tOIac/o JultO' 'j Štev. 35 Nedelja, 2. septembra 1934 Vinko Bltenes Citronček Pravljica e metuljčku 8. Citronček postane neviden Nastal je lep, topel večer. Mesec se je vozil po nebu in se ogledoval v vodni gladini. radovednosti počaRa. Ni mu bilo treba dolgo čakati V m!* ki je nekaj začofotalo in že je čepela žaba Zgaga pred Citrončkom. Preko Citronček je ostal sam ob mlaki 2e je hotel odleteti, pa se je premislil. Kam pa naj se poda zdaj, na večer, v tujem, nepoznanem kraju? In žaba Zgaga gotovo ne namerava nič slabega s svojimi čarovnijami. Kar ostane, pa je! že k P/fitiATT hrbta je imela ograjen bel sluzast ovo- jek. »SI mi hotel Se rfU, kaj ne?« je nagovorila Citrončka z zategnjenim kvaka-njem. »O, jaz pogruntam tudi tisto, kar kdo misli, kvak, kvak!* Odvfia si je s telesa sluzasto tenčko tu jo podržala pred Citrončkom. »Vidiš, v take tenčice zavijamo pri nas mladi zarod, da se v vodi ne prehladi. To tenčico tukaj sem začarala, Ce si jo ogrneš, postaneš neviden. Razumeš?« »Ne — ne vem, če razumem...« »Glej ga, glej ga! Poslušaj, primaru-Jja! Torej: če hočeš, da te sovražnik ne opazi, si ogrni to tenčico — in v tistem trenutku te ni več.« »Da me ni več — kako to?« se je začudil Citronček, ki ni mogel zapopasti zagonetnih besed žabe čarovnice. Malo je manjkalo, da ni žaba Zgaga pripeljala Citrončku zaušnice, tako jo je raztogotilo. »Rega, rega, to ti je neumna zalega!« se je kregala. »Še enkrat ti rečem, da me poslušaš! Vzemi to-le tenčico in si jo obdrži Ce se hočeš skriti pred kom, si jo ogrni pa boš v tistem trenutku postal neviden za druge. Si zdaj razumel, kvak, kvak?« Citronček, ki se je bil nekoliko umaknil pred hudo čarovnico, je prikimal. »Zdaj, zdaj pa razumem, botra.« »Dobro. Še nocoj boš potreboval tenčico, če hočeš prenočiti tu. Kmalu bodo završale nad močvirjem Vešče, sovražnice tvojega rodu. Stisni se tja med res-je, odeni se s tenčico, pa boš lahko ne-opaženo prisostvoval divjemu plesu Vešč, kvak, kvak!« »Bom, botra, bom,« je kratko pritrjeval Citronček. Najrajši bi kar na mestu zadremal, tako je bil truden. »Glej, glej, na poglavitno stvar bi bila pa kmalu pozabila,« se je domislila žaba Zgaga; »namreč to: ali mi obljubiš, Citronček, da se boš jutri spustil s Kačjim pastirjem v dvoboj ?« Citronček od presenečenja nI mogel ničesar reči »No, aH bo kaj, ali ne?« ga je vzpodbujala Zgaga. »Zini vendar, kvak, kvak! Saj ne bo nič hudega; me žabe ti bomo pomagale pri tem. Ti znaš imenitno letati po zraku. Razbojnik Blisk zna seveda še bolje. Pa nič zato. Imaš čarovno tenčico, neviden boš letal nad mlako, dražil kačjega pastirja in ga zvalil nizko nad močvirje. Me bomo kukale iz vode. Kakor hitro se bo drzni Blisk približal, bo ena izmed nas šavsnila po njem — in konec bo njegovega razbojništva, kvak, kvak!« Si zadovoljen, a?« »Zadovoljen,« je tiho odgovoril Citronček. »In zaspan sem, botra, tako zaspan ...« »Glej ga, glej ga, junaka, zaspan je. No, dobro, lezi in zaspi bomo pa še jutri govorili o tem, kvak. kvak.« Čarovnica Zgaga je poloffla CJtrončka med res je in ga odela s tenčico. »Lahko noč, Citronček.