Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Dušan Reboli — tei. 20-71, lok. 25 - Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« Ssum GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEVIH IZDELKOV SAVA KRANI KRANJ, SOBOTA, 22. FEBRUARJA LETO V. — 3./4. ŠTEVILKA Skupščina kolektiva ie sprejela letošnji plan ii.ooo ton Izdelkov • Letošnji plan 11.000 ton izdelkov moramo ne samo izpolniti, S temveč celo preseči, če si hočemo zagotoviti nadaljnje povečanje ® osebnih dohodkov v povprečju za 21 odstotkov. To je bila osred- • nja misel zadnjega zasedanja skupščine kolektiva v ponedeljek, ® 3. februarja, ko je bilo govora o letošnjem proizvodnem planu, 9 o nadaljnji rekonstrukciji tovarne, o skrajšanem delovnem času • in o poročilu inventurne komisije. Predsednik inventurne komisije Štefan Gruber je članom skupščine poročal o ugotovitvah centralne inventurne komisije. Opozoril je, da v nekaterih ekonomsikih enotah zaposleni premalo pazijo na drobni inventar. Da bi se v bodoče razlike ne dogajale več, jc Skupščina sklenila, naj se za ugotovljeni primanjkljaj obremeni prizadete ekonomske enote. V kolikor pa se kasneje ugotovi, da manjkajoči inventar, v največji meri gre pi tem za razno orodje v posameznih enotah, se prizadete enote in posameznike razbremeni. Predlog plana proizvodnje za letos sta pojasnila Anton Arzenšek, diplomirani inženir kemije in Franci Prislan. Plan predvideva, da bomo letos naredili 11.000 t izdelkov. Pri tem bodo mesečni plan v prvem polletju nekoliko nižji — okrog 850 ton, v drugem pa nekoliko višji — okrog 980 ton. Seveda se bodo mesečni plani za marec, april, maj in junij povečali za tisti del, ,ki je izostal zaradi izpadov proizvodnje v januarju. Razprava je pokazala, da je prišlo do izpadov v proizvodnji (Dalje na naslednji strani) Mem semestralnimj počitnic"-mi je prišlo v naše podjetje ^ na kratko, komaj štiridnex'no šolsko prakso dvanajst učencev kranjskih osemletk. V spremstvu inštruktorja so si ogledali poklice in poklicna delovna mesta v obeh kranjskih obratih ter se seznanili z zgodovino podjetja, s sistemom izobraževanja v gumarskem izobraževalnem centru in z delom mladinske organizacije. Tovarniški komite ie razpravljal o tekočih nalogah in metodah dela članov Zveze komunistov ® V četrtek, 13. februarja je bila redna seja tovarniškega komiteja S Zveze komunistov. Na programu je bila razprava o tekočih nalo-8 gah organizacije, spremembah v načinu in v vsebini dela ter o 8 nalogah posameznih komisij. Poudarjena je bila nujnost po kre- 5 pitvi notranje partijske demokracije ter jasno zavrnjena težnja 6 nekaterih članov organizacije Zveze borcev po zagotovitvi dolo-•S čenih privilegijev za člane te organizacije s statutom. Po zgledu komisije Združenja borcev v tovarni »Iskra«, ki je ... Je res belje molčati, da ie ne skupiš po grbi.. ? 2e dal] časa čutimo nesoglasja v ekonomski enoti energetika /. Posamezne deloune izmene se ločijo med seboj po prizadevanju med delom. To čutijo najbolj pomožni kurjači zaradi večkratnega menjavanja izmen. Ni čudno-, če zato tudi negodujejo. Mrzlega decembrskega dne je bil eden od pomožnih kurjačev malo vinjen in zaradi prepogo stega menjavanja izmen malo preglasno negodoval. Še predno pa je izustil poslednjo besedo na ta račun, že je dobil dve kre\pki zaušnici. To- -samo zato, ker se je glavnemu kurjaču za- malo zdelo, če kdo njega in njegovo delo kritizira! Ta surovi izpad bi 'sel skoroda v pozabo, brez posledic za brutalnega, če ne bi drugače zahtevali ostali -sodelavci v enoti. Škoda, da je bila- kazen tako mila in še to internega značaja — pretepač je bil kaznovan s 3 odstot- (Dalje na naslednji strani) Vse boli se moramo zanimati za proizvodne probleme in uspehe ® Proizvodni plan za januar smo izvršil: samo 94,85 odstotno, saj # - smo vložili več kot 13 odstotkov manjši trud kot v mesecu de-8 cembru preteklega leta. Zato tudi ni čudno, če so bili osebni 8 dohodki za januar nižji. Im prav razumljivo je, da se že sedaj s vprašujemo, kako kažejo proizvodni podatki za ta mesec in kakš-® ne osebne dohodke s,i lahko obetamo. Obrnite časopis na naslednjo stran in oglejte si pobliže diagram, ki ponazarja izvrševanje proizvodnega plana v minulem januarju in ta mesec! Takoj vam bo jasno, da so se prehudi nihaji v izpolnjevanju plana sedaj omilili in da se je proizvodnja umirila. Na dan 12. februarja (v diagramu je to 9. delovni dan!) smo plan že dosegli in če bo šlo tako naprej tudi preostali del meseca, potem utegnemo celo nadoknadili nekaj v januarju izpadle proizvodnje. To bi seveda pomenilo dvig osebnih dohodkov. In kdo si tega ne želi? Kaj pa proizvodni uspehi posameznih ekonomskih enot v janu- (Dalje na naslednji strani) predlagala k osnutku statuta, naj bi z njim uveljavili za vse udeležence NOB precejšnje prednosti tako pri delitvi osebnih dohodkov kakor tudi pri dopustih, so se tudi v našem podjetju pokazala podobna hotenja. Ni moralnih opravičil, da bi bil kolektiv nekako prisiljen sprejeti take ugodnosti, saj bi vsako administrativno reševanje problemov borcev prej pripeljalo do politične škode kot do resničnih koristi. Komite je o tem razpravljal in zagovarja stališče trstih, ki menijo, da je treba socialne težave članov Zveze borcev v podjetju Sindikat mora razvijati družbeno zavest in usklajevati