139
Geografski vestnik 89-1, 2017, 139–148 Kronika
KRONIKA
V spo min Mir ku Bogi ću (1916–2016)
2. no vem bra 2016 je Po mor ski mu zej v Pi ra nu pri re dil spo min sko srečanje v čast pre mi nu le ga Mir -
ka Bogi ća, le gen de slo ven ske ga ja dral ske ga špor ta. Sta rejši geo gra fi se spo mi nja mo Mir ka Bogi ća kot
ko le ga in ku sto sa Zem lje pi sne ga mu ze ja v ok vi ru Inšti tu ta za geo gra fi jo Uni ver ze v Ljub lja ni, kjer je
bil za po slen od 1961 do upo ko ji tve 1976. Že v tem ob dob ju je večino svo je ga pro ste ga časa preživel na
slo ven skem mor ju. Po upo ko ji tvi pa ga v Ljub lja ni sko raj ni bilo mo goče več srečati, ker se je eno stav -
no pre se lil v Pi ran in živel tam vse do kon ca svo je ga živ lje nja, si cer kot skro men pod na jem nik, a zna me nit
in vsa ko mur znan Pi rančan. Umrl je 28. ju li ja 2016, ko maj ne kaj dni po svo ji sto let ni ci. Bral cem posre -
du je mo ne kaj značil nih živ lje nje pi snih pou dar kov in za ni mi vo sti o člo ve ku, ko le gu in stro kov nja ku,
o ka te rem ni smo ve de li ve li ko tudi zato, ker se je v zad njem delu svo je ga živ lje nja po vsem pos ve til slo -
ven ske mu mor ju in mor ske mu ja drals tvu. Nje go vi ožji pri ja te lji in šte vilni slo ven ski ja dral ci so ga vi so ko
ce ni li za ra di nje go ve ga zna nja, zla sti geo graf ske ga, ki ga je raz da jal brez ome ji tev.
Leta 1961 je bilo za slo ven sko geo gra fi jo v ne kem smi slu pre lom no, ker je bil na pred log geo grafov
iz ljub ljan ske uni ver ze in z odo britvijo uni ver zi tet ne ga sve ta ter re pub liškega sve ta za zna nost us ta novljen
že prej ome nje ni inšti tut, z na me nom ra zi sko va nja po deželja, agrar ne in še zla sti so cial ne geo gra fi je.
Nje gov pred stoj nik je po stal Vla di mir Kle menčič. Ob us ta no vi tvi se mu je priključil tudi Zem lje pi sni
mu zej, us ta nov ljen na po bu do An to na Me li ka že dav ne ga leta 1946. Mir ko Bogi ć je bil po stažu drugi
naj sta rejši so de la vec inšti tu ta, ki je va bi lo pred stoj ni ka, naj sprej me me sto ku sto sa Zem lje pi sne ga mu -
ze ja, do bil kma lu po svo ji di plomi, leta 1962. Od ta krat na prej je Mir ko Bogi ć sam ali s so de lav ci pri re jal
raz lične raz sta ve, ki so bile v glav nem na me nje ne šol ski mla di ni. Sam je na pi sal dva vod ni ka po raz -
sta vah, ene ga pa sku paj z dve ma so de lav ce ma, na pri mer za raz sta vo Raz voj kartogra fi je na pri me rih
geo graf skih kart slo ven ske ga ozem lja (1963) in Slo ve ni ja na mo der ni kar ti (1965). Ne kaj nje go vih vod -
ni kov je men da iz gub lje nih. Snov, na pi sa no v vod ni kih, je mo ral do bro ob vla da ti, saj je po raz sta vah
obi sko val ce, naj po go ste je šol sko mla di no, tudi sam vo dil (sli ka 1).
Slika1:MirkoBogićpredavao kartografiji.AR
H
IV
M
LA
D
EN
A
B
O
G
IĆ
A
Bogi ćevi po klic ni us pešno sti in us me ri tvi je bo tro va la nje go va štu dij ska us pešnost. Nase je opo -
zo ril z di plom skim de lom, pi sa nim v hr vaščini, z na slo vom Raz voj vre me na v Slo ve ni ji v okto bru 1959
in nje gov vpliv na hi dro elek tro gos po dars tvo. Zanj je pre jel Prešer no vo na gra do za štu den te, leta 1961
pa je bilo ob jav lje no tudi v Geo graf skem zbor ni ku. Be se di la ni po seb no ve li ko, na pi sa no pa je bilo konciz -
no in je te me lji lo na iz jem no bogati do ku men ta ci ji ter oprem lje no s tal ni mi in višin ski mi vre men ski mi
kar ta mi (500 mb plo skev), s šte vil ni mi ta be la mi, ter mo gra mi, om bro gra mi, pri mer jal ni mi gra fi tem -
pe ra tur in pa da vin za iz bra ne po sta je, s kar to raz po re di tve ce lo kup nih pa da vin, kar to izohi jet za po sa mez ne
dne ve in kar to šir je nja pa da vin.
