse laskavo izrazil o naši sokolski trdnjavi.
V	nedeljo 8. avgusta bomo imeli pri nas popoldanski javni nastop. Že zdaj sporočamo vsej sokolski javnosti, naj si pridrži prihodnjo nedeljo za obisk naše prireditve. Zunanji gostje naj izstopijo v Litiji, še bližja pa jim je pot s tukajšnje postaje Save; do Sokolskega doma je potem le četrt ure ho-"a.
Prijateljem zasavske narave svetujemo, da povežejo obisk naše prireditve z izletom v našo prekrasno okolico. Najbližja je Sv. gora, ki ima prav prijetno planinsko kočo, las-t SPD Litije. S postaje Sava je do vrba Sv. gore le dve uri hoia. Za popoldan ski sestop pa priporočamo pot mimo svetogor-eke koče. Le dobro uro hoda je s Sv. gore mimo vasi Cirkuše in po dolini Mačkovne. Turisti, ki jim je Sv. gora že poznana, pa se lahko napotijo s postaje Kresnice na Vače in od tam k nam v dolino. Oba navedena izleta sta na levem bregu Save, pa tudi na desnem savskem bregu je več zanimivih postojank. Omenjamo naj le Konj-ščico, kjer je živel in služboval pesnik Anton Medved. Turisti se naj poslužijo za izstopno postajo Zagorje. S Konjščice je zanimiva pot na Ostrež. Lahko dopotujete k nam preko Polšnika, ki leži v zanimivih in prijetnih Polšni&kih Dolomitih. Še najbližje našemu telovadnemu prostora leži Mamol, na katerega krenete s postaje Save, potem pa 66 spustite v dolino v smeri Ponovič. Z Mamoia imate prekrasen razgled po vsej zasavski dolini in n« vse gorenjske in 'dolenjske vršiče. Le nekaj korakov od naiega Pokokkesra doma žubori topla Sava fn so ♦u vabljiva naravna kopališča brez vsake vstopnine.
Popoldanski nastop bo lepa sokolska manifestaciji. Posetilj nas bodo bratje in sestre iz številnih zasavskih edinic. Pokažimo našemu prebivalstvu, da veže Tvršev duh vse kraje naše soseske.
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v juHju po stoletnem koledarja
Dan je dolg 16 ur, 2 minuti ln se do konca meseca skrajša aa 56 minut
S. 31. Ignacij I deževna
»JUTRO« št 176
Sobota. 31. VIL 1937.:
Zaključek prihovskega procesa
Govor državnega tožilca in zagovori branilcev
(Poročilo o razglasitvi sodbe glej na 2. strani)
Celje, 30. julija.
Kakor smo že včeraj poročali, je bilo dokazno postopanje v prihovskem procesu zaključeno v četrtek opoldne, ko so bile prečitane izpovedi v preiskavi zaslišanih prič Na popoldanski in večerni razpravi so se nato razvrstili pledojeji državnega tožilca in zagovornikov.
Za ta del razprave je vladalo v javnosti največje zanimanje, ker se je pri. čakovalo, da bodo govorniki ob tej priliki iznesli vse okoliščine, v katerih je prišlo do dogodkov pri Prihovi. žal je bil prostor za publiko zelo omejen- Dvorana je bila sicer nabito polna, vendar pa je pred poslopjem bila še velika skupina ljudi, ki je čakala, da izve vsaj nekaj podrobnosti.
Pledojeji zagovornikov so bili zares zanimivi in kljub forsiranemu poteku pro_ cesa so od vseh strani osvetlili prihovski
dogodek in v zvezi s tem predočili sodnemu dvoru tudi vse. kar se je ob priliki prihoda in turneje Petra živkoviča dogajalo v Ljubljani. Mariboru, Celju in dru. god. Stvarna izvajanja govornikov so napravila na poslušalce globok vtis in So spravila tudi smrt nesrečnega Dolinarja v pravo luč. pokazala so tudi prave krivce vseh žalostnih dogodkov, kakršnih doslej v Sloveniji še nismo doživeli. Celo državni tožilec, ki je sicer vztrajal na tem. da mora dobiti pravica zadoščenje, je nagla, šal, da se v Celju	> - ?-<*
? r '. '-W'riüw,
■ » * , ., ^ t. - A/T' » V.', t'
» . ^ .	_ • i ■ ■ j »«j*.
Ö teh dogodkih so obširno govorili in jih temeljito osvetlili zagovorniki, ki so dokazovali, da je bilo vse, kar so storili obtoženci, le akt razumljive in utemeljene samoobrambe.
Državni tožilec
Drž. tožilec dr. Ivan Rus je v začetku svojega govora naglasil, da bi bilo po tako dolgotrajni in temeljiti razpravi za drž. tožilca najbolj enostavno, ako bi zahteval kazen po obtožnici. Toda zakon predpisuje, da mora tudi drž. tožilec sodelovati in raziskati vse okolnosti, ki obtoženca obremenjujejo, pa tudi okolnosti, ki jih razbremenjujejo. Obtožba je sestavljena za vse enako, razprava pa je pokazala, da njihova krivda ni enaka. Moja dolžnost je, opozoriti na to okolnost, ker ne bi mogel prevzeti odgovornosti za to, da bi bili vsi obtoženci enako kaznovani.
Nato je dr. Rus s pravnega stališča raz-
padli njihovo, ne javno, marveč interno, zaupno zborovanje, to jim zamer jam. Njihovo politično stališče me nič ne briga, briga pa me stališče kazenskega zakona.
Poudarjam vse to zaradi tega, ker je treba to imeti pred očmi tudi pri odmeri kazni. Naglašam, gospodje sodniki, da so obtoženci postavljeni pod težko obtožbo
zločinstva, za katero je predvidena kazen do 20 let robije. Nato je drž. tožilec govoril o posrednih in neposrednih krivcih Do-linarjeve smrti in je potem med drugim nadaljeval:
»Boli me v prvi vrsti, da vidim na zatožni
členil obtožnico in specificiral kazniva de- kloPi v borbi z nemštvom in nemčurstvom janja vsakega posameznega obtoženca, na- } preskušene ljudi, da moram gledati na za-
vedel vse obremenilne in olajševalne okolnosti ter citiral razne razsodbe kasacije za slična kazenska dejanja. Na koncu svojega govora se je dotaknil tudi neposrednega povoda, ki je dovedel do prihovskega zločina in spravil obtožence na zatožno klop. Govoreč v prispodobi je naglasil, da imamo pred seboj dva tabora sovražnih si fantov, ki se slučajno kje snidejo in se med njimi razvije pretep. Enkrat je tepen eden, drugič drugi. To se zgodi navadno brez vsakega posebnega razloga.
Tudi v tem procesu je akademik Ludvik Leskovar, član akademskega društva Zarja, povedal, da je izvedel, da pride v dravsko banovino Peter živkovič in da je smatral to za izzivanje ter da je sklenil, da proti njegovemu prihodu v Slovenijo demonstrira. Zaradi tega so se katoliški akademiki zbrali in menda proti žlvkoviču demonstrirali v Ljubljani ter prevzeli iniciativo, da bi šli tudi v Maribor in Celje in tam storili isto. V dveh avtobusih so se pripeljali v Maribor, kjer so metali tudi jajca v tujo lastnino, kar nasprotuje ustavnim pojmom, ki vsem državljanom enako jamči osebno svobodo. Nasprotuje pa tudi določbam kazenskega zakona.
Ako obstoja svoboda državljanov, potem si je lahko razlagati razburjenje tistih, ki so morali doživeti, da pridejo politiki iz južnih krajev po ovinkih, ker se po odprtih cestah niso mogli in niso smeli peljati. Pravilno so ravnali, da so se tako izognili vsem incidentom in to jim štejem v dobro. Da pa so nesrečni akademiki na-
tožni klopi tiste, s katerimi smo bratje ene vere in ene slovenske matere. Ko sem leta 1914 služil pri okrožnem sodišču v Mariboru pod gospodom, ki je bil znan nemčurski trinog in sem bil premeščen v Celje po službeni potrebi, mi je ta gospod izjavil kar naravnost v oči, čeravno mu nisem ničesar storil: »Po vojni ne bo več nobenega slovenskega sodnika!« Imel sem toliko korajže v svojem najčistejšem rodoljub ju, da sem mu odgovoril: »Gospod nadsvetnik, pa ne bo po vojni nobenega nemškega sodnika več!« Za to svojo izjavo nisem bil ne preganjan ne kaznovan. Z žalostjo gledam zato danes, ko se medsebojno tepejo Slovenci. Naj bo ta proces resno svarilo enim in drugim, da se take stvari naj ne dogajajo več, ker bomo zaradi tega prišli v kaos, kakoršen vlada danes v Španiji in bomo poleg tega še gospodarsko propadli.
Na koncu je drž. tožilec dr. Rus prekvalificiral dejanja nekaterih obtožencev, zlasti glede šentlenarčanov in sicer za Milana Goriška po § 154/1, za ostale tri šentle-narčane Korošca, Beigotta in Kranjca pa po §154/11, ker niso sodelovali, kakor je pokazala razprava, ne pri napadu na avtobus, ne v spopadu z ljubljanskimi akademiki.
V imenu zastopnikov zasebnih udeležencev je nato dobil besedo dr. Ogrizek, ki pa je samo prosil, naj se priznajo odškodninski zneski, ki jih je navedel.
Predsednik: Druge izjave nimate?
Dr. Ogrizek: Ne!
Govori branilcev
Za državnim tožilcem in po kratki izjavi zastopnika zasebnih udeležencev, so začeli govoriti branilci obtožencev, že včeraj smo v izvlečku objavili govora prvih dveh zagovornikov dr. Mikuletiča iz Ma. ribora, ki je zagovarjal Slavka Rejo in dr. Milka Hrašovca iz Celja, ki je zagovarjal Viktorja Dugino. Po njunem govora je bila okrog 6. zvečer odrejena kratka pavza, nakar so sledili obrambni govori ostalih zagovornikov. Tudi njih odlične govore, ki jih je v sodni dvorani zbrana publika poslušala z največjo napetostjo, moremo objaviti v kratkem, nepopolnem vsebinskem izvlečku.
Dr. Sbrizaf
Po pavzi je prvi govoril dr. Sbiizaj, ki je branil Brajkoviča. Bunca in Kodriča. 6. junija se je v Ljubljani govorilo, da se pripravljajo sistematični napadi na gg. živkoviča in njegove spremljevalce. Dogodki zvečer so potrdili resničnost teh govoric. To se je bliskovito zvedelo. Obtoženci so morali videti že v Ljubljani in še bolj po dogodkih v Mariboru, da so živkovič in spremljevalci v resni nevarnosti in da je potrebna s strani nacionalistov zaščita. Zavladalo je splošno mnenje, da je treba misliti na samoobrambo.
§ 154 k. z. prepoveduje v mnogoti izvrševati nezakonita nasilja. Obtoženci pa so bili po prejšnjih dogodkih prepričani, da je treba živkoviču in spremstvu nuditi obrambo, za kar so bili v smislu § 24.2. k. z. tudi opravičeni. Celotna vožnja ljubljanskih akademikov je že po obtožnici
Tudi njihova vožni.a iz Mari, bora proti Konjicam je le del izvrševanja tega kaznivega dejanja in je tudi proti temu dopustna obramba s silo v smislu § 24-2 kazenskega zakona. Moji trije kli-jenti pri pretepu ob avtobusu samem ni;o sodelovali in zaradi tega za smrt akademika Dolinarja pravno ne morejo biti soodgovorni, ker za napad na to osebo niso imeli nobenega dogovora z drugimi. Po mnenju danes zaslišanih izvedencev pa itak ni dokazana kavzalna zveza med dejanjem Dugine in nesrečno smrtjo Dolinarja. Zaradi tega smatram, da smem s polnim prepričanjem predlagati za vse tri obtožence oprostilno sodbo, za primer pa, da smatra sodišče, da so vendarle zakrivili kaj kaznivega, pa predlagam, da se vpo-števajo vse olajševalne okolnosti: da niso imeli nečastnih nagibov in da se obsodijo le na najmilejšo in pogojno kazen.