mišljenja članov Sredi preteklega meseca je bil v Ljubljani občni zbor okrajnega sindikalnega s\'eta Ljubljana. Zaradi obširnosti programa je bil razdeljen na dopoldanski in na popoldanski del. Dopoldne smo poslušali poročilo predsedstva okrajnega plenuma in nekatere referate članov okrajnih odborov za industrijo in rudarstvo. Popoldne pa je sledila razprava. Ker zaradi preobširnosti in preobilice referatov ni mogoče v ne- Zakaj smo v pnevmatikami I izpolnili januarski plan samo 97,8 % ? S prehodom na skrajšani delovni čas se je proizvodni plan ekonomske enote pnevmatikama I povečal za okrog 4 odstotke. Ko je bilo januarja konec in ko je postalo očito, da plana nismo izpolnili, smo se pričeli vpraševati zakaj ne. Ni moj namen ugotavljati, kdo jc krivec. Rad bi samo Ne pozabite shraniti osnutka statuta, ki ga v nadaljevanjih spet objavljamo! Vsem bralcem vljudno sporočamo, da prilagamo današnji številki nadaljevanje osnutka statuta. Zaradi večje priročnosti pa smo ponatisnili tisti del, ki smo ga objavili že pred meseci. Ker bo s prihodnjo številko »Save« že objavljen ves osnutek, je tudi javna razprava o njem pred durmi. Zato hranite priloženo gradivo. Ce je kdo izgubil tisti del, ki smo ga objavili v poslednji številki našega lista, naj se oglasi čim-prej v uredništvu. Nekaj izvodov imamo še na zalogi! UREDNIŠTVO Pogled na delovna mesto ročne konfekcije na Vrhniki prispeval delež k temu, da svoje slabosti odpravimo in že ta mesec zamujeno nadoknadimo, če že ne proizvodne obveznosti celo presežemo. V oddelku avtoplašči je bila pred časom montirana naprava za predgrevanje surovcev. Zal, delovni postopek ni odgovarjal, zato smo s predgrevanjem prenehali. Seveda plana potem ni bilo mogoče izpolniti, saj je bil le-ta postavljen na osnovi pričakovanega skrajšanja vulkanizacijskih časov. Tako smo vulkanizirali v normalnih pogojih in izpolnili ja- (Dalje ria naslednji strani) kaj vrsticah povedati, na kaj vse so govorniki opozorili, naj spregovorim tokrat samo o tem, da je Iva Podpeskar poročala o prehodu na 42 umni delovnik v našem podjetju ter nas seznanim z nekaterimi zaključki oziroma smernicami za delo sindikalnih podružnic. Za referat o prehodu na 42-urni delovnik v našem podjetju je med 'Dalje na naslednji strani) o statutu Razprava o osnutku se je že začela Čeprav celotni osnutek statuta 'se ni izšel in čeprav v širšem krogu še niste razpravljali o njem, se je razprava o posameznih določilih in poglavjih tega samoupravnega akta ie pričela. S tem ne mislim na razgovore med posameznimi člani kolektiv t, ampak na razpravo, ki se je razvila med analiziranjem seminarskih nalog udeležencev politične šole iz našega podjetja. Zanimivo je, da so bila v središču pozornosti prav tista določila statuta, za katera nekateri trdijo, da člani kolektiva o njih ne bodo razpravljali. Menijo namreč, da bodo predmet raz- posamično reševati na že veljavne, vsem poznane in pravične načine. Plafoniranje najnižjih osebnih dohodkov baipomerfiloiza borce NOB zagotovitev določenega življenjskega standarda ne glede na obstoječa in veljavna merila delitve po delu. To bi jih postavljalo v položaj nepriljubljenih delavcev v očeh tistih, ki morajo za svoj osebni dohodek iz dneva v dan vlagati take ali drugačne napore. To bi pomenilo razvredno-(Dalje na naslednji strani) Če bi hitreje uresničevali ukrepe, bi bili uspehi boljši 8 Pred tremi tedni se je sestal ® delavski svet ekonomske enote ® pnevmatikama II. Govorili smo ® o predlogu plana za tekoče le-® to in o tem, zakaj imamo te-8 žave v proizvodnji. Člani de-® lavskega sveta so opozorili na 8 počasno izpolnjevanje ukrepov 8 ki jih je skupščina kolektiva 8 sprejela konec lanskega leta v 8 zvezi s prehodom na skrajšani 8 delovni čas. PNEVMATIKARNA II Proizvodni plan pnevmatikarne II sta pojasnjevala Janko Korbar im Franci Prislan. Upoštevajoč no-vonabavljeni ba.g-o-matic preši se je plan enote le malenkostno dvignil; samo za 523.000ikg. Po mnenju članov delavskega sveta bi proizvodnja normalno tekla, če ne bi nastajali zastoji. Tako je zaostala dobava bag-o-matic preš, ker so nastopile komplikacije pri carinjenju na Reki. Zastoje povzroča tudi preširok sortimemt plaščev na avtoklavu. En kompresor za potrebe tako velike ekonomske (Dalje na naslednji strani) * v pravljanja zlasti in predvsem določila o osebnih dohodkih. Že prve razprave in razgovori o statutu na naši politični šoli pa zavračajo trditve o domnevni nezrelosti in nezainteresiranosti članov našega kolektiva za statut. Na politični šoli smo govorih v zvezi s statutom med drugim tudi o odnosih med občino in delovno organizacijo: zlasti s stališča našega podjetja. Občani skrbe po različnih organih za usmerjanje gospodarskega razvoja občine, za usklajevanje interesov, za skrbno in umno gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za druge -naloge, ki jo jim .poverjene z ustavo in z zakoni. Pri nas se pogosto govori o občini in o podjetju kot o dveh organizmi’h z naslpirotujiočimi sit interesi. Vsako dejanje občine, ki se nanaša -na delo podjetja, hitro označimo kot vmešavanje državnih organov v naše notranje zadeve in kot omejevanje samo- (Dalje na naslednji strani) o statutu Razprava o osnutku se ie že začela (Nadaljevanje s 1. strani) upravnih pravic. Res je, da sta občina in podjetje dva