Dobre šole pa splošnja beda, Večkrat smo se že aicer prepričali, da je o aaaih šolakih zadevah, ako se ne hvalijo, aevarao pisati, veadar aas to ne plaši, da ae bi spet svojega glasa povzdigaili, kedar se aam zdi potrebao ia koristao. Po naaem prepričaaji je obeaa beda, ki se v občiaskem ia družbiaskem življeaja kaže vedno bolj očitao, v ozki dotiki s šolo. Ko je aamreč občna beda bila vedao bolj občatljiva postala, začeli so ljadje iskati njeaih vzrokov ia vporabljati razae pomočke zoper ajo, a le malokdo ji je pravi vzrok izpoznal ter primerae pomočke zoper ajo rabil. Večiaa ljudi je kričala: »Nevedaoat je vsega tega kriva; aaši otroci se morajo več učiti ia bolj izobraziti." Ia potem se je aaredila aova aolaka postava, učiteljaki ataa se je, kar v reaaici zasluži, v dražbiaskem ia gmotaem oziru povzdigail, aova aolskapoalopja pa ao lezla, skoro birekel, kakor gobe iz tal, pri občiaskih aejah, zlasti v trgih in meatih, ao ae straatao za aovo šolo potegovali ia čeatokrat po krivici osebe ia ataaove aapadali ter celo krivdo aplošaje reve zavračali aa tiate, ki so od aekdaj v potu avojega obraza v šoli v reaaici roboto delali. Takrat ai aihče pomialil, da o šoli, še maaj pa o prenaredbi šole, ae gre prav aikomur beseda, ako se ai sam dalj čaaa reaao a šolo pečal, ia še med temi jih je le malo, katere je Bog s tiato razuaiaoatjo ia ljubezaijo do aje obdaril, da bi vedeli in lioteli šolske razmere prav preaoditi ter pametao aodbo izreui o tem, kako da ae aaj šola preaaredi. Pri preaaredbi nove aole ao aajveč govorili ia še zdaj govorijo možje, ki aišo.uikoli ničesar opraviti imeli s šolo — tHo bi a^edaj čudil, ako se preaaredba ai k$j''veliko^jgJssrečila, dasiravao je atala grozao~>veliko^ d^n^fja in dela ter je občao bedo še |^)qY.eca4a?:*il' Naša misel je ta: Ko bK>$ili prej4lfii šolski ustavi dali pravegsft 4yuha, ne^bi potrebovali ne novib. postav in ne drugih preaaredeb, ampak le nekoliko denarja ia dobre volje, pa bi se vae v dobrem duliu izpeljalo; kajti tako preaovljeaa šola bi bila popolnoma spoaobaa vzgajati krščaaske gospodarje, zaačajae državljaae, vaete domoljube ia zadovoljae delavce. Nasledek tega pa bi bil, da bi rabili manj redarjev ia beričev, ki itak Ijadstvu malo koristijo, ako ljudstvo ae pozaa glavaega berica — straha božjega. Nekemu žapaiku, ki je bil znan kot posebao dober odgojitelj mladiae, pripeljal je svoje dai omikaa mestjaa svojega siaa s prošajo, naj bi ga vzel v poduk ia atrah. ,,Jaz ne morem avojega faata aič napraviti", mu je tožil. iz nVse sem že s faatom poakusil; bpominjal, ^prosil ia tepel aem ga, pa vse je zahmaa". Zupaik je očeta vprašal, ali ai še s čem drugim poakusil, aego samo z besedo ia batiao. ,,Stradati ia zmrzovati sem ga tudi puatil", je oee odgovoril. Ia tako še mu je aekatera aredatva ta omikaai oče aavedel, ki jih je brez vspeha aa faatu poskusil. Napoaled ga župnik vpraša: ,,Ali ste pa kedaj tadi pobožao zaaj molili?" Nad tem vprašaajem se je oče kar zgrozil, kajti na to sredstvo še aiti mialil ai. ,,Ne, to mi pa ai prišlo aa pamet." Stari župaik mu je aa to rekel: ,,Tedaj ae pa6 ae amete čuditi, ako je bil ves vaš trud zastoaj, (kajti vi ate delali vae brez blago3lova božjega." Potem je župaik vzel faata v odgojo, ia čez leta je postal iz faata pridea ia krepek mož, daleč okoli zaaa ia apoštovaa, Ta zgodba, ki ai ediaa v zgodoviai kršeaaake odgoje, kaže nam, v kakošajem duhu da je treba šolo preaarediti ia za kaj v aoli aajbolj akrbeti, da dobimo pridao ia vrlo mladiao in po aji dobre ljudi. Z dobrimi ljadmi bode sama ob sebi ali zgiaila občaa beda ali pa bodo se je ljudje vedeli obraaiti s primeraimi sredstvi, katerih bodo se v dobri šoli naučili. To pa apet potrjuje, da ao šolake razmere ia občna beda, kakor sem bil že prej omeail, res v prav ozki dotiki. +