Nje gov men tor An ton Me lik je bil nav dušen nad nje go vim do sežkom, kaj ti Bogi ćeva ana li za vreme -
na, ki je ob se ga la ob dob je vse ga dveh ali treh me se cev, je bila bri ljant na štu di ja v po ve za vi s po sle di ca mi,
ki jih je ime lo po manj ka nje elek trične ener gi je na ta krat no gos po dars tvo. Pi sa lo se je leto 1959, ko so
bila šte vil na naj močnejša slo ven ska pod jet ja v pol nem raz voj nem za go nu, hi droe lek trar ne, od ka te rih
bi mo ra la do bi va ti ener gi jo in so bila ta krat od njih še po vsem od vi sna, pa so bile za ra di suše brez moči.
Re duk ci je elek trične ener gi je so cel me sec in pol močno hro mi le slo ven sko gos po dars tvo, zmanjšale
ali celo us ta vi le proi zvod njo. Pri naj večjih po trošni kih elek trične ener gi je v Ki dričevem, Rušah in Što -
rah je proi zvod nja sta la vso dru go po lo vi co ok to bra. Ob nu klear ki, ve lenj ske mu TEŠ-u 6, plin ski elek trar ni
v Bre sta ni ci, re ver zi bil ni elek trar ni Avče in 400 kV dalj no vo du si re duk cij da nes ne zna mo več pred -
stav lja ti. Kar je za pi sa no in ugo tov lje no v Bogi ćevem di plom skem delu je zgo do vin ske ga po me na, saj
je za be leženo in stro kov no ob de la no neko sta nje v značil nem ob dob ju slo ven ske zgo do vi ne po dru gi
sve tov ni voj ni.
Temo Bogi ćeve ga di plom ske ga dela je mo goče po ve za ti tudi s širšimi in te re si men tor ja. Kot vo dil -
ne ga slo ven ske ga geo gra fa v po voj nih le tih, v času »ob no ve«, so ga za ni ma li tudi prob le mi gos po dar ske ga
raz vo ja države, kar skle pa mo iz nje go ve štu di je Naša ve li ka dela. Ra zi sko va ti in po ve za ti na rav ne in
družbene po ten cia le je bilo sklad no s pričako va nji družbe, da naj h gos po dar ske mu raz vo ju pris pe va
sle her na veda, tudi geo gra fi ja. Z ab sol ven tom Bogi ćem, ki je de lo val kot zre la, pre skušena oseb nost,
spo sob na ne kaj več v pri mer ja vi z dvaj set let mlajšimi sošolci, sta se pri iz bi ra nju di plomske teme naj -
brž hi tro us kla di la. Skle pa mo, da je Mir ko Bogi ć že kot štu dent geo gra fi je do bil so lid no me teo ro loško
zna nje. Ob tem se spom ni mo tudi obi li ce si nop tičnih me teo ro loških kart v Me li ko vem pr vem delu pred -
voj ne mo no gra fi je Slo ve ni je, iz ka te rih smo se vsi učili in spoz na va li značilne me teo ro loške si tua ci je
nad Slo ve ni jo in širšim evrop skim geo graf skim pro sto rom.
Na lo ge se je me to do loško lo til na tančno, si ste ma tično in izčrpno tako, da je ločeno ob de lal prob -
lem po te ka vre me na in na stan ka je sen ske suše na eni, proi zvod nje elek trične ener gi je na dru gi in prob le mov
in du strij ske proi zvod nje v zve zi s pre ma lo do bav lje ne elek trične ener gi je na tret ji stra ni. Obr nil se je na
us trez ne us ta no ve, na elek tro gos po dars tvo, na in du strij ska pod jet ja in na po sa meznike. Bogi ćevo di plom -
sko delo od kri va spo sob nost po ve zo va nja raz ličnih geo graf skih po dročij in prob le mov med se boj, pa
tudi izra zit smi sel in za ni ma nje za at mos fer ske po ja ve ter raz voj vre me na, o čemer pričajo tudi nje go vi
poz nejši opi si vre men skih si tua cij, po memb nih za var no plov bo in za var nost nje nih ude ležen cev.