samostojna in samoupravna organizma, ki sta med seboj enakopravna. Res pa je tudi, da opravlja občina družbeni nadzc\r nad delom organov v podjetju in opravlja se druge nalage. O osnovnih načelih za urejanje odnosov med občino in delovnimi organizacijami govorka zvezna in republiška ustava, konkretnejša določila pa bodo morali vsebovati statuti občin in statuti delovnih organizacij. Predlog statuta kranjske občine govori o tem v posebnem 'poglavju, kjer je omenjeno med drugimi oblikami sodelovanja tudi skupno zasedanje občinske skupščine s samoupravnimi organi delovnih organizacij. O vsem tem so precej nadrobno govorili naši udeleženci politične šole. Nato pa so poudarili: »Predlog statuta našega podjetja ima tudi poseben del, ki govori o odnosih med podjetjem in občino. V njem so v glavnem le ponovljena določila iz ustave in iz osnutka občinskega statuta. Pogrešamo pa zlasti to, da ob poudarjeni samostojnosti podjetja ni navedena tudi neka trajna zveza med podjetjem in občino. Nobena delovna organizacija ni m ne more delovati kot izolirana enota, ampak le kot del občinske skupnosti. Proizvajalci se morajo bolj zavedati, da so takoimenova-ni iobčinski’ problemi tudi njihovi problemi. Dandanes je namreč najbolj pereče in aktualno zbiranje sredstev za družbeni standard, zato bi bilo treba v statutu določiti postopek za njihovo formiranje, kadar bi bilo to potrebno . . .« Člani so razpravljali tudi o priporočilih, ki bodo v bodoče vse pogosteje akti za urejanje odnosov med občino in podjetji. Začeli so zanimivo razpravo v zvezi ,s priporočili in urejanjem zadev s področja družbenega standarda. Priporočila niso obvezen akt občinske s.ki\p'sčine. Z njimi se priporoča podjetjem določeno ravnanje, ki bi bilo po mnenju občinske skupščine naj-bcslj primerno in koristno za člane delovne organizacije in za vse ali večino prebivalcev občine. Člani upravnih organov, ki o njih odločajo, jih lahko sprejme- jo in se po njih ravnajo, ah pa jih ne upoštevajo in se po njih ne ravnajo, če mislijo, da niso primerna. Velik vpliv na odločitev samoupravnih organov podjetij o priporočilih pa imajo tisti člani delovnih organizacij, ki so člani občinske skupščine. Zakaj? Sodelujejo pri izidelavi in sprejetju priporočil, zato so jim razlogi dobro poznam. Tako bi lahko na primer člani ofčinske skupščine spoznali, da je nujno potrebno nakupiti določene aparate in in-strumentarij za potrebe zdravstvenega doma v Kranju, saj bi bili v nasprotnem primeru zdravstveno ogroženi vsi občani — tudi člani njihovega kolektiva. Ker je zadeva nujna, sredstev pa ni možno nikjer dobiti, jim je jasno, da je rešitev možna le, če vsaka delovna organizacija prispeva del potrebnih sredstev. Razumljivo je, da potem za tako priporočilo glasujejo in da \znajo tudi pravilno pojasniti nujnost prispevanja dela sredstev sodelavcem v svojem podjetju. Vendar pa se dostikrat zgodi drugače. Ko je treba na delavskem svetu priporočilo občinske skupščine obravnavati in zagovarjati, prav ti člani občinske skupščine spremenijo svoje stališče. Kot člani podjetja priporočila ne razumejo in namesto, da bi priporočilo utemeljili, molče ali celo nasprotujejo sprejetju. Opozoriti moram, da se opisani pojav ne nanaša na naše člane občinske skupščine! Analize in razgovori pa kažejo, da opisani pojav ni redek in da nastane zaradi tega dostikrat precejšnja politična škoda. Ne gre samo za dvojnost in nenačelno ravnanje nekaterih posameznikov. Gre tudi za to, da so predstavniki v občinski skupščini voljeni in dolžni s svojim delom zagotavljat tako delo organov v občini, ki je v skladu z našimi skupnimi interesi, v podjetjih pa se potem boriti za njihovo uresničevanje. Omenjeno vprašanje sicer ne spada v razpravo o statutu v najožjem smislu, je pa vendarle pomembno. Enkrat za vselej moramo razčistiti s pojavi in miselnostjo, da naj bo Janez od 6. do 14. ure član kolektiva in zato nezaupljivo gleda na občino, ki da ga hoče navadno le pripraviti ob del nrigospodarjenih sredstev, od 14. ure naprej pa je občan z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih ima po ustavi in statutu občine, in zato tudi šele od 14. ure naprej nastopa kot občan! BORUT ŠNUDERL Vse boli se moramo zanimati za proizvodne probleme in uspehe (Nadaljevanje s 1. strani) arju? Po podatkih iz služb so le-te takole plan: finančnih izpolnile VALJARNA I 92,80 % STISKARNA 108,62 PREMAZOVALNICA 128,97 PNEVMATIKARNA I 97,85 TEHNIČNI IZDELKI 87,68 ROTAC, PREŠE 106,21 PREVLEKE VALJEV 69,14 PNEVMATIKARNA II 89,19 VRHNIKA 113,22 SKUPAJ 94,85 “/„ Kakšna je situacija v posamez- nih enotah sedaj, zaenkrat še ne moremo povedati. Precej bolj boste s tem na tekočem, ko bomo namestUi v vseh proizvodnih ekonomskih enotah posebne demonstracijske deske. Na njih boste lahko iz dneva v dan zasledovali proizvodne uspehe znotraj svojih enot ter gibanje izpolnjevanja dnevnega oziroma mesečnega proizvodnega piana. večje demonstracijske deske pri izhodih iz podjetja. Tam boste lahko sproti zasledovali gibanje proizvodnje in od tega zavisne osebne dohodke. Seveda pa tak sistem seznanjanja s proizvodnimi podatki ni samemu sebi namen! Pričakujemo, da bo boljša obveščenost o proizvodnih uspehih vplivala na ves kolektiv in da se bo interes za izboljševanje delovnih postopkov, boljše izkoriščanje zmogljivosti in