« In je zviškoma štrbunknila ▼ mlako. Nad močvirjem so se začele vrteti velike svetlikajoče se vešče. Citronček jih ni videl. Takoj po odhodu žabe je bil trdno zaspai (Dalje prihodnjič.) Gustav Strniša: Lev in opica Lev je sedel na prestolu in sodil. Okoli njega so bili zbrani njegovi dvorjani in vojaki, med katerimi sta se najbolj odlikovala vsled svoje krvoločnosti tiger in ris. Medved je mirno čepel v nekem kotu in dremal kakor zadovoljni starec, ki je vesel, da ga puste /si na miru. Tedaj je pritekel mrjasec in zatožil jelena: »Po gozdu rogovili in leta, da nimam pred njim miru, zadnjič mi je stopil celo na rilec, ko je dirjal po planjavi« »Morda si brodil pod kakim listjem, da te jelen ni zapazil, saj je znan miroljub!« je ugovarjal lev. Glas se mu je od razburjenja kar tresel, saj si je želel jele-njega mesa, a zdaj je bil kralj in sodnik, moral je ostati hladnokrven. Toda zadovoljen je bil, ko si je mislil: »O, mrjasec, če boš dobil pravdo, si bom privoščil jelena, če jo pa izgubiš, bom po tebi!« Nekaj časa je mirno sedei potem je zamahnil s svojim silnim repom, dvignil šapo in zarjul ,da se je streslo vse naokoli: »Pripeljite jelena, naj se zagovarja, kajti pravičen sodnik hočem biti!« 2e so odleteli trije volkovi in kmalu je pridirjal upehani jelen pred kraljevski prestol. »Čujem, da postajaš divji in objesten, da preveč motoviliš po gozdu. Zakaj si stopil mrjascu na rilec?« vpraša lev. Mrjasec pa ni čakal na jelenov odgovor. Sovražno se je zaletel vanj in ga hotel raztrgati s svojimi čekani. Tedaj je zavrela levu kri. Veličastno se je dvignil in samo enkrat zamahnil s svojim mogočnim repom. Rep je zadel mrjasca na glavo, da se je takoj onesvestil. še ga je udaril s svojo mogočno šapo in divjak je obležal mrtev. »Ker ni več tožnika, ti ni treba sodnika!« je zarulil lev, da se je jelen kar stresel in zbežal nazaj v hosto. Lev se je pomiril: »Pojdite, za danes je končano!« Zveri so odhitele. Le tiger in ris sta nekaj mrmrala, ker sta zavidala levu sijajno pojedino, ki ga je čakala. Toda vpričo vsega dvora si nista upala ničesar reči in sta jo prihuljeno odkurila. Vse to je opazovala mlada opica. Čepela je v gostem drevesu nad levjim prestolom in tiho oponašala levje kretnje ter se sama veselila, da zna tako oponašati svojega mrkega vladarja. Preteklo je nekaj tednov in lev bi bil moral spet soditi, pa je zboleL Tedaj se je ponudila opica, pokazala je zverem vse levje kretnje in živali so bile z njo zadovoljne. Ponosno je sedla na kraljevski prestol in čakala, da so se zbrali dvorjani in vojaki. Približal se ji je sivi volk: »O, vladarica razsodi! Lisica, zvita buča je šla z menoj h kmetu, da bi skupaj kradla kokoši. Ko je odnesla svojo kokoš, je napravila tak ropot, da je pritekel kmet in me nabunkal z vilami po hrbtu, ki je še danes ves buškast in ma-rogast. Prisodi ji kazen!« Takoj so jo privedli. Opica je poznala njeno zvitost, zato je ui kar nič spraševala, hotela je lisico pre- hiteti in jo obsoditi preden bi bevskni-la, zato je hitela: »Vsi poznate to hinavko! Vsi veste, kako*je zvita in zlobna. Brez zagovora jo obsodim na smrt!« Stopila je korak naprej in udarila lisico z repom, kakor je videla leva, ki je udaril mrjasca. Lisica je priliko takoj uporabila in zakričala: »Vladati hoče, pa me je udarila z repom, kakor bi me pogladila z omelom. In ta naj nas sodi in vlada ter z repom pobija, kvečjemu bi zmogla kako muho. Proč z njo!