Še ne kaj po memb nejših Bogi ćevih živ lje nje pi snih po dat kov. Ro dil se je 15. ju li ja 1916 v Šibe ni ku
na Hr vaškem, od ko der je v živ lje nje od ne sel neu stav lji vo lju be zen in hre pe ne nje do mor ja. V letih
1931–1936 je bil na Voj ni aka de mi ji v Beo gra du, nato je kot čast nik sta re ju go slo van ske voj ske do raz -
pa da Ju go sla vi je službo val v Slo ve ni ji, kjer je spoz nal svo jo živ ljenj sko družico. Med voj no je bil mo bi li zi ran
v voj sko NDH, de cem bra leta 1945 pa se je vr nil k družini v Ljub lja no. Naj prej je de lal v glav ni upra -
vi za raz de lje va nje zdra vil in me di cin skih pri po močkov UNRRA, nato pa v upra vi Aka de mi je za igral sko
umet nost. Od 1956 do 1960 je na ta krat ni Na ra vo slov ni fa kul te ti v Ljub lja ni ob delu štu di ral geo gra -
fi jo. Kaj ga je pri pe lja lo k temu štu di ju, po tem, ko je pre cej let preživel v voj ski, po letu 1945 pa je bil
v raz nih urad niških službah? Kot vo ja ku in čast ni ku z iz kušnja mi so mu bili bli zu te ren, po kra ji na, orien -
ta ci ja in kar te, skratka geo graf ska real nost ter štu dij geo gra fi je je bil naj brž zato naj boljša iz bi ra.
Od kon ca voj ne niso mi ni la niti tri leta, ko se je na Ljub lja ni ci že pre skušal v ve sla nju in ja dra nju ter
bil s tem začet nik or ga ni zi ra ne ga ja dra nja v Slo ve ni ji. S so mišljeni ki je že leta 1949 v Ljub lja ni us ta no -
140
Kronika Geografski vestnik 89-1, 2017
vil Po mor sko bro dar sko društvo »Cve to Močnik«. Ja dral ska sek ci ja tega društva se je poz ne je osa mos -
vo ji la in se prei me no va la v Ja dral ni klub Ljub lja na. Mir ko Bogi ć mu je bil ce lih 25 let pred sed nik, na zad nje
pa častni član. Po us ta no vi tvi klu ba je ta koj po skr bel, da so prišli do prve last ne ja dr ni ce, malo poz ne -
je pa še do več ja dr nic, da so lah ko iz pe lja li prvo re ga to. Pri ve ze za nje so do bi li v pi ran skem pri sta nišču,
v me stu pa pro stor za opre mo in pre nočeva nje. Ko je Pi ran še spa dal pod cono B Svo bod ne ga tržaškega
ozem lja so mo ra li ime ti do vo lje nje za vsa ko ja dra nje po se bej. To so bila prva plo vi la s slo ven sko za -
sta vo. Z od ličnim zna njem o ja dra nju ter nje go vim pre našan jem na vse šte vilčnejše slo ven ske ja dral ce
in no vo pečene last ni ke plo vil ter z ja dral ski mi re gat ni mi us pe hi, je Mir ko Bogi ć kma lu po stal ne po -
grešljiv idej ni vod ja slo ven ske ga ja dral ne ga špor ta. Pre križaril je ves Ja dran, v na cio nal nem raz re du L-5
je bil državni pr vak, zma go val je na šte vil nih domačih in med na rod nih re ga tah na Ja dran skem mor -
ju ter pri tem zbral nešteto od ličij in po ka lov, kar 96 za prvo me sto. Leta 1975 si je za mi slil in nešte to krat
iz pe ljal tra di cio nal no re ga to Šavrin ka, med Pi ra nom in Ko prom.
Do leta 2008 je s svo jo ja dr ni co (tip tek mo val ne ja dr ni ce L-5, z do da no ka bi no in pre de la no v ku -
ter, tako da je bila var nejša) »Maištral« vsa ko po let je od ja dral iz Pi ra na v svoj rojst ni kraj Šibe nik. Kljub
čas tit lji vi sta ro sti je tudi v zad njih le tih svo je ga živ lje nja red no raz vi jal jadra že v pi ran skem man draču
in iz nje ga plul kot edi ni, ki mu je to luška ka pi ta ni ja do vo lje va la.