za boljšo kvaliteto izdelkov bisteno povečal. Drži namreč, da za visi v mnogočem uspeh celotnega podjetja od organiziranosti dela. Drži pa tudi, da na to vpliva lahko prav vsakdo izmed nas. Zato vabimo vse bralce, da se v večjem številu oglašate s svojimi prispevki v našem listu in tako sporočate sodelavcem svoje uspehe, proizvodne probleme in načrte! DUŠAN REBOLJ — delovni dne vi- Pričakujemo, da bo mizarska delavnica izdelala te deske do konca tega tedna in da jih bomo pred koncem tega meseca že namestili na najbolj dostopnih mestih v enotah. Za pregled nad proizvodnimi rezultati vsega podjetja pa bomo namestili podobne, samo precej TCŽaVe 1^311151(6 IndUStrije V 11113016111 131103^0 V torek, 18. februarja, so se se-Naši borci se poklonijo vsa- stali v našem podjetju člani sve-ko leto spominu padlih to- ta za industrijo pri občinski skup- varišev v Cerknem ščini Kranj. Obravnavali so poro- čilo o količinski proizvodnji in izvozu kranjskih industrijskih podjetij v mesecu januarju 1964 ter azpravljali o perspektivnem razvoju naše tovarne. Predsednik sveta Janez Beravs je v svojem poročilu poudaril vrsto težkoč, ki jih imajo kranjska industrijska podjetja v izpolnjevanju planskih obveznosti, čeprav je bila letošnja januarska proizvodnja za 10,4 odstotka večja od lanskoletne januarske, je bil letni plan v januarju izpolnjen samo 7,7-odstotno namesto planiranega deleža 8,3 odstotka. Elektrarna Sava« Kranj je ostala pod planom zaradi pomanjkanja padavin in zaradi prenizkih temperatur »Kovinar« ima težave zaradi zakasnelih dobav reprodukcijskega materiala, zaradi redukcije električne energije pa ni mogel pričeti z obratovanjem oddelek galvanike. »TOSO« — nekdanji »Remont čevljarskih strojev« se pritožuje zaradi pomanjkanja elektro-stikal iz uvoza in zavira proizvodnjo. »Kranjske zaradi pomanjkanja črne ter svetle pločevine. Tudi v »Iskri« je podobno. Primanjkuje jim reon-dukcijskega materiala in zakasnitve pri dobavljanju iz tujine jim zavira proizvodnjo »Kranjske opekarne« se pripravljajo na novo sezono, zato so izrabili januar za remontna dela. »Lesna industrija« ima preslab prevozni park, primanjkuje pa jim tudi kvalitetnega furnirja. Tudi v »IBI« tožijo zaradi redukcije električne energije. V »Planiki« so prešli od proizvodnje jesensko-zimske obutve na spomladansko-poletno, težave pa imajo tudi zaradi pomanjkanja surovin. V našem podjetju smo imeli težave zaradi izpadov električne energije in zaradi zakasnitve pri dobavi dveh bag-o-matic preš. Delno je tudi primanjkovalo polizdelkov. »Tekstil-indus« trpi precejšnjo škodo zaradi slabe oskrb ez bombažem in s prejo. V »Standardu« pa jim je primanjkovalo tanina. Tovsrniški komite je razpravljal o tekočih nalogah in metodah dela članov Zveze komunistov (Nadaljevanje s 1. strani) pokazalo, da je nastala s pomanj- tenje dela in korak nazaj v zdra- !za vec držav- spodarski učinek bi tako delo da- PrakSl dobavila potrebno število surov- Z3CBI1 SITI0 OOtirO — V 13111131^11 SO OlIO načine odkrivanja notranjih re- no administrativni sistem. . „ , . . , . , v _ . . . . x.. . . cev. Plan pnevmatik 14X4 smo camA 1 nP^flAflCI nrl rflolll " ” zerv. Tov. Podpeskarjeva je pou- Danes je zelo pomembna naloga lo- če bo osebni dohodek res bi- Med semestrabumi počitnicami iznolnili le 21 3 odstotno SamO 3 lieZgOOe PII delU darila, da prehod na skrajšani de- sindikata graditev skupnih stališč, stveno poskočil in če se bodo v konec prejšnjega meseca je pn- letn 1963 ie za nami 7a,„ iaht Ke-n | i , lovni čas ne sme povečati fizične oz usklajevanje raznovrstnih mi- skladih podjetja sredstva lahko Y naše podjetje na štiridnevno rr, r« ostalo pa so bile prave obratne nezgode. Zanimivo je, da se je „vaianiem novih tehnoloških’ kalni organizaciji oblikujejo sta- odločimo ali ne. našim gumarskim izobraževalnim ponesrečilo kar 6 učenčev poklicne gumarske šole. Vse nezgode DOStot>kov itd lišča o politiki poslovanja v pod- „ , , . centrom Zavod za zaposlovanje pa so bile lažjega značaja. Skupno sta bila izgubljena 1.002 delov- P Vprašani okrog orehoda na Jetju, o gospodarjenju in deUtvi Po Plodnem ogovoru je svet delavcev Kranj, na dneva ali za 783 dni vec kot leta 1962! skrajšani delovni čas so se dotak- dohodka. Takša aktivnost prispe- ekonomske enote sklenil, da plan V štirih dneh so se učenci spo- V letošnjem januarju pa ie bilo je zmeglilo Padel ie na tla in do- nUi tudi nekateri drugi delegati, va veUk delež k demokratizaciji za leto 1964 potrdi — seveda pod fnaIi .z razvojem podjetja, z de-šlo ker ni bilo zadosti pare. Se- ^ ^ ^ ^ trj ^ možganov BoL^.je ^ndar se mi zdi, da so bili vsi odnosov v delovnih kolektivih in pogojem, da se uresniči vse ukre- tTntm in" z ’ delom veda, prizadelo .pa je nas. Morda n ^ tn h«; zelo d re vidni in negotovi kako v razvijanju humanih odnosov ...... . x.. , , , vanjem mladine m z delom mla- bi se stvar za silo rešila, če bi dl J mh naibisenrinrave innrehod izne "led ljudmi. Seveda pa teh vpra- Pe’ kl Jlh 'e skupščina kolektiva dimke organizacije. Ogledali pa konfekcionerke povečale produk- ^ ’ a p tl " ?e,0h|. ^V"adi teh a D. A. iz TEHNIČNIH IZDEL- ijevalo P Sanj ni mogoče reševati brez so- sprejela ob odločitvi, da s 1. ja- so si tudi oba obrata ter spoznali ™ lovnih dni din poškodovanca pa KOV je šla na delo. Pred avto- Kaj