Dr« Irgolič
Sledil je obrambni govor dr. Irgoliča, ki je branil Klanjščka Franca. Poudarjal je, da obtoženci niso nikaki zločinci. Kar so storili, so storili iz idealizma kot navdušeni nacionalisti. Večino obtožencev poznam. Izhajajo iz dobrih, poštenih delav-
lizem že za časa Avstro-Ogrske. Te rodbine so sodelovale tudi pri reševanju naših delavcev iz nemških vplivov. Moj varovanec je iz stare, poštene slovenske družine, je miren in priden delavec državnih železnic v Mariboru in celo Pobrežje se čudi, da je bil sploh aretiran. Pridružil se je vožnji brez kak'h kaznivih namenov. Ko je prišlo do spopada, se je umaknil od svoje skupine ter s tem odstopil celo od vsakega poizkusa.
Dr. Goričan
Dr. Goričan iz Celja je branil Mlinarja ni Paravana. Dejal je, da za obtožence ni podan dejanski stan niti v smislu § 154-2, niti v smislu § 205 in § 178-2. Dogodki, ki so se odigrali v Ljubljani in Mariboru, so vzbudili v Mariboru željo in namen po samoobrambi. Kar so storili obtoženci, je bila samo zaščita varnosti najodličnejših javnih nacionalnih delavcev našega naroda. Postopanje ljubljanskih akademikov je predstavljalo enotno dejanje, ki bi moralo imeti svoj konec v demonstracijah v Celju. Ravno to nas'Ino dejanje so hoteli obtoženci preprečiti. Ce so kaj storili, je bilo samo to, da so pobili nekaj šip in bi odgovarjali lahko le za poškodbo tuje lastnine. Zato predlaga oprostitev svojega kll-jenta.
Dr. Bele
Brata Filipa in Mirka Prlmca ter Ur-bančiča je branil dr. Bele. Vse dogodke je treba deliti v dve fazi: 1. napad na avtobus in 2. nepredvideni pretep. Obtožnica državnega tožilca je napačna, ker vidi samo en dogodek in iz tega sledi napačna kvalifikacija in zlasti trditev, da se je usmrtitev Dolinarja izvršila v skupnem naklepu. Tega časovno in krajevno ločene» ga dogodka so se udeležili le poedinci, ki niso leteli za avtobusom, kakor to trdi obtožnica, nego so šli k svojemu avtomobilu, ki se je nahajal v smeri proti Konjicam na stranski poti. O f 178-2 ne more biti govora za vse udeležence. Kvečjemu pride v poštev § 184-2 in 3. k. z., ker je Dugina priznal, da je sam zadal poškodbo Dolinarju. Da ni šlo za kak skupen naklep izhaja tudi iz tega, ker m bilo dogovora o napadu na posamezne osebe. Dejanje ni bilo protipravno, ker je to bil izrazit silobran, ki v smislu § 25. k. z. ni kazniv. Nacionalni mladeniči niso hoteli izvršiti nasilja, nego pač obratno, da se odvrne nevarnost za življenje in zdravje Petra živkoviča in spremstvo. Nevarnost je bila istočasna, ker je bilo nasilje akademikov trajajoče dejanje od Ljubljane do Maribora in nazaj proti Celju. Nevarnost se ni dala odkloniti na drug način,
, "	"' ^ (. Nevarnost pa
je Diià tum nezanni, .jeria, ker je Peter 2iv-
^ so izpričale svoj naciona- ] kovič zakonito prijavil svoja zborovanja.
Dr. Vrečko
Naslednji zagovornik dr. Vrečko je branil Mlatiš Goriška. Vzel sem na znanje, je dejal, da je državni tožilec skrčil obtožbo, ki je predlagala kazen robije, na kazniva dejanja, ki se kaznujejo samo s zaporom. Toda tudi tega dejanja moj k 11-ent ni kriv. Gorišek ni mislil in ni mogel misliti na kako borbo s katoliškimi akademiki. On ni bfl udeleženec mnogote. Zaradi tega vsi ed slučajne navzočnosti Gorišek ne more biti ravno tako tudi na zatožni klopi. Govornik je kritiziral dejstvo, da nastopajo akademiki tedaj kot priče, čeprav so sami zakrivili dejanja, kazniva po kazenskem zakoniku. Peter Živkovič in njegovi spremljevalci zavzemajo odlične položaje v našem javnem in nadonal-življenju, tako da bi bila sramota za nas, ako bi se tem osebam zgodilo ravno prt pri nas kako podlo in nepošteno dejanje. Nacionalni akademiki so imeli izključno ta namen, da nudijo tem osebam kot najdražjim gostom zaščito. Predlaga popolno oprostitev Miiana Goriška.
Dr. Lipoid
Dr. Lipoid iz Maribora je branil Ranar-ja, štancarja in šiliča. Razpravljal je o organiziranih demonstracijah proti Petru živkoviču, V.	'X. ». V«.'.".'/.. Po vaeh tfcil dogvdKln jasno sledi, da gre tudi v slučaju obtožencev za silobran. V Mariboru domačini niso priredili prav nobenih demonstracij, šele ko so prišli katoliški akademiki, so se razvili nemiri in po neuspešni intervenciji pri oblasteh je sam telefoniral v St. Lenart Sram me je bilo, je dejal dr. Lipoid, ko sem moral dati navodilo, naj pridejo tako odlični predstavniki našega nacionalnega življenja na kraj zborovanja, namesto po glavni ulici, po kateri sme priti vsak človek, po stranskih ulicah. Pričakoval sem, da homo zaščiteni, kar se pa ni zgodilo. Demonstrant je so nastopali z izredno spretnostjo, šipe v HI. nadsropju hotela »Orel« so razbijali s tako preciznostjo,
ki se more doseči le s reibe. Metali ae kamenje tudi s tako silo, da so v 3. nadstrop ju hotela poškodovali s kamenjem celo peč, ki se je nahajala na nasprotni strani dvorane. Iz tega ai razlagam spontano misel, da je treba misliti na samoobrambo. V čast Maribora je treba iteti, da se noben domačin, razen g. že bo ta in dveh, treh za-grizencev, ni udeležil demonstracij. Nad demonstracijami katoliških akademikov, to se zgražali celo vsi pošteni pristaii JRZ ln kvalificirali njihov nastop kot pobalinstvo.
Obtoženci so imeli po duii ln poStenju ln ▼ velikem nacionalnem čustvu namen, da, zaSčitijo svoje voditelje ln spremstvo. 6e so se zgodila nasilstva in so se ta na-silstva celo napovedovala so bili obtoženci upravičeni misliti na zaSčito svojih voditeljev. Tragika smrti nam ne «me zasenčiti objektivnega pogleda na vse dogodke.
Preko paragrafov, ki govorijo o utemeljeni samoobrambi, ne bomo mogli iti. Promet ni bil ogrožen t smislu 81 204 ln 208 «napaden na avtobus v katerem an se vozili potniki, k« so imeli namen. kakrSnega so imeli katoliški akademiki. Obtoženci se nikdar in n:kjer niso dogovarjali o napadu na ljudi. Pogovarjali so se kvečjemu o napadu na tujo lastnino. O smrti Dolinarja je mogoče razpravljati le glede Dugine, ki je dejanje priznal. V poštev ne pride mno-gota, nego le poSkodba tuje imovine.
Ranar je pohabljen, Stancar ima srčno hibo, Silič pa je star 53 let je upokojeni policijski stražnik, hodi počasi- po Mariboru, da ga smatrajo skoraj za original. Ti trije prav gotovo nimajo pogojev, da bi Izvajali kakršnokoli naailstvo. Ranar je samo spremljal in se vozil 8 Kranjčevim avtomobilom. V kazenskem oziru ne more biti govora o kaki krivdi-
Zadnji trije zagovorniki
Nar- posi. dr. JaPčič lz Maribora je za. govarjal obtožena Beigotta in Kranjca. Kot priznan kazensko-pravni strokovnjak je obširno analiziral pravno stran obtožbe in dejanskega položaja. Odvetnik dr. Rajh iz Celja je zagovarjal obtožene Ko. rošca. Markeža in Neuwirta dr. EmeH Kalan is Celja pa akademika Milana Orožna Vsebinske izvlečke is njihovih govorov bomo prinesli Se v jutrišnji Številki.
Ob 2130 je bila sinočaja razprava končana in predsednik je sporočil, da bo sodba proglašen« danes dopoldne. O razglasitvi sodbe poročamo na 2. strani danaSnje Številke.

Gospodarstvo
Naš sladkorni problem
Od prodajne cene 1 milijarde dobi država 621 milijonov
V	skupini ogljikovih hidratov, ki služijo kot hrana človeku, postavljajo strokovnjaki sladkor na prvo mesto. Zato skušajo vse napredne države doseči čim večjo porabo sladkorja v najširših plasteh naroda. Neštetokrat smo že na tem mestu poudarili nujno potrebo preorientacije v naši fiskalni politiki glede sladkorja, ki povzroča, da je sladkor pri nas najdražji in je obenem potrošnja najmanjša v Evropi. Glavni razlog minimalni potrošnji pa je prav visoka cena, ki onemogoča širokim slojem prebivalstva uporabo tega živila, saj je pri nas sladkor nekak luksuzni predmet To pa ima na drugi strani še za posledico, da moramo stalno omejevati produkcijo sladkorne pese in da naše sladkorne tvornice ne morejo izkoristiti svoje kapacitete, ki se izkorišča le z dobro polovico.
V	»Arhivu«, mesečniku kmetijskega ministrstva je objavljen zanimiv članek o problemu produkcije in potrošnje sladkorja v Jugoslaviji, ki ga je napisal tajnik tega ministrstva inž. Zvonimir Višnjič. Pisec najprej prikazuje mednarodne sporazume, ki se tičejo sladkorja, nato pa prikazuje stanje sladkornega gospodarstva v Jugoslaviji.
Pisec navaja med drugim, da je znašala lani s sladkorno peso posejana površina le 14.500 do 15.000 ha, ker je v prejšnji kampanji zaradi obilnega pridelka ostalo mnogo neprodanega sladkorja. Ob koncu sladkorne kampanje 1935/36 so znašale neprodane zaloge sladkorja v naši državi 4000 vagonov, letos pa se ceni presežek na 6000 vagonov. Naša letna potrošnja na prebivalca znaša komaj 4.6 kg, medtem ko znaša v naprednih državah 20 do 30 kg. Seveda je potrošnja v mestih večja in znaša ponekod 13 kg na prebivalca, zato pa je na deželi tem manjša in se giblje na višini okrog 2.5 kg.
Naše sladkorne tvornice bi lahko proiz-
vajale vsako leto v teku kampanje (sto dni), ki se prične septembra, 12.500 do 13.000 vagonov. Dejansko pa je produkcija znašala v letu 1935/36 komaj 8089 vagonov, v letu 1936/37 pa 8662 vagonov. Produkcija je bila v pravkar zaključeni kampanji večja, ker so morale tvornice prevzeti znatne količine tako zvane nepo-godbene pese.
Sk^p"» dohodki v zvezi s sladkornim gospodarstvom (dohodki kmetovalcev, industrije, trgovine in državni ter samoupravni dohodki), znašajo na leto pri tako skrčeni potrošnji le eno milijardo Din. Od te milijarde pa odpade več nego polovica to je 588 milijonov ©in na državno trošarino, 29 milijonov na poslovni davek ln 54 milijonov na stroike prevoza na železnicah, tako da dobi država od te milijarde 621 milijonov. K temu pa je treba Se prišteti znatne dohodke železnic od prevoza melase, rezancev, premoga in drugega pogonskega ter potrošnega materiala Kmetovalci dobe 144 milijonov, Industrija sladkorja ima bruto zaslužek 70 milijonov, veletrgovina in detajlna trgovina pa 75 milijonov.