Ni bil samo začet nik poučeva nja ja dra nja in po mor ske me teo ro lo gi je pri nas, am pak je tudi vo dil
tečaje ja dra nja in tečaje za vo di te lje mo tor nih čol nov vse do svo je ga 90. leta. Zra ven je ob jav ljal šte vil -
ne član ke in pris pev ke o po seb no stih in ne var no stih plov be na vzhod ni stra ni Ja dran ske ga mor ja. Je
soav tor pr ve ga pri ročnika o ja dra nju v slo ven skem je zi ku. Pri ročnik za vo di te lje čol nov je doživel več
iz daj. Mirko Bo gič je pris pe val dve po memb ni in ob sežni po glav ji: »Nav ti ka« in »Ve tro vi na Ja dra nu«.
Leta 1991 je v knjižni iz da ji izšel iz bor za pi sov iz Bogi ćeve ga la dij ske ga dnev ni ka med le to ma 1950 in
1990. V uvo du knji ge z na slo vom Iz la dij ske ga dnev ni ka je na pi sal: »Žeodsamegazačetkadelovanja
JadralnegaklubaLjubljana,odleta1949,sempisaldnevnikpotovanjoziromaregat.Takosejenabralo
skorajtisočtipkanihstranitegadnevnika!SevedasemprisvojemštiridesetletnemjadranjupoJadranu
marsikajdoživel.Opazovalsemkapitanejadrnicinjahtinpogostovidel,dajenjihovopoznavanjevre-
menaslaboindasov nepredvidenihsituacijahneiznajdljivi.Neznanjeinlahkomiselnoststabilapogosto
vzrok,dasoljudjenamorjuvčasihtvegalilastnaintujaživljenja.Pravzato,dabisinoviinmanjizurjeni
kapitanipomagaliz mojimiizkušnjami,semseodločilizsvojihštevilnihdnevniškihzapiskovizbratibolj
zanimivedogodkeinjihizdativ knjigi«.
Slo ves stro kov nja ka za raz la go vre men skih si tuacij, ki ga je pri do bil z di plom skim de lom, je ob -
držal vse do kon ca svo je ga živ lje nja. Kot izra zi te mu prak ti ku se mu je ana li za vre me na po na va di do bro
po srečila, o čemer pa bi lah ko go vo ri li le nje go vi učenci in pri ja te lji. A tudi v pro fe sio nal ni me teorologi ji
se tu in tam še ved no do ga ja jo od sto pa nja od prog noz, kljub ved no boljšim ma te ma tičnim mo de lom
ter vse šte vilčnejšim in go stejšim vre men skim po dat kom. Za ni mi vo dejs tvo je, da se je Mir ko Bogi ć
že zgo daj za ve del po me na tako ime no va ne sre do zem ske ali se kun dar ne de pre si je, ki je za na po ve dovanje
vre me na, tako na našem mor ju, še zla sti pa za no tra njost Slo ve ni je, ve li ke ga po me na. Že v di plom skem
delu ome nja »sekundarnudepresijukaoogranakvelikeatlantskedepresije«, ki je s šti rid nev nim deževnim
obdob jem (od 27. do 31. ok to bra 1959) končala sko raj dvo me sečno sušo. Ne kaj de set le tij na zaj smo
bili nas prot no priče pre cej ne za nes lji vim ali za poz ne lim vre men skim na po ve dim v tej zve zi. V obrav -
na va nem di plom skem delu je bil po se bej iz po stav ljen po men sekundar ne de pre si je za ob no vi tev nor mal nih
raz mer v slo ven ski ener ge ti ki, pa tudi vpliv oro graf skih pre graj, saj so v šti rih dneh do bi li naj več pa -
da vin (400 mm) prav v Bo hi nju, v Len da vi pa le 6 mm.
Ko be re mo Bogi ćeve na pot ke »počitniškimkapetanom« se ne mo re mo do volj načudi ti bo gas tvu nje -
go vih iz kušenj in ute me lje no sti nje go vih nas ve tov, opo zo ril in sva ril. Spro ti zna po ve zo va ti več stva ri,
raz čle nje nost, ob li ko vi tost in plov nost oba le, po ložaj in značil no sti si drišč, re lief prio bal ne ga pasu ter
nje gov vpliv na smer in ja kost ve trov, raz la go ter našte va nje raz ličnih vre men skih si tua cij in po ja vov,
s ka te ri mi mora računa ti la dij ski kr mar, ak tiv no sti na pa lu bi. Vrh vse ga ome nja šte vil ne kon kret ne dra -
ma tične pri me re, take s srečnim in z ne srečnim kon cem ter z nji mi ute me lju je svo je na pot ke in nau ke.