pa delo sindikalnih podruž- delovanja vseh subjektivnih sil in nuarjem 1964 uvedemo poizkusni posamezne gumarske poklice. Mor- sTv času, ko to poročamo še 'Hlsno Post;f i' * zaradi pole- nic ^naše bodoče naloge? že v mimo mehanizma samoupravlja- 42.urni delovni čas. ^ ~ ^ —— dice spodrsnilo. Padla je in si samem referatu predsednika okraj- n^a' poškodovala nogo. Bolovala je še nega plenuma je bila poudarjena Odgovornost za večjo produktiv- Morda je delovala spodbudno takrat, ko to poročamo. premajhna aktivnost sindikalnih nost in boljše gospodarjenje je tako nam vedno primanjkuje su- mdi majhna nagrada, kri so jo £ B F. iz VALJARNE H si ie podružnic. To sicer ne velja za treba še bolj približati delovnemu rovcev! O tem bi kazalo temeljito prejeli konec leta delavci iz pro- poškodoval roko ker ea ie m-i vse> toda kjer je tako, bo treba človeku. Zaradi tega pa je treba .. . . . .., , , . , , , - razmisliti in nekaj ukreniti!? izvodnih ekonomskih enot, če v gumiranju blaga’ na trovaličnem marsikaj spremeniti. V ljubljan- tudi uvajati nove, še bolj spod- ^en=' k™nJsklh osemletk e de avcev, ce hočemo uspešno na-' . , . . preteklem letu niso bolovali žara- kalTndru zgrabtia os za ohlann^ s kem okraju je 1.722 sindikalnih budne oblike nagrajevanja. Ne spremstvu inštruktorjev, ko daljevat, začeto sirjenje m moder- Tudi v promodnji \eloplascev v kateg0rj;0 »a« oziroma v ka- 1,1.,.,.. p »JiH . p podružnic s skoraida četrtmiliion- smemo mimo dejstva, da je mo- f°. P"3*1 konce januarja na mztranje tovarne, je bil s prehodom na skrajšani tegorijo »B« uvrščenih poškodb. S ‘ VaneC $e °UJe" ksim članstvom! Ce bomo hoteli ^oče dvigniti življenjski standard ▼ štiridnevno prakso JANEZ ROBAR delovni čas plan nekoliko pove- Da se v bodoče poškodbam na pritegniti vse te delovne ljudi v naših 'Judi samo fc nadaljnjim čan Toda prav ničesar nihče ni Pa še nekaj besed o januarskih ‘e™ delovnem mestu izognemo, delo, kj nam ga kot članom sin- dviganjem produktivnosti dela. trna« HoK.i. aQi,— — *............................. - JOŽE ŠTULAR zgodilo. Vulkanizerji so povečali produktivnost od 180 na 192 pla- fl“, * ščev na delavca, konfekcionerke 1 a' pa temu zgledu niso sledile. In LUDVIK JAKUPAK da se bo kdo izmed udeležencev -gl. spodnjo sliko - odločil za enega izmed njih in se na jesen vpisal v našo poklicno gumarsko šolo? Saj bomo v prihodnjih letih potrebovali precej novih poklicnih - b, se ,=m„ -ez-ode,,! 2 izpopolnil tehnološki postopek. e j je učenec v gumarskem *e8aj°če se bluze, za zimski čas svetiti več pozornosti usposablja- Kakor veste, so ozko grlo vulka- izobraževalnem centru. V garde-nizacijski časi in če teh ne skraj- robi je sedel na klopi, ko se mu šamo, potem tudi produktivnosti pa enodelne delovne obleke. Rudi Nadižavec ni mogoče dvigniti. Zato je skrajšanje vuikanizacijskih časov edini izhod, saj bodo vulkanizerji sicer s skrajšanjem delovnega časa oškodovani — ne bodo mogli opraviti v petih delovnih dneh toliko nek, kot so jih prej v šestih Skupščina kolektiva ie sprejela letošnji plan 11.000 ton izdelkov Kolektivi v EE, prebudite se! O uspehih, problemih in delu (Nadaljevanje s 1. strani) meseca januarja pretežno iz jektivnih vzrokov. Velik delež pa so imeli tudi subjektivni vzroki — ki delovnih dneh. O vsem tem pa je nesmiselno razpravljati, če kon- naJveč neizvrševanje ukrepov, fekcionerke ne bodo dvignile pro- Rb je skupščina kolektiva spre j e izvodnje. S sedanjo produktiv- la konec lanskega leta, ko je skl e- pred naslednjim zasedanjem, ki nostjo so ne samo ozko grlo, niia, da s tem letom preidemo na bo konec tega ali v začetku pri-temveč prava cokla boljših de- 42-urni delovni tednik, lovnih uspehov tega oddelka! V razpravi je spregovoril tudi Edini oddelek, ki je plan *ose- direkt0I. podje[;a Janez Beravs. gel. so velozračnice. Pre- .. . v, Opozoril je elane skupščine, naj nju in aktiviranju vodstev podružnic. Posebni poudarek bo treba dati v bodoče nadaljnjemu oogiablja-nju delav. upravljanja. Praksa je namreč pokazala, da se kažejo v proizvodnih ekonomskih enot v sistemu upravljanja vse večje po- našem listu sicEr piSemo. Pojav. kadrovske in finančne službe da .rC e po 'črniva c ruz ene zavesti jjaj0 p se prispevki nekaterih, ’ m s tem v zvezi tudi po aktivne i- , „ . , , , ob pripravijo do prihodnjega zaseda-' šem delu subjektivnih sil - med ne Pa/seh. Zato pozivamo kolek-nja skupščine predlog za izpopol- niimi tudi sindikalne organizacije. !'ve t*s*’b enot, iz katerih še ni- njeno delitev osebnih dohodkov. Del° sindikalne organizacije naj smo objavili nobenega prispevka, „ , . , bo po vsebini in metodah prilago- da se o tem pogovorijo na prvem a sen bo ta in \se podrobnost: jeno stopnji razvitosti proizvajal- svojem sestanku. Prav gotovo je o njem, to boste zvedeli v eni pri- nih sil in stopnji družbene zavesti mogoče pridobiti koga, ki bi red- hodnjih številk. Na vsak način pa nienih članov, še so člani z zasta- no dopisoval v časopis in vsaj po- rdim pojmovanjem, češ da ima ročal o sejah delavskega sveta! sindikat vlogo nekakšnega zaščitnika. To pa samo dokazuje, "da Za pojasnila se obračajte na tako misleči člani žal ne poznajo uredništvo lista! hodnjega meseca! segle so ga kar za 7 odstotkov! v svojih ekonomskih enotah vpii- S tem pa ni rečeno, da so vse zmogljivosti