Ta ogromna bremena ln tudi razmeroma visoka cena nezatrošarinjenega sladkorja (ki znaša za kristalni sladkor v t vomici 4 Din) ima za posledico, da se pri nas kristalni sladkor prodaja na drobno po 13 Din za kg. Ti podatki ponovno kažejo, da bo morala država nekaj ukreniti, da se poceni sladkor, da bo dostopen tudi najširšim slojem prebivalstva. To pa ne bo Slo brez znižanja trošarine in ostalih stroèkov, ki obremenjujejo ceno. V koledarskem letu 19S6 je uia&ala vsa potrošnja sladkorja v naši državi le 6950 vagonov. Primanjkljaj, ki bi nastal zaradi nižje trošarine, bi se prav kmalu lahko kril s povečanjem potrošnje in je zelo verjetno, da bi bil končno fiskalni efekt za državo enak sedanjemu, ker bi se potroinja povečala.
zobna pasta
Oblogo Prosti zobje so najbolj!« varstvo proti zob» I nemu kamnu ii* gnilobi. Odol zobna pasta oprosti VaSe zobe oblog«
Wim pub zi uk
vse naie domovine. Isti namen ima tudi razstava Jugoslovenske izložbe za propagando turizma Tisk, Kartonažo in knji. goveštvo bodo pokazala mariborska grafična podjetja, čigar sloves je znan po vsej držanri. Razstavo kipov in starega kmečkega pohištva pripravlja zgodovinar in bsjnttvinsfci arhivar g. prof. Baš. Prav zanimiva bo tudi akvaristična razstava mariborskih in grašksh akvaristov. Mnogo pozornosti bogotov0 deležna tudi razstava Društva združenih gojiteljev malih živali in razstava društva »Rejec malih živah«. Naši vinogradniki in ljubitelji bož. je kapljice že z nestrpnostjo pričakujejo vinsko razstavo a pokuinjo štajerskih vin. Vrtnarska razstava bo spremenila Mariborski teden v cvetoči vrt.
Državna intervencija na žitnem trgu
Na osnovi § 90. finančnega zakona za leto 1937/38 in' na predlog trgovinskega ministra je ministrski svet predpsal uredbo o državni intervenciji na tržišču pšenice v gospodarskem letu 1937/38.
Privilegirana d. d. za izvoz kmetijskih proizvodov kraljevine Jugoslavije (Prizad) bo vršila v gospodarskem letu 1937/38 intervencijo na tržišču pšenice, in sicer z nakupom pšenice po cenah, ki jih bo glede na tržne razmere določal trgovinski minister ▼ sporazumu s kmetijskim ministrom. StroSri te intervencije gredo v prvi vrsti na breme dohodkov, s katerimi razpolaga Prizad, a v drugi vrsti na breme državi» blagajne, Za to intervencijo potreben obratni kapital v višini 250 milijonov Din bo oskrbel finančni minister Prreadu z državno garancijo.
Uredba je objavljena v »Službenih novi-nah« od 29. t m- in je stopila takoj v veljavo.
Znatno povečanje trgovinskega prometa z Nizozemsko
Kakor je znano, smo letos ugodno uredili naše trgovinsko razmerje z Nizozemsko, kar je imelo za posledico, da se je v znatni meri povečal naš trgovinski promet s to državo, kakor je to razvidno lz naslednje primerjave (v milijonih Din):
Izvoz uvoz saldo prvo poli. 1935.	4.6 27.5 —22.9
prvo poli. 1935. 31.1 26.9 + 4.2 prvo poli. 1937. 78.8 27.9 + 50.9
Medtem ko se je naS uvoz iz Nizozemske gibal zadnja leta na skoro nespremenjeni viSlni, ae je naS izvoz v teku dveh let povečal na 17 kratno vrednost namreč
od 4.6 na T8.8 milijona Din. To naglo povečanje izvoza v Nizozemsko je v znatni meri pripisati posledicam uvedbe uvoaie kontrole. Leta 1935. smo imeli z Nizozemsko še hudo pasivno bilanco, medtem ko smo letos zabeležili aktivni presežek v višini skoro 51 milijonov Din.
Razstava Šestega Mariborskega tedna
Na razstavišču Mariborskega tedna je kakor na mravljišču- Kako tudi ne, saj smo tik pred otvoritvijo te za Maribor tradicionalne prireditve. Na letošnjem Se. stem Mariborskem tednu bo kar 18 razstav večjega obsega, ki bodo vse brec Izjeme selo zanimive m bodo obiskovalcem nudile mnogo koristnega. Razstava tek. stilne industrije bo prikazala lep razvoj te sa Marlbor va*» industrijske panoge. Zanimiva bo tudi apWtoa industrijska ra astava Prava posebnost bo velika obrtna razstava M ima namen prikazati našim ljudem da moramo glede obrtniških iadelkov uspešno tekmovati s tujino. Mod. na revija je v rokah konferancierja Boža Podkrajška, ki bo a vedrim humorjem popestril modno revijo domačih krojačev. Poljedeljstvo, vinogradništvo in mlekarstvo bo pokazala posebna razstava veli. kega stila. Zanimiva bo tudi velika trgovska razstava pod geslom »domače blago, dobro blago«. Prvič na Mariborskem tednu bo jugoslovenska fitopatološka razstava namenjena našim kmetovalcem, ki jim obisk te razstave še posebej priporočamo. Prav tako bo privlačna ornito loška raz. stava a svojimi zanimivostmi. Tujsko prometna razstava Putnika (Maribor) bo imela vsedržaivni pečat, ker bo s velikimi fotografskimi posnetki prikazala lepoto
Gospodarsko resti
= Znatno skrčen trgovinski promet * Španijo. Statistika naše zunanje trgovine »a letošnje prvo polletje izkazuje znaten padec trgovinskega prometa s Španijo v primeri z lanskim letom. Isvss v Španijo je letos T prvem polletja znašal komaj 1.9 milijona Din nasproti 19.7 milijona Din v prvem polletju lanskega leta in- 21.9 milijona Din v prvem polletju predlanskega leta- Uvoz iz èpanije se ni v taki meri ekrčil in je znašal v prvem polletju t- L 3.8 milijona Din nasproti 10.6 milijona D» v prvem polletju lanskega leta in 11.0 milijona Din v prvem polletju 1935.
= Italijanska, trgovinska bilanca. V prvem polletju letošnjega polletja je sia. šala vrednost italijanskega uvoza (bre« uvoza iz kolonij ) 6936 milijonov Hr, medtem ko je ievoz znašal le 3777 milijonov lir. Ker ae je uvoz v znatnejši meri dvignil nego izvoz, je uvozni presežek narasel na 3150 milijonov lir medtem ko je zna. Sala pasivnost v prvem polletju lanskega leta 1552 milijonov, v prvem polletju leta 1935 pa 1380 milijonov. Znatno se je pove. čal promet a kolonijami. Izvoz v kolonije jeznaéal v prvem polletju t. L 1474 milijonov Ur (lani 86«), uvoz iz kolonij pa je «naite.1 135 milijonov lir (lani 72).
= Produkcija avtomobilov v Zedinjen'h driavah se je leto» ponovno dvignil». Po statistiki trgovinskega urada je bilo v prvem polletju t. 1. v Zedinjenih državah izdelanih 2,790.000 avtomobilov nasproti 2.501.000 v lanskem prvem polletju 'n 871-000 v prvem polletju najslabšega de-presijskega leta 1932., tako da je bila letos produkcija za 220% večja nego leta 1932. Navzlic znatnemu dvigu pa produkcija se zaostaja za zadnjim letom pred krizo, kajti v prvem polletju 1929. je znašala 3,21o.000 avtomobilov- Pri tem je značilno, da je v evropskih državah, razen v Franciji produkcija avtomobilov še znatno prekoračila obseg iz leta 1929.
Borze
30. julija
Na ljubljanski borzi eo se danee avstrijski Mlingi trgovali v privatnem kliringu po 8.8650, meftem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih 8.38, v angleških funtih po 238 m v gretih bonih po SOJO. Nem&ki klirinški Čeki stanejo v Ljubljani 12.79, v Beogradu 12.7853 in v Zagrebu 12.7975, odnoHio za koneo avgusta 12.68 in za konec septembra 12.54.
Na zagrebškem efektnem tržišču je pri stalni tendenci Vojna škoda notirala 404 — 406 (v Beogradu je bil promet po 404.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2394.66 — 2409.25, Berlin 1745.53 — 1759.40, Bruselj 730.70 — 730.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 21-5.81 — 217.87, Newvoik 4309.76 — 4346.07, Pariz 162.50 — 163:94, Praga 151.24 — 152.24. Trst 227.70 - 230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 16.32. London 21.6775. Newyork 435.50, Bruselj 73.32. Milan 22.95. Amsterdam 240.25, Berlin 175.30, Dunaj 82.35, Stookholm 111-75, Oslo 108.95, Kobenhavn 96.75, Praga 15.18. Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 404 _ 406, 4"/» agrarne 53.50 bi., 6°/o data, agrarne 74 den., 6% begluške 76 den.. 7*1» stabilir. 86 hl., 7% invest. 89 bi., 7•/• Blair 84 — 85, 8°/» Blair 94 — 95: delnice: PAB 195 den., Gutmann 60 bi., Sečerana Osijek 200 bi., Osječka ljevaonica 200 bi.. Dubro-vačka 885 _ 410, Oceania 275 den., Jadranska 380 den.
Beograd. Vojna škoda 404.50 — 405 (404.50Ì, 4% agrarne 52.25 — 52.50. i% severne agrarne _ (52.50), 6°/® begluške 76 — 76.50 (76 — 76.25). 7°/o invest. 89.50 den. (89.50), 7V» Blair 83.50 — 84.25. 8% Blair 94.50 bi., Narodna banka 7175 den-, PAB — (194).
Blagovna tržišča
«TO
'+• Chicago, 80. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept- 117.50, za dee. 118.625- za maj 120.26; koraia: za sept. 93, za dee-70.
+ Winnipeg. 80. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 138.375, za sept. 131.75. «a dee- 128625.
+' Novoeadeka blagovna borza (30. t. m ) Tendenca mima-, — promet srednji. Plenica* nova: baška 177 — 179, sremska in slavonska 174 _ 177, banatska 173 — 179, baika ladja Tisa in ladja Bege j 188 - 190. Oves> baški in sreroski novi 110 — 115. Rž: baška 167.50 — 170. Ječmenr ba-iki ln sremski novi, 64/65 kg 130 - 1S2-W-TurSÜca* baška in sremska 93 —- 94, banatska 90 — 91. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 267.50 - WM, »2« 247.50 - 257.50, »5« 227.50 - 237.50. »6« 197.50 — 207-50, »7« 165 — 175, »8« 120 — 125. Otrobi baški: baški, sremski in banat-ski. v jutastih vrečah 90 - 95, ba*ki ▼ ju-tastih vrečah, ladja 94 — 95.
BOMBAŽ
+ Newyork, 80. julija. Tendenca nestalna. Zaključni tečaji: za avg. 11.71 (prejšnji dan 10.94), za dee- 10-77 (11.01). sa maro 10.89 (11.12).
»JUTRO« št. 176	= fi	,	Sobota, 31, YH. 1937,:

■ -v ' -t • • ■ ■ - • •?• ' - c ■ •• *• • "

Poslednja žalna liturgija v Saborni cerkvi	žalni sprevod gre po Ulici kneza Mihafla
Zadnja pot patriarha Varnave Iz Saborne cerkve v cerkev sv. Save
Častno spremstvo ob mrtvaškem vozu
Na Slaviji se narod poslavlja od patriarha
Na levi: Japonski vojak razkazuje tovarišem kitajske položaje pri Lnkučiau — Na desni: Japonski vojaški oddelki z razvito zastavo pred Pekingom
Letalska nesreča v Belgiji
Blizu Hala, na južni strani Bruslja, s© je te dni zrušilo na zemljo letalo, ki je prevažalo potnike na progi Rotterdam — Pariz. Pri padcu ee je ubilo devet potnikov, dalje štirje člani posadke, med njimi žena ete-vardesa van de Leenova. Naknadna prečkava ja ugotovila, da je v letalo treščila strela.
Pohod Japoncev v kitajsko ozemlje
Žena ljubi močnega moža,
jn O Ž normalno ženo, brez nervoznih muh in živčnih napadov,
Š e S pa zdravega uradnika. Zahtevajte s kratko karto prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA
KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
ANEKDOTA
Neki b&ronček je hotel napraviti dovtip na račun hčere filozofa Mosesa Mendel-Sohima. ki se je preživljal kot agent za svilo- Vprašal jo je v netoi družbi na glas: >S čim pa se bavi, milostiva, vas oče?« Odgovorila) jet; »Moj oče se bavi vedno z modrostjo in razumom.«
Skrivnost ladje smrti
Vihar na razburkanem morju, splav za 150 If u£i in borba na življenje in smrt za košček kruha
Francoski listi poročajo, da sta neka pariška zakonca Dupontova pregledala te dni stare družinske papirje, ženi je prišel pri tem v roke orumenel dnevnik, šlo je za zapiske 17-letne Claire Dupontove, ki je bila na prosluli ladji »Meduzi«, ko je ta pred več nego sto leti končala na strašen način.