141
Geografski vestnik 89-1, 2017 Kronika
Od vse ga naj bolj iz sto pa nje go vo spoz na nje, ki ga po nu ja ja dral cem, da je sprem lja nje in poz na va nje
urad nih več dnev nih vre men skih prog noz ob vez no in nuj no, a zelo po memb no je tudi last no me teo -
ro loško zna nje, last no preučeva nje in poz na va nje kon kret ne ga vre me na v kon kret nem ob močju. Skrat ka
čim bo ga tejše last ne iz kušnje! Šele kom bi ni ra no upošte va nje vse ga tega lah ko da zažele ne re zul ta te in
omo goča pra vil no rav na nje, tudi v kri tičnih raz me rah. Vse mora biti us mer je no v last no var nost, var -
nost so pot ni kov, plo vi la in ne na zad nje v šport ni užitek! Mir ko Bogi ć je zato bil te ren ski, bo lje mor ski
geo graf in me teo ro log parexcellence!
Za mno ge av ten tične po dat ke o Mir ku Bogi ću se zah va lju jem nje go ve mu sinu Mla denu Bogi ću
in Me to du Voj vo di, nje go ve mu dol go let ne mu inšti tut ske mu so de lav cu. Z nju no po močjo sem prišel
do te melj ne ga spoz na nja o po koj ni ku kot ve li kem do mo lju bu. Ni ko li ni sko pa ril z nav dušen jem nad
Jadra nom in ne pre sta no po nav ljal: »NeidemnaHavaje,doknaJadranuljetotraje«. Svo je zna nje o vre -
men skih in pod neb nih po ja vih bi lah ko raz vi jal tudi znans tve no, a  bil je značaj sko tak, da bi ga
znans tve na, ali vi so košol ska ka ri je ra lah ko utes nje va la. Naj bolj sve ta mu je bila oseb na svo bo da, ki
jo je užival pred vsem v Pi ra nu (sli ka 2), v svo ji ja dr ni ci, med pri ja te lji in so mišlje ni ki. Bogi ćev »geo -
graf ski te ren ali celo labo ra to rij« je bilo mor je. Ni naša na lo ga pre so ja ti, ali tudi da nes ob vsej elek tro ni ki,
mo der ni zi ra nih in av to ma ti zi ra nih vre men skih napo ve dih ter dra gih in ve li kih plo vi lih nji ho vi se -
da nji ali bo doči last niki še po tre bu je jo taka na vo di la, nas ve te in opo zo ri la, ka kršne je nu di la Bogi ćeva
šola. Eno je go to vo, Bogi ć je odi gral svo je zgo do vin sko po slans tvo več kot od lično in je po pra vi ci zas -
lužil na ziv ja dral ska le gen da. Ved no ga oz načuje jo kot geo gra fa, ker je tudi sam iz ha jal in črpal iz svo je ga
os nov ne ga po kli ca.
142
Kronika Geografski vestnik 89-1, 2017
Slika2:Nabarkiv Piranunovembra2006.
A
RH
IV
M
LA
D
EN
A
B
O
G
IĆ
A
Kljub ne skončni na ve za no sti na mor je in na aktivno šport no de jav nost je ne ma lo krat vzel v roke
pero ter pi sal o svo jih bo ga tih ja dral skih iz kušnjah ali pa je o njih poučeval dru ge, vse do svo je ga de -
vet de se te ga leta. V ja dral cih oko li sebe je našel naj bolj zve ste in naj bolj hva ležne učence, po slušalce in
po sne mo val ce, ki so za pi sa li, da je »MirkoBogićnaučiljadranjapolSlovenijeinimazatoneprecenljive
zasluge,dasoseštevilniSlovenciseznaniliz morjeminlepotamiživljenjananjegovihvalovih«. Kaj mu
je v živ lje nju nu di lo in po me ni lo jadra nje in živ lje nje na mor ju pove skop po da tek, da je še v svo jem
ose min de vet de se tem letu zad njič se del v svo ji ja dr ni ci in vle kel vrvi ter rav nal kr mi lo ob pri sot no sti
in po moči nje go ve pri ja te lji ce ter sprem lje val ke Sa vi ne Go rišek.