izkoriščene! V lan- vai° na sodelavce, da razpravija-skih mesecih oktober, november j° 0 lem, 'kako in za koliko bi se in decemlber, to je takrat, ko dalo letošnji plan prekoračiti, smo se pripravljali za prehod na Od tega namreč zavisi normalen skrajšani delovni čas, so konfek- potek nadaljnje rekonstrukcije to-cionerke velozraenic delale po varne jn za Okrog 21 odstotkov 200 kosov na osebo. Po prehodu predvideno povečanje osebnih do_ na 42-urni delovni tednik pa so bodkov pričele proizvodnjo zavirati in delajo manj! Zato se je produk- Člani skupščine so v razpravi tivnost zmanjšala za okrog 10 od- odločno zahtevali, naj vse odgo-stotkov. Tudi v tem oddelku bo vorne službe zagotovijo izvrševa-treba zato ugotoviti vzroke za za- nje sklepov, ki zagotavljajo pravi ranje proizvodnje ter primerno vilen prehod na skrajšani delov-ukrepati. ni čas. Odločili so tudi, naj bodo , v bodoče vse seje in zasedanja Ce upoštevamo vse nasteie po- . samoupravnih organov ter druz-manjMjivosti, do katerih je pri- .. „ .... beno-pohticmh organizacij izven slo v pnevmatikarm I meseca ja- , . . rednega delovnega časa. nuarja, je razumljivo, zakaj m kako smo ostali za 2489 kilogra- Skupščina je na ponedeljkovem nrov ali 2,43 odstotka pod planom zasedanju zadolžila organizacijsko- VRAS harpuno masko pu. mlL H7 in plavutmi po Kornatih ^ ...In uspeh, ki ni bil preveč časten pognal na površje. S puško nekaj —■ okrog 60 cm dolgo vodnico in temnomodro obarvano p ob očmi co ni bilo v redu. Ponovno sem jo na- manjšo ribo — sem odplaval do me je pomiril. Saj veste, da je pel in se potopil. Seveda mi je bilo barke. Neopazno sem odložil ma- precej neugodno za ribiča, če pri-_ taikoj jasno, zakaj ni delovala, sko, plavuti in puško, nato pa de z lova s pičlim plenom. so 'iz^nt^SkiŽi^o1 bega? o™ Te9nila niso Mla ?adosti tesna !n 0"sti.' ribi. Kdo ve kako ve- Pred večerom smo dvignili si. o izginili. s>kocci so d ega n okroe zrak z rezervoarja je pr; ustju sel nisem bil, saj to m bilo dovolj d • mnifnr R„rhn nas mesta, kjer sem pred nekaj tre- škine cevi uhajJa(1 VJ komaj vid. za večerjo, šele Barba Ive me je “e“apelKe daTč stran v nuflkl zadel njihovo vodnico. De - me>,„„xi.;u nntrtlnžil t-r. novedal Ha it* za Je zaPe|Jal ne dalec stran v prue- mh mehurčkih. potolažil, ko je povedal da je za ten za,livček ki ga j;m0nujejo do- ...ron V ^1, ,.. V i ir-x 11 z-vrl H /"vm o/■* i n i o j j pa smo siedTkrv? in nekTjZ^in -Te .Tak° je bil° 'T "a »vsak slučaj« kupil od domačinov K^itiak" Pretoo to jih je privabHo In prav to sim Clple j" S, P'ne"cno. Puško za "ekaJ ^ mudrakov. Pogled na se pripravili za večerjo, je bilo jm jepnvuDiio. in pra\ 10 sem V] dan konec z bornim plenom kakih dvanajst rib modre barve s __JT izrabil. Zasukal sem petostne vili- ce, sprostil zaklopko pri petelinu in sprožil. Toda, kaj je to. . ? Ost je komajda šinila iz puškine cevi in meter ali dva pred menoj omahnila proti dnu. Skočci so se razbežali. Presenečen sem pogledal za ostjo, jo potegnil navzgor in se Prvi dan našega križarjenja smo po prepluli razdalji od Šali j a do Mira v zalivu Talaščice vrgli sidro. Mitja in Ilija sta se zapletla v razgovor z domačinom Vodopijo, ki je varoval vinograd pred dolgoprstneži. Branko, zvest svojemu konjičku, se je z vrvjo spravil nad okrog osemdeset metrov visoke, v morje padajoče stene, da preizkusi svoje plezalske sposobnosti. Sam pa sem se spravil nad ribe — takrat prvič s puško na stisnjeni zrak ... To je bil prvi dan križarjenja, na katerega smo se lani konec septembra podali trije Kranjčani in en Blejec. In že prvi dan so nas Komati prevzeli z vsemi svojimi lepotami . . . Domačini so s pomilovanjem opazovali naše ribiške poskuse s podvodnimi puškami, dostikrat pa smo jih tudi mi opazovali s takimi občutki, saj sreča tudi njim ni bila vedno naklonjena . .. treba še nastaviti mrežo. Barba namreč v naše lovske sposobnosti ni kdo ve kako verjel. Kar mimo grede mi je dejal: »E, šjor Dušan, najsigurnija je još uvijek moja sanadiža. Kad je bacim, barem za' užinu ulovim!« Najprej precej nespretni smo končno le uspeti položiti kakih sto metrov dolgo in okrog1 dva metra visoko mrežo ter z njo zapreti majhen zaliv. »Ako nista drugo, bit če ujutro barem leska . .!« je še dodal naš učitelj. Da tisti dan tudi Barba ni imel sreče lin da smo morali naslednje jutro spet kupiti ribe, to pa nameravam popisati prihodnjič! (se nadaljuje) Po dolgem premoru spet rubrika za vas, drage bralke! Ko smo pred meseci prenehali objavljati v tejle ru)bnki prispevke, ki so namenjeni predvsem vam, drage bralke, nismo pričakovali, da se še kidaj z njo pojavimo. Takrat so nas poleg moških bialcev tudi nekatere izmed vas opozorite, da ni primerno objavljati v našem listu članke z najrazličnejših področij, ki bi utegnili zanimati ženske. »Prav!