Tragedija te ladje spominja v marsikaterih podrobnostih na Travenov roman »Ladja smrti«. »Meduza« je zapustila pristanišče Rochefort v juniju 1816., da bi od-plula v Senegal. Vreme je bilo spočetka ugodno. Na Tenerifi so častniki odšli na kopno. Tedaj se je dvignil vihar in potniki so zahtevali, naj bi ladja nadaljevala svojo pot, da bi ušla nevarni kleči, preden bi postal vihar še hujši. Kakor je razvidno iz zapiskov Claire Dupontove, je posadka res pristala na to, da bi nadaljevali vožnjo brez častnikov.
Neki potnik, ki se je izdajal za bivšega ladijskega kapitana, je prevzel poveljstvo. Ta dozdevni kapitan pa ni vedel ničesar o morski plovbi in je ladjo zavozil s polno silo baš proti kleči, ki so se ji hoteli umakniti. Poškodovana ladja bi se mogla držati še nekaj časa na površju, ker so pa potniki izgubili živce, so sklenili da zgradijo
splav, s katerim je tvegalo stopetdeset ljudi vožnjo po razburkanem morju.
Upali so, da dosežejo obalo. Ker pa niso imeli dovolj živil s seboj, so se na splavu odigravale grozotne stvari. Ljudje so se borili na smrt za vsak košček kruha. Po štirih tednih je bilo na splavu komaj še petdeset ljudi, takrat so srečali brig »Ar-gu«, ki je brodolomce sprejel na svoj krov. Med tistimi, ki so se rešili, je bil tudi neki stotnik Dupont in njegova hči Claire, ki je v svoj dnevnik zapisala marsikako doslej neznano podrobnost o strašnih dneh na splavu.
Odkritje njenega dnevnika je imelo za posledico, da se zbirajo množice ljudi pred slovito Gericaultovo sliko »Splav Meduze«, ki jo hranijo v pariškem Louvru. Mnoge obiskovalce svetovne razstave privabijo poročila pariških listo o Clairinem dnevniku v Louvre, da si ogledajo to sliko.
Za spomenik Marconiju
Neki švedski radijski tehnik je sprožil misel, naj bj Marconiju postavili spomenik ogromnih dimenzij, ki bi stal na kakšnem rtu v Oceanu. Sredstva za spomenik naj bi zbrali radijski naročniki vsega sveta.
VSAK DAN ENA
»Ali nisva midva skupaj pohajala Sole?« »Nisva. Moj tovariš je imel polno brado...«	(»Söndagsnisse Striz«)
Maginotova črta Izdana!
Bivši stotnik, na oko rejec kokoši, v resnici vohun
Aretirani vohun Jean Sellier
Londonski »Daily Express« priobčiije e en-Racionalno poročilo svojega pariškega dopisnika o veliki vohunski zadevi ki so jo odkrili v Franciji in ki so jo francoski lieti na višje povelje ■zamolčali. Afera se tiče proslule Maginòtove črte, ki eo njene skrivnosti prišle neki tuji sdii v roke.
V ardeimeskem kraju Saillyju so aretirali nekega Jeatna Selliera, ki se je drugače
bavil z rejo kokoši. Aretirali so ga baje zavoljo tihotapstva. V resnici pa je bil mož v zvezi z nekim desetnikom 3. belgijskega topniškega polka, ki so ga pred kratkim aretirali v Givetu in s katerim je uganjal velikopotezno špionažo..
Sellier je bil prej letalski stotnik. Zaplenili 6o njegove zapi&ke in v njegovi hiši so našli neštevilno specialnih kart, beležk vojaškega značaja, fotografij francoskih vojnih ladij in novih vojnih letal, popolnih seznamov francoskih letalskih častnikov, kakor tudi pismo, ki ga je bil bruseljski generalni konzul neke tuje eile napisal Sellie->ru in ki onemogoča vsak dvom o pravem značaju dozdevnega rejca kokoši. Pred vsem pa eo našli natančne načrte Maginotove črte z opazkami, ki jih je bil napisal Sellier sam in ki so bile očitno namenjene nekemu tujemu generalnemu štabu. Po<d podlogo Sellierove obleke so našli korespondenco z drugimi francoskimi agenti te tuje eile, ki eo bivali v Dijonui, Strassbourgu, Metzu in Chamonixu. V Chamonixu eo aretirali nato dva letalska čaetnifca in tudi ženo nekega visokega častnika v tem kraju.
Razburjenje v francoskem vojnem ministrstvu je tem večje, ker je Sellier priznal, da je del njegovega gradiva po zračni poti že odšel v tujino.
»JUTRÖ« il 175
: Sobota. 31". yn. 1937.
Kulturni pregled
Tri planinske knjige
'Alpinizem je zavzel v slovenskem življenju tako mogočno mesto, da si že ustvarja svojo literaturo, kakor sleherno gibanje, ki atremi po globljem vplivu na posameznika in na družbo. Medtem ko je bila pred svetovno vojno naša izrazito planinska literatura dokaj skromna, opažamo o«"obo;e' nju tudi na tem področju, ratinali, ki sicer ustreza razmahu pian'nslva in hribolastva sploh. Posebno očiten znak razširjenosti in poglobitve tega gibanja so domači poizkusi posebne ideologije alpinizma, njega utemeljitve s filozofskih, moralnih in estetskih zrelišč (Tumal), kar pomeni razvoj tega gibanja v kult. Globlji pogled v kulturno zgodovino nam kaže, da si na neki razvojni stopnji ustvarjajo vsa pomembnejša gibanja svoj kult.
V tem znamenju smo dobili Slovenci Planinsko matico, ki naj zadošča 6vojsk'im literarnim potrebam tega gibanja- Doslej je izdala štiri knjige, izmed katerih smo Ren-kerjev roman »Pet mož gradi pot« na tem mestu že prikazali. Nadaljnje tri knjige so »Zbrani planinski spisk dr. Klementa .Tuga, živalski roman Eugèna Ramberta »Svi-zec z ovratnico« in zbornik krajših prevodov iz tujih alpinističnih pisateljev »V borbi z goro«.
Izdaja Zbranih planinskih spisov dr- Klementa Juga je po našem mnenju najzaslužnejše dejanje Planinske matice v prvem letu njenega založniškega delovanja. Prav dr. Klement Jug, mlad'i slovenski filozof, ki je dovršil študije v prvih letih slovenske umi-verze, je dozoreval v ideologa našega alpinizma- in če ga ne bi bile planine prezgOj daj zaprle v svoj večni skalnati molk, bi nam ta planinski entuziast ustvaril originalno in močno planinsko literaturo. 11. avgusta 1924 je mladi filozof na severni triglavski steni zaključil svoje boje z goro in skoraj 12 let po smrti je lahko izšlo njegovo zbrano delo v knjigi, ki je dostojna počastitev Jugovega spomina.
Ožji tovariš dr. Klementa Juga, pisatelj, dr. Vladimir Bartol, ki se je tudi v svojih leposlovnih spisih spominjal te trdne in svetle osebnosti v vrstah naše prve povojne generacije, je opremil knjigo z uvodno besedo. V nji navaja njegove plezalne zapiske in rekonstruira vsaj delno kos intimnega, to je ljubezenskega življenja mladega filozofa in alpinista, tisti »tragični čustveni zaplet«, ki je nemara pripomogel do žalostnega konca tega mladega življenja na Triglavski steni.
Planinsivo je bilo pokojnemu dr. Jugu izraz njegove vseskoz vitalistične življenjske filozofije, železna šola discipline, smotrna vzgoja volje, skratka pot k človeku, kakor ga je potrebovala in klicala prihajajoča doba: človeku zdravega telesa- trdnih živcev, odločne volje, v bojih in odpovedih preizkušenega značaja, bistre, h konkretnemu življenju usmerjene inteligence: Izrazito življenjskemu stremljenju povojnega, v bistvu športnega človeka (Kayserling je govoril o šoferju kot prevladujočem tipu tega obdobja) je hotel dati dr. Jug naši narodni duši prilagojeno filozofijo, in tej filozofiji estetski okvir krasnih slovenskih Alp-Nietzschejevo .geslo »Lebe gefährlich«, ki ga radi ponavljajo ideologi fašizma (Mussolini !), je pod vodilno zvezdo drugačnih vzorov svetilo tudi Klementu Jugu. V nie-govem duhu spreminja njegov tovariš etaro geslo pomorščakov: »Navi gare necesse, vivere non est necesse« v »Plezati je potrebno. živeti ni potrebno« ter pristavlja: »Zakaj življenje, ki ni nevarno» sploh ni življenje.«
Kot oznanjevalec kulta planinstva in pristaš logično izgrajenega voluntarizma in
energizma je dT. Klemeni Jug s svojimi »Zbranimi planinskimi spisi« stopil ne toliko v literaturo naše besede, kolikor v literaturo naše volje in misli- Zbrani spisi obsegajo poleg načelnega članka »O smotru alpinizma« začetniaki opis ture »Trije krti v snegu« in serijo planinskh potopisov: >Na Jalovec«, »Plezalne ture v vzhodnih Julijskih in Kamniških planinah« Jugov najdaljši in najznačilnejši spis ter ob kon-co popolno besedilo »Zadnjih plezalnih zapiskov«.
V teh opisih planinskih tur se dr- Jug n« spušča v meditacije in v ideologijo, marveč kakor je pristojalo njegovi akitivistični naravi — pripoveduje o dejanjih, o vidnem in doživljenem, o premagovanju samega sebe in vnanjih- naravnih ovir. In vendar je prav v tem odblesk njegove filozofije, prav kakor so v dobri drami misli in karakteri izraženi v dejanju, v odrskem dogajanju. Tako je torej hotel najprej doživeti in preizkusiti svojo filozofijo. Zaman tipamo po teminah človeške duše, ko se vprašujemo, kako da je človek, ki je z voljo premagoval gore, omahoval pred svojim- ^tragičnim čustvenim zapletom«? Slutimo, da so bile v njem težje, mračnejše» primamejše sile. ki stavijo mlademu človeku toliko mučnih ugank.
Knjiga je ilustrirana s slikami naših planin (na posebnih prilogah). Pogrešamo pa sliko dr. Juga in — kazalo.
»Roman« iz živalskega življenja »Svizec z ovratnico« je prevedel Pavel Debevee iz francoske planinske literature. Njegov pisec Eugene Rambert je znan kot oboževalec švicarskih Alp, vendar spis »Svizec z ovratnico« nima izrazito planinskega značaja, marveč skuša fk> primeru nekaterih predhodnikov (med njimi je Rostand v »Chan-feclairu«) zajeti pod živalsko masko kos človeških problemov in človeške usode. Svizec, ki filozofi ra — no, to je živalski »romanc le pogojno, kakor pri nas Ante Du-kiča epis »Iz dnevnika jednog magarca«-Toda spie je po francosko duhovit, lehak in veder: čitaš ga z užitkom. Rajko Subic je knjigo obilno ilustriral-
Planinska knjiga v polnem pomenu besede je zbornik krajše alpinistične proze »V borbi z goro«. Sestavke je izbral i:n pre-vel Janez Gregorin» ki je tudi spisal daljši uvod, Edo Deržaj pa je prispeval ilustracije. Zastopani so tile tuji avtorji: Henry Hoek (Čemu alpinizem?). Guido Rev (Ko sem prvič videl Matterhorn), John Tyndall (Rešitev iz Iedeniške razpoke, Weisshorn), Ph. E. Gösset (Bennenova smrt na Haut de Cryju), Leslie Stephen (Alpe pozimi). A. F- Mummery (Matterhorn— Furggengrat), Charles Gos (Na Matterhorn po Zmuttgratu)- Hans Diilfer (Na Prediggtstuhl), dr. Wilko .Welzenbach (Južna stena Schüsselkarspitze), Erich Schulze (Severna stena Nesthorna), Rudolf Petera (V boju za severno steno Grandes Joras-ses), dr. Leo Maduschka (Mali plezalni film). Julius Poitschek (Hrepenenje po dalji in domotožje).