« Tiger in ris sta na to komaj čakala. Takoj sta pograbila opico in jo raztrgala. Hudales Oskar: Zajček V vas je počasi priropotal majhen ciganski voz. Vlekla sta ga suh, zdelan konjiček in še bolj zdelan mezeg. Tako suha sta bila, da se je zdelo, kakor M jima morale kolčne kosti vsak čas prodreti oguljeno, garjavo kožo. Z nizko sklonjenima glavama sta cepetala po trdi j cesti. Zadnja vrata na vozu so bila na široko odprta, kajti bilo je vroče in nekaj svežega zraka je moralo priti tudi v ciganski voz. Skozi okno je kukala zarjavela štedilnikova cev, med cunjami in razno ropotijo v vozu se je valjala kopica raztrganih, mršavih in umazanih otrok z velikimi, lepimi črnimi očmi. Cigan, oče družine, je leno stopal ob vozu. V rokah je držal šibo in večkrat zavozlano vrvico, ki mu je nadomestovala vajeti Vozu je sledil dvanajstleten deček, slep na levo oko ln vodil na konop-cu kuštravega psa. Za šolo je bil kot vaškega sveta. Na njem so v odmorih bih šolarji klisko, vaščani so tam tesali les ali zlagali do-ske. Sploh je bil ta prostor največja vaška znamenitost. Tam se je ustavil ciganski voz. Otročaji so poskakali na tla. Na vratih se je prikazala majhna, bleda ženska. Ves obraz so ji razjedale čudna rane, tudi roke je imela povite v nesnažne cape. Zakričala je nekaj nad otroci in spet izginila v vozu. Starejši deček je privezal psa h kolesu, prijel mlajšega bratca za roko in odpravila sta se po vasi Pred vsako hišo sta se ustavila. Starejši je zapel pesmica Hripav in neprijeten je bil njegov glas. Od čudnega besedila je bilo ra»-umeti samo dvoje besedi, M sta se po« navijali na koncu vsake kitice: »Ej, kaj! Ej, kaj!* Mlajši je topo zrl pred se, narodno poskakoval na suhih nožicah in se tolkel po bedrih. To naj bi bil ples. Ko sta končala, sta iztegnila dlani in poprosila za dar. Ponekod sta kaj dobila, ponekod spet ne. Na dobro besedo nista nikjer naletela. »Svojat tatinska!« ju je nahrulila ta ali ona gospodinja. »Poberita se!« »Nismo tatje!« je ugovarjal starejši. »Samo revni smo, dobra gospodinja! Mati nam je bolna. Dajte, prosim vas, milodar.« »Mati je bolna, kajpak! Poznamo vas, potepuška zalega.« Moledovala sta tako dolgo, da sta dobila kak dar, ali pa, da so jima pred nosom zaprli duri. Obrala t, ta vso vas in se vrnila k vozu. Oče je med tem izprosil nekaj kislega sena za obe lačni klju-seti. Izročila sta mu milodare. Z nejevoljnim obrazom je spustil v žep tisto malo drobiža. »Šandor!« je velel starejšemu. »Pojdi še v gozd in prinesi suhljad.« Šandor je brez besed ubogal, šel-je v gozd in se vrnil z naročjem suhih borovih tresk. Kmalu se je iz zarjavelega dimnika pričelo kaditi. Mati ciganka je kuhala obed. To je bilo čudno: Če so kaj naberačili ali ne, mati je za lačne želodčke svoje dece vedno pričarala toplo jed. Popoldan so iz šole pridrveli vaški otroci. Nekaj časa so okrog ciganskega voza prodajali zijala, nato pa so se raz-tepli po domeh. Le kakim desetim dečkom se nikamor ni mudilo. Med glasnim pričkanjem so se odpravili proti reki In se tam pričeli igrati šandor je gledal za njimi in hrepeneče se mu je zahotelo, da bi za kako urico pozabil na svoje poreklo in bedno življenje in da bi se brezskrbno smel poigrati z dečki. Plaho je šel za njimi Eden izmed njih ga je ugledal in za vpil: »Glej ga, cigančka!« Obstali so sredi igre, se zapodili proti šandorju in ga obkolili »Kaj hočeš?« je vprašal eden izmed njih. »Igral bi se rad s vami,« je plaho odvrnil Šandor. Nekaj dečkov se je zakrohotalo, mesarjev Tone pa je bahato dejal: »Z ušivci se mi ne igramo!« Šandorju so potemnele oči Ozrl se je, kod bi najprej lahko prišel spet k svojim. Tedaj mu je Tone pokazal svetel dinar in rekel: »Zapoj in zapleši nam, pa ga dobiš!