« smo s mislili in rubriko SVETU JEMO ABC 7.A DOM ukinili. Minula, anketa pa je pokazala, da si mnoge med vami in celo nekateri moški bralci želijo obnovitev te rubrike. Kakor vidite, smo želji ustregli in upamo, da boste zadovoljni mi ■— tudi tisti, ki doslej v tej rubriki niste, našli nič zanimivega in poučnega! Za uvod morda samo še tole: zavedamo se, da je vaš okus zahteven in da ste med branjem našega lista precej kritični. Kdo bi vedel, kaj vse si želite prebirati v njem! Morda bi nam pomagali, svetovali ali kar sami kaj primernega napisali! Ne oklevajte in pomagajte nam! Svoje pripombe, pomisleke in seveda tudi prispevke pošiljajte na naslov uredništva! Urednik mmm Kadar povabimo znance na skodelico kave, ne pozabimo 0 Tisti, ki pravijo, da je najbolje živeti ločeno od drugih ljudi • torej sam zase, nimajo povsem prav. Družina in vsak posameznik • mora imeti prijatelje in znance. Z njimi se tu in tam sestane • tudi v domačem okolju. Ce je to prisrčno in toplo, če poznamo • kot gost in kot gostitelj pravo mero v vsem, je to najboljša pot 0 k resnični družabnosti. Kakor so veliki sprejemi in zabave danes 0 zgubili svoj prvotni namen in smisel zaradi preživelih oblik in 0 običajev družbenega življenja, pa tudi druga skrajnost — 0 nikdar v goste in nikdar gostiti — ni koristna. 0 Naš namen je pomagati vam. V bodoče bomo od številke do šte-0 vilke svetovali najrazličnejše stvari, ki zadevajo probleme go-0 stoljubj a v družini in družbi. Danes govorimo o tem, kako pova-0 bimo znance na skodelico kave. Ce si zaželimo, da nas znanci ne, nageljnove žbice, cimet, limo-obiščejo, jih morebiti povabimo nino lupino, kozarec sherryja, na kavo. Seveda naj bo izrečeno nato pa precedimo in zlijemo v tako povabilo ikar tako, mimo- črno kavo. grede. Gostom jo ponudimo po Kadar serviramo katero koli kosilu, večerji, dopoldan, popol- izmed naštetih vrst črne kave, podan — torej od jutra do polnoči, skrbimo, da bo urica, ki jo ob «»=rg— Najprimernejši čas za kavo pa je n.iej preživimo, zares prijetna, dlll dUllClflVlil med 14. in 17. uro. Mizo pogrnemo s pisanim prtom, gA Cfi DOSlOVlU K alko kavo serviramo? Najbolj kavo pa serviramo v enobarvnih preprosta je sama prava kava. Posodicah ali obratno - bel prt Lahko pa serviramo kapucin, to er pisane posodice. Zraven spada je močno črno kavo, ki ji doda- sc cvetje, sadno m drugo pee vo, mo žličko stepene smetane. To morda nekaj kosov - torte, smeta- iahko tudi potresemo z nekoliko na- sladk°r in bakr“aa al' P°d°ba osiajenega kakaa. Prijetno pozi- tna P^odica z vročo vodo za vilo je tudi brizgana kava, to je kl m°c™ v i i • •• lil- ,i • Nc pozabite, da je treba poso črna kava, ki smo ji dodali nekaj , kapljic ruma. Zelo okusna je d?. za. kav0 T J™ n sherry moka kava. To naredimo 0C!Stltl in 0Plakmtl z vroco vod°' Zaščitimo otroke v prometu! tako, da nekoliko prevremo nekaj kock sladkorja, pomarančne lupi- Takole pripravimo pogrinjek, kadar povabimo znance na kavo Posveti vsai malo skrbi svoji občutljivi koži Zlasti v zimskem času imaš težave zaradi suhe kože. Vprašuješ se po vzrokih, brskaš po raznih revijah, če ti pridejo v roke, ali pa snrašuješ po nasvetih svoje znanke. Vzroki za suho kožo so lahko trije — izsušena koža zaradi pomanjkanja vlage v njej, ohlanna koža zaradi pomanjkljive prehrane kožnega tkiva in pusta koža zaradi pomanj- J&r kanja sestavin, ki dajejo .primerno mastnost. ^ Izsušeno kožo prepoznaš po njeni na-gubanosti in slabi elastičnosti. Do tega pri- \ ha ja največkrat zaradi staranja, ko prične organizem izgubljati delo vode. Pogoj, da temu kar se da dolgo in uspešno kljubuješ, .|g je stalna fizična vzdržljivost in je najbolj prikladen zvečer, po-odpornost. Pot k temu je globoko tem ko si obraz umiješ in oči-in mirno spanje, vsakodnevni stiš z njega 'ličilo z mrzlo, pre-krajši p oči tiki, sprostitev, enako- kuhano vodo, ki ji dodaš kaplji- merna in pravilna prehrana, pravilno dihanje in mnogo gibanja na prostem. co glicerina. Ohlapna, koža je na prvi pogled kot pergament. Je ofočut- Izsušenost kože pa povzroča Uiva in če jo sonce le malo ob- Izogibanje vode pri umivanju ni tudi močno sonce, presuh zrak, sije ali če je nekaj časa na vetru, umestno Seveda ,pa uporabljaj se prične luščiti. '■ Akcija »ZAŠČITIMO OTROKE V PROMETU« je zavzela takšen obseg, da tega pred pričetkom sploh nismo pričakovali. V posebnem tekmovanju sodeluje 30 osnovnih šol z več kot 7.200 učenci vseh razredov. Sodelujejo pa tudi vsi vrtci v občini, ki med igro in zabavo poučujejo naše malčke o prometnih znakih itd. Prešernovo gledališče pripravlja za svoje otroške prireditve »Ura pravljic« tudi posebne vmesne točke o zaščiti otrok v prometu. S tako izpopolnjenimi predstavami bo gledališče gostovalo na podeželju ter tako vzgajalo mladino za večjo previdnost in varnost v prometu. Občinska komisija je pritegnila k sodelovanju vsa avto-moto društva v občini, podružnico zveze šoferjev in avtomehanikov, podkomisije za varnost v prometu po krajevnih uradih, v gospodarskih organizacijah in pri stanovanjskih Starejši odhajajo . . . Mladi, pri- Programi dela za nadaljevanje bajajo ... To je zakon narave, akcjje so že skrbno pripravljeni, ki mu ne moremo kljubovati. Za- (]e]no pa je v teku. Največji delež to tembolj vrednotimo dolgoletne bodo seveda opravile šole z med-napore svojih sodelavcev in temu sebojnimi tekmovanji. primerno se tudi poslovimo o AKTlvNO SODELOVANJE VSEH njih, ko odidejo v po' o\j. UDELEŽENCEV V PROMETU Tudi v petek, 31. januarja je BO NAJVEČJI PRISPEVEK ZA bilo tako, V direktorjevi sobi so VECJO NEVARNOST V PROME se zbrali Fani Ulaga, Fani Ster-gar, Franc Celestina in Stane 2er-ko. Vse dobro poznate, saj so prišli v tovarno, ko so nekateri izmed nas še rodili niso in ko mnogih še ni bilo v našem podjetju. Od upokojenih sodelavcev se ie poslovil s