Pisec teh vrst je premalo razgledan po alpinistični literaturi, da bi odobril ali odklonil ta izbor, vendar meni, da bi se dal izpopolniti še s kakšnim primerom iz alpinistične literature slovanskih narodov, kar bj dalo izboru tudi z geografske strani večjo pestrost. Priznati je treba samo to, da to knjiga »V borbi z goro« ž;vo zanimala ßlehernega našega planinca, saj najde .v nji množico dragocenih izkustev, krasnih opisov in vzpodbudnih alpinističnih misli. Nekateri sestavki utegnejo biti zlasti plezalcem prava postica.	—
Na razstavi „Neodvisnih" v Parizu
Prinašamo poročilo o kiparskem delu te velepomembne in kvalitativno visovredne razstave- Slikarsko poročilo sledi.
Na stopnišču pred vhodom v Petit Palais nas nekako simbolično pozdravi odlično modeliran ženski akt: ustvaril ga je namreč slavni slikar Renoir, o katerem mnogi od nas niti vedeli niso- kako ume gnesti glino, da, kakšen mojster je o tem!
Že to presenečenje da slutiti, da so v Petit Palaisju zbrali Francozi vse najboljše in najvišje, kar premoreta njih čopič in dleto!
Predvsem — dva velika pokojnika!
Auguste Rodin je zastopan e kakimi desetimi najboljšimi deli. Da se zaustavimo samo ob njegovi skulpturj »Senca« (moški akt)! Nepozaben doživljaj! Tako globoko doživeto in tako mojstrsko obdelano formo človeškega telesa težko zasledimo v vsej zgodovini kiparstva.
Emile Bourdelle stoji tu pred nami v vèej svoji moči in veličini. Razstavljena so njegova dela ogromnih dimenzij (La Vier-ge d'Alsacci Konjenik, Penelopa, Kentaver. Flora, alegorične figure za spomenike itd-), pa še masa odličnih portretov in virtuozno modeliran skic. Mojster kompozicije, včasi skrajno drzen, lahno patetičen, močan v izrazu, tudi dekorativen — a nikdar na škodo plastike! Ni čudo, da je našel toliko posnemalcev.
K živim! Pravo nasprotje epskemu Bour-delleu je izrazito profinjen kipar Charles Despiau. Razstavlja okrog šestdeset del. Njegovi ženski portreti so tako čudovito lepo in enostavno modelirani, da jih lahko primerjamo z najboljšimi portreti renesanse (Laurana). Ženski akti in torri ne zaostajajo za portreti- Despiau je gotovo eden najmočnejših stebrov modernega francoskega kiparstva. Po kvaliteti se mu približuje Bernard s svojim redkim čutom za okro-glino. Kipar živali Pompon razstavlja kar celo kolekcijo medvedov, ptic, tjutaov itd. itd. S poudarjeno enostavnostjo in s finim čutom za volumen in črto, dosega pri nai-skromnejšem motivu izredno lepoto- Nekak prehod v kubistično kiparstvo isče kipar Garagalo, ki razstavlja mnogo del — z zelo različnim pogledom na plaetiko. Spoštuje material in mu daje prvenstveno veljavo. Poesbno učinkovite so niegove kovane in iz kovinskih plošč sestavljene figure.
Razstavljajo še zanimivi kubistj in surrealisti, eksperimentatorji — «ama znana imena: Henri Lanrens» Duchamp-Villon, Landowski itd. Njihova dela pa so aran-žerji postavili » V senco«, tako. da ee občuti, da niso toliko upoštevani, kakor oni, kj grade svoje resno delo na sijajni tradiciji francoskega kiparstva.
Za zaključek pa: clou sedanje francoske plastike, klasik moderne — Aristide Mail-iol. Zdi se, da razstavlja V6a pomembnejša svoja dela, kar jih Je dosedaj ustvaril, .le kipar — pesnik ženskega tielesa» Jci
upodablja brez vsakih nekiparskih pre-tenzij. strogo po neizprosnih zakonih Čiste plastike. Skrajno monumentatili celoti podre-di, da, včasi celo zavrže detajl. Njegove figure eo modelirane brez vsakega iskanja poceni-efektov. (Povprečnež najbrž ine bo videl plemenite harmonije form in silnega poznanja zakonov linije in volumna). Njegova dela so izredno sočna in zdrava.
Tako pomembne razstave kiparstva ne premore vsako desetletje!	K. N.
Zapiski
NOVA NEMŠKA UMETNOST
Ob otvoritvi Doma nemške umetnosti v Monakovem je imel kancelar Hitler govor o potrebi nove nemške kulture in posebej še nove umetnosti. Med drugim je dejal, da mora priti po politični revoluciji tudi nova kulturna doba, ko bo nemška kultura resnično nemška. Podal je tudi definicijo nemštva v kulturnem smislu: deutsch sein, heisst klar sein — biti nemški, pomeni biti jasen. Zanimiva definicija, kajti v tujini smo bili vedno prepričani, da je »clar-té« (jasnost) predvsem vrlina latinskega, zlasti francoskega duha. Nemci so sami dopuščali, da neka motnost, meglenost, ne-določnost ustreza značaju nemškega naroda, ki se je izoblikoval med gozdovi in meglenimi močvirji svoje severne domovine.
Hitlerjeva beseda o nemški kulturi je stala v znamenju odpora zoper umetnostni modernizem. Že pred dvema letoma so prirejali v Nemčiji razstave z naslovom »Schreckenskammer der Kunst«. Na teh razstavah so prikazovali tako zvano izro-jeno umetnost; proizvode kubističnih, sur-realistiönih, konstruktivistienih, ekspresio-nističmih in drugih slikarjev, kiparjev in grafikov. Te, včasi zares zelo čudne likovne produkte so privlekli na dan iz vseh mogočih javnih zbirk in jih postavili na sramotni pranger kot nenemško umetnost, ki sta za njo odgovorna predvsem judovski duh in kulturni boljševizem.
Najnovejša izjava nemškega kancelarja kaže, da bodo v bodoče taki eksperimenti nemogoči. Že prej so jim z ukinitvijo svobodne kritike in svobodne umetnostne ideologije vzeli psihološke pogoje. Tudi Ičkovna umetnost je sedaj, prav kakor poezija in druga literatura, od zgoraj navzdol zaukazana, »vistosmerjena«. Umetniki ne bodo smeli ustvarjati spontano, marveč v »dopustnih mejah.«
S prepovedjo kubizma, surrealirma in podobnih izmov ne bo utrpela umetnost nemškega naroda velike izgube. Resnični umetniki so se vedno zavedali, da je tre-ba_ za umetnostne stvaritve znanja, ki omejuje voljo po originalnosti za vsako ceno, in duha, ki daje formalnim novotarijam vsebino. Toda nemški umetnčki in sploh nemška kultura bodo pogrešali svobode, ki brez nje ne more nastati nič velikega in oiifimalnega,	>
Hitler je zastavil nemški umetnosti nalogo, da bodi »večna«, »ljudska« (e'n bildhaft würdiger Ausdrucks des Lebensverlaufes unser Volkes), prilagojena zdravemu okusu širokih množic. Tudi teh zahtev ni mogoče pavšalno odkloniti ali sprejeti, toda diskusija o njih je v Nemčiji nedopustna. Naj omenčmo samo to, da ni bilo nikdar ne zdravo in ne kulturno plodno, poudarjati čez mero »ljudski« značaj umetnosti. Kajti kmalu se pokaže, da vodi to geslo bodisi v primitivizem. bodisi v plehki utilitarizem. (Spomnimo se samo Prešernove »Nove pisarije«). V diskusijah, ki se razvijajo v tujini v zvezi s Hitlerjevim umetnostnim ukazom, se upravičeno poudarja, da »ljudstvo« ne more bitr nikdar najvišja instanca v kulturi in umetnosti. Kajti s psihološkega vidika, ki je utemeljen tudi z biološkimi spoznanji, pomeni »ljudstvo« povprečnost. Gerej je »tal v vseh dobah nad povprečnostjo in je imel najhujše boje prav s tako zvanim »splošnim okusom«, ki je pogosto gola konvencija ali pa celo — neokus.
Vsekako je tako pojmovanje demago-ško in ni čuda, če ga opažamo tudi v sovjetski Rusiji. Kulturna tvorba je imela v vseh dobah, ki so šle naprej in kvišku, značaj vodstva. Kdor podreja umetnost in sploh kulturo »zdravim množicam,« ta hoče, da bi kultura prenehala vzpodbujati življenje k napredku. V tem je nemara neka jasnost, ki bi jo razumel tudi pruski vojaški škorenj, ni pa več pogojev za razvoj in napredek, kakor jih je bilo v dobi najhujše srednjeveške teokracije.
— o.
življenje ln svet prinese v prihodnji Ste vilki biološki članek »Varovalci v človeškem organizmu«, nove podatke o sonč. nih pegah »Zemlja se ogreva«, nadaljevanje potopisnega kramljanja dr. Antona Debeljaka »V deželo dveh tisoč jam«, povest madžarskega pisatelja Jurija Fe-renschsenya »Monuševa glavna skušnja«, ki jo je prevel iz madžarščine dr. M. Ro-bič, nadaljevanje Dumasovih »Treh mu. šketirjev« z Nörretrandersovimi ilustra. cijami i. dr. V rubriki iz literarnega sveta poroča dr. A. Debeljak o bolgarskem dvomesečniku »Slavjanska beseda« in o smrti malgajskega književnika Y. J. Rabe arivela. V rubriki Naš jezik se dr. A. Debeljak obsežno bavi s članki dr. M. černiča o vprašanjih slovenske medicinske terminologije. Rubrike Za ljubitelje
S« A. F. i Selenski suhl usmerjevalci
Za polnjenje akumulatorskih baterij avtomobilov, moto-dklov itd.
Za galvanoplastlko: elektrolizo.
Za napajanje magnetov, relejev, motorjev, siren i. t. d.
Za polnjenje odnosno puferiranje telefonskih in radio baterij, kakor tudi vseh drugih baterij za naprave nizke napetosti;
Zanapajanje telefonskih in ostalih naprav nizke nape-
tosti neposredno iz mreže. p^yT^^-v; - r ■-:■,..	? J*?-
Usmerjevalne celice za izdelovanje usmerjevalcev.
Usmerjevalne celice za instrumente. «c* Foto-celice.
UNIVERZALNA UPORABA
Poznani SELENSKI SUHI USMERJEVALCI S. A. F. se odlikujejo napram drugim sličnim napravam s svojo precizno izdelavo, visoko stopnjo delovanja in nizko ceno; s tem, da je pri le-teh odpravljeno vsakršno vzdrževanje, nimajo nobenih obrabnih delov ter obratujejo brez šuma in brez gibljivih delov, zavzemajo povsem
Pojasnila in ponudbe:	neznaten prostor.
JU60SLAVENSKO STANDARD ELECTRIC Co. A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 17«
BRZOJAVI: STANELCO, Beograd.	TELEFON: 25867.
cvetlic, Praktične novote in druge zaključujejo številko, ki prinaša tudi obilo ilustracij.
Mednarodni odbor za zgodovino umetnosti je na zasedanju dne 21.—25- julija v Marburgu ob L., Frankfurtu ob M in Würzburgu sklenil, da pripravi z 1. 1939 velik mednarodni kongres umetnostnih zgodovinarjev.
fi P O R T
Državno kolesarsko prvenstvo na cesti
bo prihodnjo nedeljo 8. avgusta na 150 km dolgi progi
Zagreb—Ljubljana
Kolesarski savez Jugoslavije v Zagrebu nam je poslal razpis cestne kolesarske dirke za državno prvenstvo, ki bo v nedeljo 8. avgusta t. 1. na 150 km dolgi progi iz Zagreba preko Samobora, Brežic, Kostanjevice, Novega mesta in Višnje gore v Ljubljano. Pravico startati imajo vozači A-kategorije (prvorazredni), ki imajo sa-vezno dovoljenje za letošnje leto, kakor tudi neodvisni vozači, ki se bodo ocenjevali posebej. Start bo skupen pri Ribarskem otoku v Zagrebu točno ob 7. zjutraj, cilj pa v Ljubljani okoli poldneva. Nagrajenih bo 10 prvoplasiranih vozačev. Prijavnina znaša Din 10., naknadne prijave bodo dvakrat dražje.