Leta 2000 si je s svojim pri za dev nim, us pešnim in od mev nim geo graf skim de lo va njem pri služil Zla -
to pla ke to Zve ze geo graf skih društev Slo ve ni je. Isto leto je do bil tudi Priz na nje za živ ljenj sko delo Šport ne
zve ze Slo ve ni je, leta 2012 pa Po seb no priz na nje župa na Občine Pi ran na pri re di tvi Šport nik leta. Upo -
dob ljen je tudi v do ku men tar nem fil mu Ka pi tan in nje gov Pe tek.
Izbraniviriinliteratura:
Bogi ć, M. 1959: Raz voj vre me na u Slo ve ni ji u ok to bru 1959 in nje gov up liv na hi dro elek tro gos podarstvo.
Di plom sko delo, Od de lek za geogra fi jo Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Bogi ć, M. 1961: Vre me v ok to bru 1959 in elek tro gos po dars tvo. Geo graf ski zbor nik 9.
Bogi ć, M. 1963: Vod nik po raz sta vi »Raz voj kar to gra fi je na pri me rih geo graf skih kart slo ven ske ga
ozemlja«. Ljub lja na.
Bogi ć, M. 1965: Vod nik po raz sta vi »Slo ve ni ja na mo der ni kar ti«. Ljub lja na.
Bogi ć, M., Jeršič, M., Voj vo da, M. 1968: Vod nik po raz sta vi »Raz voj Ljub lja ne v kar ti in sli ki«.
Ljubljana.
Bogi ć, M. 1985: Značil no sti plov be ob ju go slo van ski oba li Jadrana in iz bor si drišč v lu kah od Pi ra na
do Ko to ra. Ljub lja na.
Bogi ć, M., Trat nik, J., Vir nik T. 1986: Nav ti ka. Ljub lja na.
Med mrežje: http://www.pri mor ci.si/ose be/bogi ć, mir ko/1360/
Na tek, M. 1996: Mir ko Bogi ć – osem de set let nik. Geo graf ski vest nik let nik 68.
Ju rij Ku na ver
Od skočni se sta nek pro jek ta BRIGHT FUTURE
Ljub lja na, 23. 3. 2017
V pro sto rih ZRC SAZU smo go sti li od skočni se sta nek med na rod ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta Bright
futureforblacktowns:reinventingEuropeanindustrialtownsandchallengingdominantpost-industrial
discourses (BRIGHT FUTURE). Pro jekt je eden od 15-ih iz bra nih pro jek tov v pro gra mu ERA-NETUrban
Europe, ki ga so fi nan ci ra jo pro gram Ob zor je 2020 in na cio nal ne ra zi sko val ne agen ci je, v slo ven skem
pri me ru je to Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je. V pro jek tu so de lu je 6 part -
ner jev iz 5 evrop skih držav: po leg Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU, ki je vo dil ni part ner,
še Uni ver za Vzhod ne Fin ske (Fin ska), Uni ver za v Bu ka rešti (Ro mu ni ja), Uni ver za v Am ster da mu (Ni -
zo zem ska) ter or ga ni za ci ji SocialLife in TheYoungFoundation izLondona (Združeno kra ljes tvo).
V pro jek tu bomo skušali do ka za ti, da in du strij ska me sta niso nuj no prob le ma tična in ob so je na na pro -
pa da nje. Na pri me ru pe tih pi lot nih ob močij iz vsa ke od držav (v Slo ve ni ji je to Ve le nje) bomo skušali
pre poz na ti pred no sti, ki lah ko po sta ne jo go ni lo no ve ga raz vo ja za mala in du strij ska me sta. Ak ti vi ra li
in mo ti vi ra li bomo lo kal ne skup no sti, da bodo, obo rožene z zna njem in spo sob nost mi, ki iz ha ja jo iz
in du strij ske de diščine, pre poz na le nove gos po dar ske, družbene in dru ge dejavno sti (na pri mer kul tur -
na in du stri ja, tu ri zem, izo braževa nje), ki bodo iz boljšale ka ko vost živ lje nja v njih. Pro jekt omo goča,
da slo ven ski ra zi sko val ci med pr vi mi v Evro pi na slo vi mo vprašanja načrto va nja ma lih in du strij skih
mest. V pre te klo sti se je večina ra zi skav uk var ja la z ve li ki mi, glo bal ni mi me tro po la mi ter po vsem za -
ne mar ja la manjša in mo no struk tur na me sta. Ker je slo ven ski ur ba ni si stem v pri mer ja vi z os ta li mi
143
Geografski vestnik 89-1, 2017 Kronika