toplimi besedami najprej predsednik upravnega odbora Mitko Klemenc. Izročil jim je darila in izrazil željo, da bi se še večkrat videli na raznih izletih in družabnih prireditvah, ki jih podjetje prireja za svoje delavce-in upokojene sodelavce. Podobne želje je izrekel tudi tajnik sindikalne podružnice Ciril Habe. Tudi upokojenci so se zahvalili in povedali, da nič kaj z veseljem ne odhajajo. Obujali so spomine na prijetne in žalostne dogodke v tovarni ter obljubili, da se še oglasijo, kadar jih bomo povabili. Tudi mi vsi jim ob tej priliki želimo kar najboljše počutje in Prijave za kurjavo od 1. aprila naprej! Vsem tistim članom kolektiva, ki nameravajo naročiti drva in premog v podjetju pri referentu za družbeni standard, sporočamo, da bomo pričeli zbirati prijave s L aprilom. — Podjetje »Kurivo« nam je namreč sporočilo, da imajo naročniki pravico do regresa pri premogu samo takrat, če naročijo kurjavo v času od L aprila do 31. avgusta! Zato prosimo, da sporočilo upoštevate in se prijavite v omenjenem času. PETER ŽIGANTE zdravje po truda polnih letih dela v našem podjetju! ALOJZ ZALAR previsoka nadmorska višina, suh veter, prepogosta uporaba natrijevega mila ter prepogosta uipo- rahljanje hranljivih krem, ki pa vedno le mlačno ali skoroda Pa spet mala križanka za vas Sodelavec Vido Gazvoda je pri- na Švedskem, 26. inženir v siuž- Uspešna pomoč je redno upo- omehčal boraksom nekai^kan pravU za reševalce krUank nekaj bah za orfanizacij0 Proizvodnje, omencaj z DoraKsom, neKaj Kap razvedrila. Upamo, da reševanje 28. sever, 29. v visimo (srbohrv.), mrarraK ik™ »■ - - — s,-s ts&vss« ki mašijo kožne pore. Kako torej ukrepati? Najprej vitamine Pretiravanje zaščiti kozo pred delovanjem škodljivih zunanjih vplivov. Premaži si obraz z mastno kremo, ki pa mora biti dobro hranljiva, ne sn._ ____,________ jati. Dobre so hidratne kreme, ki bo*a- Pri tem pa bodi previdna, ker ]^or ne z gnetenjem kože. Najbolj-vsebujejo take kreme hormone m -a je ystaj sa,mo za take namene premostite. ^ _______________ VODORAVNO: 1. glavno mesto povzroči, pripravljena krtačka, s katero ene naših republik, 9. ostrivec (poda koža izgubi svojo odpornost. ^p^o samo trepljaj. Obraz si briši udarno znamenje), 10. avtomobil-Pusta koža se svetlika, lahko s polaganjem brisače po njem. ska oznaka za Novi Sad, 12. znam- _________^_____ se guba in je močno občutljiva. Potem uporabi kot osnovo naj- ka italijanskih avtomobilov, 13. sme je “pa * koža "prehitro" JvpT- zlasti na uporabo mila ter alko- prej kako hranljivo vitaminsko srednji, 14. mesto v Nigeriji, 16. kremo, nato pa uporabi še puder, veliko mesto ob Kaspijskem jeze- ski pojem, 33. Ober, 34. Jože No-grašek, 35. pisemska kratica, 36. predlog, bombažna odpadna vlakna, 39. merilo, sodilo. „„ naprodaj v .naših kozmetičnih Tako kožo je treba negovati z Zvečer očisti obraz z mandelje- m, 18. vas (srbhrv.), 20. ser, 21. salonih in drogerijah. Treba jo mandeljnovim ali parafinskim vim ali olivnim oljem, odstrani lani umrla francoska pevka šanso- je na obraz nanesti, .potem pa z oljem ali z vitaminskimi krema- to z nekuhanim mlekom ter pre- nov (ton.), 23. reka v severnem lahko masažo utreti. Ta opravek mi — seveda brez pretiravanja, maži z lanolinsko kremo. Vietnamu, 24. predlog, 25. mesto Ol e > c g 5 E e jc > O) N *- o e H#l ie c g n 2 ss > 15 Tako, dragi bralci! Leto je naokrog in odločili smo se, da pričnemo z novo serijo nagradnih vprašanj z naslovom ALI POZNAŠ PROIZVODNJO. Kakor doslej lahko tudi v tem novem tekmovanju sodelujejo člani kolektiva, njihovi ožji svojci, naši štipendisti, učenci poklicne gumarske šoic in tisti delavci, ki služijo sedaj kadrovski rok. Med reševalce, ki bodo pravilno odgovorili na zastavljena vprašanja, bomo podelili z žrebom deset nagrad po 500 dinarjev! Rešitve oddajte pri dežurnih vratarjih ali pa jih pošljite po pošti na naslov našega uredništva ZADNJI ROK ZA ODDAJO DANES ZASTAVLJENIH VPRAŠANJ JE PONEDELJEK, 2. MAREC! In sedaj kar k vprašanjem! 1. VPRAŠANJE: Kako se ime- nuje velo plašč m a prikazani A — KRIM sliki? B — STORŽIČ C — RAZOR 2. VPRAŠANJE: Izdelek na sliki je: A — GOSP. PREDPASNIK B — INDUS. PREDPASNIK C — ZDRAV. PREDPASNIK 3. VPRAŠANJE: Kakšen izdelek ali polizdelek ja navit na osi A — PODPLATNA PLOŠČA B — PLOŠČA ZA KONFEKCIJO AVTOOGREVNIH DUŠ C — TRANSPORTNI TRAK 4. VPRAŠANJE: Kakšen izdelek prikazuje fotografija? A — SEDEŽNO BLAZINO B — BOLNIŠKO BLAZINO C — POTOVALNO BLAZINO 5. VPRAŠANJE: Kakšen plašč predstavlja fotografija? A — TRAKTORSKI PLAŠČ T, B — PLAŠČ ZA TRAKTORSKO PRIKOLICO R, C — PLAŠČ ZA TRANSPORTNE VOZIČKE (Odgovarjajte tako, da obkrožite s svinčnikom tisto črko pred odgovorom, ki je po vašem mnenju pravilen!) IME IN PRIIMEK: TOČEN NASLOV: t 2 3 4 5 6 8 • 9 @ 40 u m 12 e 13 J4 15 t 16 17 ie 19 S 2o 21 22 • 23 24 • 25 • 26 27 e 28 29 • 3o 31 32 • 33 34 e 55 • 36 e 57 58 • 39 NAVPIČNO: 1. afriška država, 3. kazalni zaimek, 4. organ vida, 5. imamo ga na obleki, 6. skrajni del kopnega, 8. mesto v Slavoniji, 11. plesni korak, 13.'vrsta gumiranja, 15. ladjedelnica v Puli, 17. igralna karta, 19. mesto v severni Dakoti. 22. pošten, 24. žulj, 27. pripada Evi, 28. reka v Pakistanu, pritok Inda, 30. severovzhod, 31. naše me sto, 33. moško ime (srbohrv.), 35. pozicija v šahu, 37. osebni zaimek, 38. sto kvadratnih metrov.