Razpisu so priključena Se običajna splošna navodila glede plombiranja koles in drugih podrobnosti. Sportniki, ki bi hoteli z motornimi vozili spremljati dirko, morajo zaprositi savez za dovoljenje in se na dan dirke prijaviti na startu vodstvu dirke.
*
Enkrat na leto se vrši ta velika dirka,
in sicer eno leto iz Zagreba v Ljubljano, drugo leto pa v obratni smeri. To je že stara tradicija, ki se je že popolnoma udomačila med našo športno publiko. Lani jo je odlični Prosenik kakšnih 25 km pred ciljem močni opoziciji, ki jo je imel proti sebi, zagodel tako, da je neopaženo ušel in je bilo vsako zasledovanje zaman. Fant je prispel na cilj v Zagreb kar 15 minut pred zasledovalci.
Kako bo letos na obratni progi, kl je mnogo težja, bomo pa videli prihodnjo nedeljo po 11. uri. Sicer smo že vajeni, da pride na cilj običajno eden zagrebških dirkačev in se mu že zato, ker si je »drznil« sam priti na cilj v Ljubljani, že naprtijo razni očitki, češ da ni pošteno zaslužil prvega mesta. Zato je potrebno, da se funkcionarji ljubljanske kolesarske podzve-ze sami pobrigajo za kontrolo, da ne bo nobenega sumničenja. Da so hrvatski vozači res razred zase, pa moramo objektivno priznati, saj smo se nedavno o tem prepričali na lastne oči, in sicer zadnjič na krožnih dirkah v Podutiku.
Državno kajakaško prvenstvo
bo jutri opoldne na Savi od Radovljice do Kranja
Jutri v nedeljo ob 12 bo na Savi od Radovljice do Kranja kajakaško državno prvenstvo divjih vod.
Tekmovali bodo v sledečih skupinah:
1. zložljiva tekmovalna enojka F 1; 2. zložljiva tekmovalna dvojka F 2; S. zložljiva turna enojka, široka najmanj 72 cm in največ 4.50 m dolga; 4. zložljiva turna dvojka, široka najmanj 80 cm in dolga največ 5.50 m; 5. turna dvojka, dama in gospod. Pravico starta imajo vsi verificirani člani kajak saveza. Prijavnina za tekmovalca je 10 din.
Običajno so ta kajakaška državna prvenstva dvoboji med Ljubljano in Zagrebom. L. 1935 je na divji vodi zmagal v enojki Zagrebčan Zidar, v dvojki pa Ljubljančan Tinta in Mahnič. Lani tekme na divji vodi ni bilo, vršila se je samo izbirna tekma za Berlin, na kateri so Ljubljančani zasedli vsa prva mesta.
In kdo bo letos boljši? Kajak klub Ljubljana je prijavil sedem čolnov. V tekmovalni enojki bo vezil Deučman, stari poznavalec divjih vod, ki je prevozil že vso Savo od Bohinja pa do Zagreba, Taro, Drino in Vrbas, torej vse naše najtežje reke, upamo, da se tudi to pot ne bo zatajil. V tekmovalni dvojki bosta nastopila ing. Goberšček—Furlani, oba sta v izvrstni formi. V turni enojki nas bodo zastopali Rozman, ki se je že pred leti izvrstno uveljavil na banovinskem prvenstvu na Dravi, dr. Bonač, ki se najbrž tudi na tekmi ne bo mogel ločiti od svojega Conta xa in mladi še ne preizkušeni Dermelj. V turnih dvojkah bosta nastopila para Ma-lahovsky—Močnik in Strichberger—Cerer. želimo in upamo, da se bodo naši tekmovalci dobro držali in enkrat dokončno pokazali Zagrebčanom, da so boljši na mirnih in na divjih vodah.
Najtežji mesti sta Mošnja in Besnica. Mošnja je pod vhodom v prvi predor pred Radovljico. Besnica je pa ožina nekoliko nad postajališčem sv. Jošta. Na obeh teh
Izjava
Podpisana tvrdka opozarja vse »voie trgovske prijatelje, da gospod Emil ZTJPAN ni več v njeni službi in tedaj ni upravičen. Imenom tvrdke prevzemati kakrSnskoli
obveznosti, zlasti pa ne za njo kasirati denarne zneske.
»TRGOPROMET« družba z o. z.
mestih bo moral vsak vozač pokazati vse svoje znanje, da bo ušel skalam in gladko zdrsnil preko valov. Sicer pa pridite pogledat v nedeljo, pa boste videli vse lepote tega sporta ln ne rečem dvakrat, da bo že letos vozil ta ali oni gledalec z nami po Savi in okušal dobrote in tegobe kajakaša na lastni koži.
V nekaj vrstah
Jutri bo na igrišču Jugoslavije v Beogradu meddržavna nogometna tekma med Turčijo in Jugoslavijo. Naša reprezentanca je v četrtek odigrala tekmo za trening z reprezentanco Novega Sada in zmagala tamkaj z rezultatom 3:1. Dokončna postava našega moštva Še ni znana in zdi se, da odgovorni gospodje pri savezu jemljejo to stvar že spet nekoliko prelahko. Potem bodo pa spet iskali razloge kdovekod, da bi se izgovorili pred javnostjo. In tudi sezona za važen nogomet sedaj ni prava!
Danes in jutri bodo na igrišču Haška v Maksimiru tekme za lahkoatletsko državno prvenstvo za ženske. To prvenstvo je bilo prvotno določeno v Ljubljano, pa so v Ljubljani organizacijo odklonili in jo je sedaj prevzela centrala sama v Zagrebu. Na tekmah bodo nastopile atletinje Haška in Maratona in Beograjske Jugoslavije.
Pri žrebanju razporeda za tekme v ligi se je sprožila tudi debata, ali bodo te tekme tudi v bodoče lahko sodili tuji sodniki. Naši sodniški odbori so razumljivo napeli vse sile, da bi inozemskim sodnikom preprečili sojenje naših tekem, predvsem seveda prvenstvenim. Delegati pa so poudarjali, da so vse tekme pod vodstvom tujih sodnikov potekle v najlepšem redu in brez vsakega protesta ter da se je sploh videlo, da domačih sodnikov takšne kakovosti kakor so tuji sploh nimamo. Zato so se sporazumeli, da bo praksa ostala tudi v bodoče taka, vendar bo treba s pozivom tujega sodnika pravočasno obvestiti sodniški odbor pri savezu. Sj to prijavo bo seveda združena tudi precej mastna taksa.
Finalna tekma za srednje-evropski pokal, ki se mu za prihodnje leto spričo odklonilnega stallSča Švice in Italije ne obetajo posebno rožnate perspektive, bo po sklepu odbora fiele decembra, in sicer med finalistoma Ferencvarosem in Laziom.
ZagrebSke »Novosti« objavljajo spet športno poslastico, ki jo moramo v ilustracijo reda v našem športu objaviti kar v celoti:
»Mednarodni dijaški savez bo izvedel v prihodnjem mesecu VII. akademske svetovne igre v Parizu. Dosedanje število prijav Je zelo veliko in bo vsega nastopilo okoli 2.000 športnikov iz 25 držav. Vendar to število še ni končno, ker se pričakujejo te Brtlav« Nocas&ke, Eiflfifcs, Jugoslavija
Grčije, Egipta in morda tudi Amerike. Med tem ko ministrstvo telesne vzgoje in športni savezi lomijo kopje o tem, kdo nas bo zastopal, mi pa še sploh prijavljeni nismo.« Brez komentarja!
Službene objave LNP
lz predsedstva mesto seje p. o.
1.	Prijateljske tekme: 31. t. m. McngeS —Disk. Bratstvo—Kranj; 1. VIII. t. 1. Bratstvo—Kranj jun. Bratstvo—Kranj rez. Bratstvo: Kranj—Ljubljana, Moste —?, Celje —?.
2.	Ne more se dovoliti Bratstvu gostovanje nekaterih igralcev iz drugih klubov, ker za to ni osnove v pravilih.
3.	Verifikacije igralcev: S pravico nastopa 7. avgusta t. 1., za Maribor Bradač Karel; za Lendavo Krčmar Stjepan, Makovec Aleksander, Grabušek Rok, Marjanovič Rudolf, Sraj Ladislav; za Mars Čapeljnik Božidar. Dolinar Alojzij, Brilej Josip; za Jadran Fajon Miroslav; za Mladiko Srim-šek Rudolf; za Retje Guzej Slavko; za Trbovlje Vodišek Franc (samo za prijateljske tekme). — S pravico nastopa 30. oktobra 1937 in 30. januarja 1938; za Ljubljano Korošec Viktor, Hudež Slavko; za Rapid Korent Karel; za Radeče Klokočovnik Franc, Gregi Anton; za Korotan Gerjol Adolf, Gašparič Zvonimir; za Moste Su-šnik Alojzij, Koren Franc.
4.	Na podlagi sodniškega poročila se preda k. o. Repotočnrk Avgust, Ljubljana. Tajnik II.
GAK v Mariboru
V	okviru VI. Mariborskega tedna go-stuge v Mariboru simpatično moštvo Gradčanov. ki sQ pred nedavnim igrali vodilno vlogo v avstrijskem amaterskem športu. Moštvo, ki je znano po lepi, nadvse fair igri. je v zadnjem času doseglo izvrstne rezultate tudi v inozemstvu. Le_ tos je klub znatno ojačen z bivšim inter-nacionalcem Faccom, članom dunajske Admire ter Westermanom, članom dunajske Austrie.
Domače moštvo železničarjev se bo mo. rato z vsemi silami potruditi, da bo dostojno reprezentiralo mariborski sport pr0ti renomi.raneimu nasprotniku. Tekma se prične jutri ob 18. na stadionu Železničarja na Tržaški cesti.
Predtekma. ki jo bodo odigrali nogo. metili sodniki Gradca in Maribora, bo ob 16., bo sigurno ena najzanimivejših prireditev Mariborskega tedna.
V	nedeljo popoldne vsi na Stadion!
Izletnikom v Postojno! Udeleženci kolesarskega izleta v Postojno (kolesarji in avtobusni potniki) naj dvignejo potrebne listine danes popoldne od 13. do 19. ure tamkaj, kjer so se prijavili, in sicer v Ljubljani »pri Gorjancu« na Miklošičevi c. 15, pri Jaxù in v gostilni »pri Vrhniča-nu« na Tržaški cesti, na Vrhniki pa pri g. Fr. Sušteršiču. Na drugih krajih se listine ne bodo izdajale in naj jih vsi ostali dvignejo na Miklošičevi c. 15. Zbirališče za kolesarje je jutri zjutraj med 4. in 6. uro pred Narodnim domom, za ostale izletnike pa med 6. in pol 7. uro istotam. Zamudniki bodo prejeli listine tamkaj. Vsak mora imeti s seboj osebno listino s sliko! Kolesarska podzveza.
Nočna nogometna tekma v Mengšu. Agilni S. K. Mengeš priredi drevi ob 21. nočno nogometno tekmo, na kateri nastopi enaijstorica Mengša proti moštvu Diska iz Domžal. Ker je to prva nočna tekma v kamniškhi skupini ter obe enajstorici lahko pokažeta lep nogomet, obeta biti tekma zanimiva. Vstopnina je zaradi pro. pagande nizka.
Celjski nogomet. Jutri ob 10- dopoldne se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med mladinama ISSK Maribora in celjskih Atletikov. Tekma bo gotovo prav zanimiva.
Lahkoatletske tekme v Celju. V nedeljo 8. avgusta bodo na celjski Glaziji lahkoatletske tekme za prvenstvo Celja za se-ntorje in juniorje v petoboju. V nedeljo 15. avgusta pa bo na Glaziji zanimivo sreča, nje lahkoatletskih reprezentanc Maribora in Celja za prehodne pokale ki jih sedaj branijo mariborski atleti.
M. K. »irija. Klubski izlet članstva v Maribor bo jutri, v nedeljo s startom ob pol 5 pred hotelom »Miklič«.
ASK Priniorje, (Lahkoatletska sekcija). Vsi atleti, ki potujejo na Jesenice jutri) se obveščajo, da je odhod z glavnega kolo-vora točno ob 6- in ne ob 5. kakor je bito objavljeno prej. Zbirališče na postaji ob 5.45. Tajnik.
Hermes — motosekcija. Jutrišnja dirka v Mariboru dovoljena. Prijavljencj se lah.
.SOIE0« R I»
8
: 8oEofa, ft tU. T
Rafael Sabatini:
24
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
>Lastavica«, ki je plula s pridrgnjenimi gornjimi jadri tik ob vetru, je delala koma j en vozel, ko jih je Španec napravil pet — kajti o tem, da je Španec, ni bilo moči dvomiti.
»Tesno ob vetru drži!« je zarjovel Jasper Leigh, planil h krmilu in surovo sunil krmarja s komolcem, da je odletel v stran.
»Sami ste ukazali to smer!« se je uprl častnik.
»Živinče neumno!« je zahropel kapitan. »Ukazal sem ti, da ostani v isti razdalji od obale. Ti pa misliš, da moraš kar pluti in plluti, tudi tam, kjer štrli zemlja naprej, dokler ne nasedeš!« Vrnil mu je krmilo. »Tako jo drži!« Nato so zagnmela čez palubo nova povelja. Posaxilka je ubogljivo planila h konopcem in se spustila v jambore, da razpne jadra. Drugi so stekli nazaj ter opravili na zadnjem jamboru isto delo, in kmalu je »Lastavica«, skaka je in se zibaje, s slehernim koščkom platna zletela po zeleno kipeči vodi na široko morje.
Sir Oliver je iz kolibe opazoval špansko ladjo. Videl je, kako je zavila za pol črte na desno, da bi jim prestngla pot. Vkljub temu obratu, ki je spravil Španca nekoliko bliže k vetru, kakor je bila
»Lastavica«, je stalno pridobival prostora. Kapitan je stcpil k Oliverju in jel preklinjati, da je bil zašel v to past. Sir Oliver je s kraja, kjer je stal, gledal oborožbo »Lastavice« in na tihem ugibal, koliko topov neki ima na spodnji palubi. Brezčutno kakor tujec, ki mu ni do stvari, je vprašal Leigha zastram tega. .
»Mislite, da" bi jo takole brisal pred vetrom, če bi bili oboroženi, kakor se spodobi?« je revìcnil Leigh. »Mar mi je podobno, da bežim pred tem španskim usranetom? A kaj hočem, ko mi ne ostane drugega!«
Sir Oliver ga je razumel in umolknil. Podčastnik je s svojimi ljudmi klobuštral po srednji palubi in razkladal sekače in puške okrog glavnega, jambora, da bd bile pri rokah. Za njim je prišel topničar, čmorjav velikan, gol do pasu. z obledelo ruto okoli glave, kakor da bi nosil turban. Z dvema svojih ljudi se je vzpel po kajutnih stopnicah k bronastemu topu na levi strani palube.
Mojster Leigh je ukazal častiniku, naj prevzame krmilo, in poslal podčastnika na prednji gradič, kjer so pripravljali drug top za boj.
Zdaj se je pričela brezumna dirka. Španec je nenehama zmanjševal razdaljo med ladjama, in kopnima se je pogrezala za hrbtom, dokler se ni skrčila v hlapno progo nad leskečočim se obzorjem. Od Španca se je odtrgal oblaček belega dima; topovski strel je žagrmel, in za konopec pred kljunom »Lastavice« je brizgnila voda kvišku.
Z zažigačo v roki je stal ogoreli topničar na ko-
libi, pripravljen, da odgovori na prvo povelje. S spodnje palube je prišel topničarjev podčastnik s poročilom, da je tudi tam vse pripravljeno za boj.
Špancev drugi strel je tik pred »Lasi a vico« udaril v morje.
»To je razločen opomin, naj počakamo,« je menil sir Oliver.
»Mrcina ima boljše topove kakor večina Špancev,« je zarenčal kapitan. »Vkljub temu pa še ne bom zapravljal smodnika. Ne mudi se nam tako hudo.«
Precej po teh besedah je počil tretji strel. Nad glavami je zahreščalo, in prasketaje se je podrl glavni jambor na palubo. Po deskaih se je zavalilo nekaj ljudi v smrtnem boju. Borba je bila pričeta. A kapitan Leigh se ni nikoli prenaglil. »Nazaj,« je zarjovel topničarju, ki je bil razpihal svojo zažigačo.
S tem, da so porezali kcmopce glavnega jambora in ga zvalili v morje, se je »Lastavica« zamudila, in Španec jo je hitro dohajal. Nazadnje se je zdela Leighu razdalja pravilna; zaklel je in dal povelje. »Lastavica« je sprožila svoj prvi in zadnji strel. Tisti mah, ko je oglušujoči grom zamrl, je sir Oliver skozi gosti dim zagledal sovražnikov visoko, od strela raztrgani prednji gradič.
Mojster Leigh je vzrojil nad topničar jem, rekoč, da je previsoko meril. Nato je dal podčastniku znamenje, naj sproži kartavno. Ta dirugi strel naj bi bil znamenje za bočno salvo s spodnje palube. Ali Španec jih je prehitel. Kapitan »Lastavice« je še
mahal z zastavico, ko je ves Špančev bok bruhnil ogenj in dim.
»Lastavica« se je stresla od silnega udara; za
kratek hip se je opomogla, nato se je sumljivo nagnila na desni bok.
»Vsi peklenščki,« je Leigh zarjovel, »luknjo ima!« Španec, zadovoljen s svojim delom, je okre-nil. Podčastnikov top in bočna salva nista prišla do besede. Zaradi nepričakovanega zadetka so merile cevi v morje; še tri minute, in voda je segala do topov; »Lastavica« je bila smrtno ranjena in se je potapljala. Zdaj ni mogla nikomur več storiti škode. Španec je mirno čakal tega, kar je moralo priti. Njegov edini namen je bil zdaj, da nalovi iz vode kar moči mnogo sužnjev za galeje katoliškega veličanstva.
Usada, ki jo je bil Lionel namenil siru Oliverju, se je izpolnjevala, a zadela je tudi Jasperja Leigha. Tega naključja kupljivi pustolovec pač ni bil postavil v svoj račun!
DRUGI DEL
SAKR EL BAHR
Ujetnik	Prvo pog^vje
Sakr el Bahr, morski kragulj, šiba Sredozemskega morja, strah krščanske Španije, je zleknjen počival na višini Spartelskega rta. Po grebenu pečin ob njegovem znožju se je vlekla temnozelena črta araiških pomorančevih gajev — slavni vrtovi starodavnih Heeperid, kjer so zorela zlata jabolka.
MALI OGLASI 15955
Beseda 1 Din. davek 8 Din. m šifro aH lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
V nedeljo 1. avgusta
otvoritev gostilne pr; »KRISTINI«, TyrSeva 84
Vrt, balinoanje, mrzla _ in porka jedila, izbama vina-Pridite in se prepričajte. Vabi Novak Kristina
19036-18
^fflESEBES
Seseda 1 Dtn. torek 8 Din. ta Šifro «U dajanje naslov« t Dia. NalrnJinjŠl tnesek 17 Din.
Knjigo ve''Mn jo
l daljšo prakso, veščo tudi srbohrvatske in nemške korespondence, event. stenografije in bilanciranja izurjeno strojepisko, išče podjetje na Gorenjskem v lepem kraju ob železnici. Nastop 1. septembra t. 1. Plača po dogovoru. Lastno ročno pisane ponudbe z navedbo prakse na ogl. odd. Jutra t>od »Knjigo-vodkinja za Gorenjsko«.
13836-1
Beseda 1 Dtn, davek 8 Din. za šifro ali dajanje oaslova 6 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Natakarica
29 let stara., pridna in poštena, išče službo v boljši gostilni, najrajši v Ljubljani. Marica Galin, Sv. Petra c. 43, pritličje, desno.
10027-2
Vajenci (ke)
Beseda 1 Din, davek 3 Dia sa šifro alf dajanje naslov» C Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Učenca
lx poštene hiše, sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Ijgl-edaa trgovina«.
18912-«
Beeeda 1 Din, davek 8 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneeek 17 Din.
Nemščino
angleščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica, Kolodvorska ulica 11, pritličje.
13031-4
Prodam
Beseda l Din. davek S Dia. za šifro aU dajanje naslov» 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din.
Ugodna prilika
za nakup
umetnostnih siik pri tvrdki Ivan Mathian, Ljubljana, Tyrševa 12 na dvorišča, kjer je velika odprodaja starih in novih umetnin, — Interesentom ogled mogoč od 9. do 13. are od petka 30. VIL d« ponedeljka 2. VHL
18&42-6
Naprodaj po ne-
ver; ino nizki ceni
avto Chevrolet limuzina, malo rabljen; tovorni avto Steyer, 1 ln pol tonski. Amllcar najnovejši model, 2 sedežni. Prevozni trlcikelj, več rabljenih koles. Ljublja na, Karlovška cesta 4.
18192-10
»Puch« motor
250 ccm, v dobrem stanju, prodam. F. Bačnik, Ljubljana, Moste, Zaloška c.
190110-40
Večje število parcel
kompleksov posestev, (e
viov, trgovskih in stano r»njsk'h hll ln rt tai« naprodaj gradben, strokov li Ito bralen posredovalec Kana vet Lad vik Cesta 2C oktobra 9. Telefon 87 -88 PooblaUeenl fradJtel} h sodni eenitelj ca nasvete brezplačno na razpolago
00-9i>
Kupim
Beseda 1 Din. davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Železniške prage
hrastove in borove, 2.50 m dolge kupimo. Ponudbe na poštni predal 205 Ljubljana.	19020-7
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Pekovskega vajenca
iščem. Vsa oskrba v hffii. Ivan Intihar, Nora vas pri Rakeku.
19048-44
Vajenca
za trgovino z mešanim blagom, 14 let starega, zdravega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radovljica«.
18960-44
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Modistovski
inventar
skoro nov, prodam za Din 1.600. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19038-6
Kuhinjsko kredenco
dobro ohranjeno, prodam. Rus, Staničeva ulica 27/1.
10013-6

Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro al! dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Osebni avto
5-sedežni, zelo dobro ohranjen, prodamo po nizki ceni. Poizve se pri tv. »Jugotehnac, Gosposveitska c&sta X*
19058-10
fi. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠHONOSKA
Nove pustolovščine
66
Toda veverjaki začujejo stričev krik in vidijo, kaj se godi. Vsi kakor eden planejo za beguncem, a Hinko, ki je vkljub oparjenim nogam veliko hitrejši od njih, je že predaleč spredaj. Ubere jo naravnost proti gruči dreves, ki stoji v daljavi, in tam po bliskovo spleza y enega izmed vrhov.
Kapital
Beseda t Din davek 8 Dia za šifro aU dajanje oaaiors 8 Din. Najmanjši tnesek iS Dia.
Hranilne vloge
vseb denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje rnovčim nafkulantneje po tuivüj) ceni
takoj » gotovini
A. Planinšek
Ljubljana, Bethovaova al. 14. Telefon 55-10
»16
Pritlična hi«^
4 »ob, vrt, naprodaj. Društvena 16, Ljubljana, — Moste.
19008 20
Trgovska hiša
enonadstrnpna dobičkanos-na, center Celja, zelo ugodno naprodaj. Cena Din 275.000. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
19003-30
Beseda 1 Dia. davek 8 Dia za šifro ali dajanje oaslnvs 3 Din. NajmanjSi znesek 17 Dia.
Štirisobno
stanovanje
s vsem' pritiklinami. razen kopalnic« oddam. Gosposka nlic* št. 7.
16026-31
Dvosob. stanovanje
sončno balkon, oddam s cA lidm strank: ts september L nadstropje Spod. Šiška, Podjunska 27
19053-F1
Stanovanje
velike sobe in kuhinje ter dve veliki sobi s štedilnikom, oddam takoj Glinoe, Tržaški cesta 3.
10055-21
Beseda ! Dia. davek 8 Din u šifro «Ji dajanje naslov* S Dia. NajmanjSi taeeek 17 Dia.
Buret
lister in vsa lahka letna oblačila
v elegantni izdelavi nudi ceneno
PRESKER,
Petra cesta U

ŽELITE
novih odjemalcev, več prometa ? —
potem pišite še danes na ogL odd. »Jutra« pod »Uspešna reklama«. — Dajem brezplačne informacije.
Dvosob. stanovanie
* vsem' pritklinami, oddam v novi zgradbi v Medvedovi ulici. Poizve se: Stari trg 22.
39034-21
Beseda l Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Veliko skladišče
oziroma delavnico, hladmo, pripravno za vsakršnega obrtnika, oddam za takoj v najem. — Poizve se pri Evald Popovič, Ljubljana, Mesarska cesta.
18983-117
tle^-d* l>:u luvrk :« Lho sa šifro ali dajanje oaslova S Dia. NajmanjSi tnesek 17 Dia.
Dijaško sobo
z vso oskrbo za 151et-nega dijaka trg. akademije, iščem. Ponudbe z navedbo cene pošljte na naslov: Krajnc Anton. obratovodja. Sevnica o.-S.
18093 22
Sobo odda.
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Dia. NajmanjSi tnesek 17 Dia.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19O3S-03
Kuhinjo v najem
oddam na prom tnem kraju. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
19040-17
Lokali•
Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tnesek 17 Dia.
Pekarno
dobroidočo, še s Setno pogodbo, v industrijskem prometnem kraju, odstopim radi družinskih razmer resnemu interesentu. Ponudbe z znamko ia odgovor na ogl. odd. Jutra pod «Dobra da zasigurana«.
189-1440
Beeeda 1 Dia, davek 8 Dia, ss Šifro aH dajanje naslova S Dia. NajmanjSi znesek 1? Dia.
Gostilno v Zagreba
x lepim vrtom, na prometnem kraju, nasproti glavnega kolodvora, prodani eventuelno sprejmem družabnika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19010-20
Sobo
parketira.no, oddam blizu magistrata. Naslov v vseh älO
poslovalnicah Jutra.
19060-33
Lepo sobo
s strogo separiranim vhodom, oddam takoj na Mestnem trgu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19070-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1009649
R
Beseda l DU tovet 8 Dia. ta Utn «U dajanje naslov» 8 Dia. Najmanj« taeaek 17 Dta.
Sobo
strog« separi rs no. iičesn. IPonudbe i navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Takoj potrebujem«.
19043-38»
Informacije
Beseda 1 Dia, davek 8 Dia, n Slin» aH dajanje naslora 5 Dia. NsjmsnjSi tnesek 17 Dia.
Preklic
PrekHcujeva, ker »v» govorili neresnico « gosp. Anici Kralj. H. Hribar, F. Perjol, Cerkvena nI. 3L 1801036
Praktikantinjo
absolventko trgovske šole SPREJME industrijsko podjetje na deželi. — Pogoj: popolno obvladanje slovenskega, nemškega in grbskohrvatskega jezika y govoru in pisavi. — Ponudbe na ALOMA COMPANY d. z o. z. Ljubljana pod »Industrija«.
Eksport v Francijo
ZAVARUJTE SE PROTI NE STALNOSTI TEČAJEV
s hitrim realiziranjem Vaših zahtevkov potom
OFFICE COMMERCIAL de Contentieux 26, Rue de Trévlse, Paris, ki Vam nudi vso sigurnost.
Iz življenja na dežel"
Iz Zagoria
z— Obisk Ietoviščarjev v Medijskih toplicah je letos zadovoljiv. Vsako leto. jih opazimo več iz savske banovine in iz Beograda. Poleg cenene prehrane je leto-viščarjem na izbiro mnogo krasnih sprehodov, med njimi izlet na Sv. Goro in na Sv. Planino. Z dobro propagando bi se dalo še marsikaj izboljšati, kar bi pritegnilo tujce, gospodarsko pa bi pomagalo vsemu kraju, ki živi v nezadovoljivih gospodarskih razmerah.
z— Zanimiva dražba zaplenjenega orožja je bila 28. t. m. pri sreskem načelstvu v Litiji. Zanimancev je bilo veliko iz raznih stanov. Opazilo pa se je, da se dà izrabljati dovoljenje za nakup orožja. Tako je zastopnik lovskega društva iz Zasavja kupil 46 pušk različnih starih kalibrov za 420 celih din. Manjše pištole in samokrese so pokupile in dražile razne osebe iz različnih krajev.
Iz Gornjega grada
g— Predavanje o potovanju na svetovno razstavo v Pariz je priredilo Sokolsko društvo v sredo 28. t. m. zvečer v Sokol-skem domu ob zelo lepi udeležbi. Predaval je podstar:šina dr. E- Mejak. V nad 2 uri trajajočem predavanju je pokazal vsaj majhno sliko številnih znamenitosti Pariza in zanimivosti svetovne razstave. Opisal je zlete k Rokavskemu preli. vu ter razne zanimive dogodivščine ob priliki bivanja v Franciji, škoda je, da se tako predavanje ne more spremljati s
Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor a časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo ln govori dnevno desettlsočem Mtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese korist trgovcu in kupcu.
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, danes preminul v Slovenjgradcu nadvse dragi naš soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
JANKO KLUN
trgovec na Prevaljah
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 31. t. m. ob 16. uri iz bolnice na mestno pokopališče v Slovenjgradcu.
PREVALJE, dne 30. julija 1937.
Žalujoči ostali: MARIJA, soproga; DARINKO,
JANKO, OLGA, MILENA, otroci — in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Za mnogobrojne ln obilne dokaze ljubezni in spoštovanja do naše nepozabne mame
STANKE GÜSTIN, vdove FUX
smatramo v globokem ganotju za veliko dolžnost in srčno potrebo, da izrečemo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam v težki bolezni in pri poslednji počastitvi in slovesu od blage pokojnice nudili toliko tolažbe. Prav iskrena hvala zdravniku v Metliki gospodu dr. Kodru, ki je pokojno več čas njene dolgotrajne bolezni zdravil z največjo vestnostjo in požrtvovalnostjo. Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini, zlasti srčna hvala gospodu dr. Stanku Dostalu, proštu v Metliki za ganljiv govor. Bratska hvala Sokolom iz Metlike in Črnomlja ter ognjegascem v Metliki za častno spremstvo v kroju, najlepša hvala pevskemu zboru na pretresljivem petju in metliški godbi na počastitvi. Iskrena hvala društvu mojstrov in vsem zastopanim društvom ter počitniški deci in njenemu vodstvu. Neizmerna hvala vsem in vsakemu, ki so se od blizu in daleč udeležili tužnega sprevoda in lajšali kakorkoli našo žalost s toplimi sočutji. Najlepša hvala darovalcem vencev in cvetja, s katerimi so postlali in ovenčali poslednje, večno prebivališče predobre pokojnice.
METLIKA, 29. julija 1937.
ROSO, KARL, SLAVKO, STANKA.
filmom ali vsaj s skioptičnimi slikami. Potovanje je bilo vsestransko dobro orga nizirano in so vsi udeleženci zelo zadovoljni. Vodstvu ZKD v Ljubljani in posebej požrtvovalnemu vodniku v Parizu g. prof. dr. Pretnarju gre vse priznanje in zahvala.
g— Huda nesreča je zadela v ponedeljek 26. t. m. Nov0 Štifto. V južnem delu te lepe vas; je toča pobila dobesedno vse pridelke in sadje in to 25 posestnikom. Posevke je uničila do 100°/o. Na nekate. rih mestih je ležala toča še v četrtek 29 t. m. Huda ploha je razen tega naxiosila na njive in travnike kupe kamenjai nadalje gramoz in pesek, da je tudi s' tem nastala našim kmetom škoda. Naenkrat je v ponedeljek ob plohi naša Dreta narasla zaradi dotoka hudournikov tako, da se je bilo bati poplave ob obeh bregovih. Prizadetim kmetom v Novi Štifti je nujna poimo-č potrebna in naj naša oblastva sto. re vse da pride pomoč hitro. Ljudje so popolnoma obupani.
SOKOL
Sokolsko društvo Domžale priredi v nedeljo dne 1. avgusta ob pol 16. svoj vsakoletni javni nastop. Pred naetopol bo defile vseh sokolskih pripadnikov pred spomenikom jwkojnega Viteškega kralja. Sokol Domžale, ki je središče vsega sokolskega delovanja v kamniškem okrožju, ima vedno več zavednih članov, v telovadnico so ee začeH vračati e tari preizkušeni sokolski borci, njim pa slede že tudi mlajše moči, ki kažejo veliko nad. Pridite in podprite domžalskega Sokola pri njegovem vztrajneu delu za povzdigo nacionalnih Domžal, ki eo še do zadnjega ječa!e pod pritiskam nemških naseljencev. Sokol je matica vseh nacionalnih organizacij v Domžakvn.
Sokol&ko društvo Sv. Peter v Svinjski dolini obvešča vse br. edinice in cenjeno občinstvo, da bo otvoritev našega doma, posvečenega spominu Viteškega kralja pod pokroviteljstvo Nj. VeL kralja Petra IL v nedelo dne 1. avgusta 1.1. točno Db 14. uri in ne ob 15. uiri kakor smo to objavili po lepakih in časopisju- Glede na to prosimo vse br. edinice in ostale cenjene goste, da se pravočasno zbero pri noveim domu k udeležbi pri slovesni otvoritvi. Po otvoritvi bo sprevod, želimo čim več slav. nostnih krojev in praporov. P0 sprevodu bo velika sokolska veselica. Ostali spored je neiz$Kremenjen.
RADIO
Sobota 31. julija
Ljubljana 12; Pestra glasba s plošč. — 12-45: Vreme, poročila. — 13: čas spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vre menska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40; Mizarska obrt v št. Vidu. — 19: Čas, vreme, poroči lo f spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Dubrov-čani jn ideje osvobojen ja (prof. Savjet Burina). — 19.50: Pregled sporeda- — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar).
—	20.30 ; V 90 minutah okrog sveta, mu zikalno počitniško potovanje. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert Radio orkestra.
Nedelja, 1. avgusta
Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (radio orkester). — 9; Cas, poročila. — 9.15: Prenos oerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45; Verski govor (p. R. Tominec). — 10: Orgelski koncert (g. Stanko Bohinec). — 10.45: Pisano polje (plošče). — 11.30: Otroška ura: Kotičkov striček kramlja. — 12: Koncert nadio orkestra. — 13: Cas, poročila, spored, obvestila. —13.15: Koncert plesne glasbe (plošče). — 17: Kmet. ura; Iz življenja vinske trte (inž. Ivo Zupanič). — 17.30; Prenos koncerta vojaške godbe iz Bellevueja. — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50; Vodopivčeva spevoigra »Srce in denar« (izvaja pevski zbor z Jezice, dirigent: Danilo Cerar). — 20.50: Plošče. — 21: Operne speve s 6premljevanjem klavirja (prof. M. Li-povšek) poje ga. Suètar-Maroltova. — 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester.
Beograd 17; Ruski zbor. — 18: Plošče. — 19.50: Orkester. — 21.50; Narodna glasba.
—	22.20: Lahka godba in ptes. — Zagreb 16.45; Plošče. — 20; Pevski koncert. — 20.45: Orkester in solisti. — 22.50: Lahka godbo. — Praga 19.05: Koncert vojaške godbe. _ 20.30; Violinske skladbe. — 21: Slavnosten koncert. — 22.40: Ples. — Varšava 20: Plošče. — 21: Zabaven program.
—	22; Klavirske skladbe in pioèce. — Dunaj 11.45: Orkestralen koncert. — 12.55- Lahka godba. — 16.15: Solisti. — 18; Kon-oeirt godbe na pihala. — 20; Alpska muzika. — 22.30: Klasična in moderna glasba.
—	22.55: Jazz-orkester. _ Berlin 19.20; Lahka glasba. — 20: Koncert velikega orkestra in sol®tov. — 22.30: Plesna muzika
—	München 19; Koncert komorne glasbe. — 20: Koncert velikega orkestra. — 22.30; Ples h Berlina. _ Stuttgart 20: Večerni koncert orkestra. — 21.20- Lahka in plesna muzika.
—	22.30: Prenos h Berlina. _ 24; Nočni koncert s plošč.
Urejuje Davorin Ratijen« «» Izdaja ca konzorcU »Jutra« Adolf Rflmikar, — Za Narodno tiskamo d, & kot tiskarnarja Fraa Jena. » Za lnseratni del je odgojerea fejjtfg Novak — M t Ljubljani.