« Dinar! Dve sladki, beli žemlji si lahko kupi zanj! šandor je ubogal, zaple- sal in zapel. Dečki so se muzali. »Daj dinar!« je rekel, ko je končaL Tone mu ga je pomolil, a ko je Šandor segel po njem, ga je z vso močjo s pestjo udaril v obraz. Dečki so se za-krohotali. Šandor je zavekal in si z dlanjo pokril usta in nos. Izza prstov mu je prikapljala kri. Ko so jo dečki ugledali, so se razpršili, kakor jata vrabcev, le Marko, čigar oče je delal v opekarni je ostal. Stopil je k jokajočemu ciganč-ku in dejal: »Ne joči!- Tone je sirovina. Tudi mene je že večkrat udariL Revnih ljudi ae more trpeti.« Šandor pa je hlipal še bolj in si brisal kri in solze. Bolj ko ga je gledal, bolj se je Marku smilil ubogi ciganček. Prijel ga je za rokav in rekel: »Pojdi k vodi in se umi j. Potolaži se!« Šandor si je izmil kri, nobene besede ni rekel, le jokal je venomer. Marko je stal ob njem, nekaj časa molčal, spet prijel cigančka za rokav in dejal: »Uho bodi in pojdi z menoj. Nekaj ti bom dal, da ne boš jokaL« Šla sta čez ozko brv in se povzpela v reber onstran reke, do majhne bajte, ki je bila Markov dom Tam je Marko odprl vratca hleva, segel v odprtino in privlekel na dan belega, capljajočega zajčka g črnimi lisami na gobčku in ušesih. »Vzemi ga,« je rekel, »in pozabi. Vem, da vkljub temu ostaneš siromak, a dam ti zajčka, da se boš z njim igral — afl pa ga pojej, kadar boš lačen.« Šandorjev obraz, še ves lisast od krvavih sledov, ae je raztegnil v srečen nasmeh. »Nikdar, nikdar ga ne sakoljean. Samo igral se bom z njim.« Ves srečen je stisnil zajčka k sebi in odbrzel navzdol po pobočju • Ko je Marko šel drugi dan mimo ciganskega voza v šolo, je videl, da je zadaj na vozu pribita koža njegovega zajčka. Na tleh pri vozu je ležal šandor in tiho ihtei Njegovemu očetu se je bilo zljubilo mesa in je zajčka zgodaj zjutraj — zaklal. Danilo Gorinšek: Slavec Sred grmička gneadece je, vse ie bilk spleteno, krog in krog in vsepovsod je z listjem okrašeno. V gnezdil ptičica preljnlbka drobna jajčka greje, večnost tam žepi, a vendar srečno ji srce je. Saj na vejici nad gnezdom slavec pestmi poje; on prepeva, ona misli na otrofce svoje. Ko ho petje dokončano, srečno pricvrčaM v zlati dan te drobnih jajčec bodo siajvčki Marijine solzice Mati Marija je v velikih skrbeh: solnce je že zašlo, Jezušček se pa še vedno ni vrnil z jase, kamor je bil gnal svojo belo ovčko na pašo. Tudi sveti Jožef še ni prišel z dela in nobene sosede ni blizu, da bi ji varovala dom. Mrak je vedno gostejši in Mati Marija vedno v več- Jg jih skrbeh. Kaj je % Jezuščkom? Zveri sm ne store nič zalega — toda ljudje? Hitro se ogrne, vzame leščerbo s stene in se napoti, da poišče sinka. Tu je hodO.? Ne, to: y vlažni zemlji so še vid- ni odtisi drobnih nožic. A poti je konec in le še po sledovih lahno pomandrane trave tava Mati Marija aaprej, stoče in kliče in solze ji nevzdržno kapa jo čez obledelo lice. Neskončno dolgo, se ji zdi, že blodi v mrak, kar se nenadoma zasveti pred njo: Jezušček leži pred njo, naslonjen na belo ovčko, in mirno spančka. Mati Marija gleda skozi kopreno solz — a solze sreče so, ki sedaj padajo na speče dete, da začudeno odpre zaspane očke. Bolj pozno kot običajno je Jezušček ta večer legel v svojo skromno posteljico, a vendar je naslednje jutro, kot običajno, že ob zori v hlevčku, da nakrmi svojo ljubo ovčko. Pa joj! Sedaj plaka Jezušček, malone huje, kot prejšnji večer njegova mamica. Ovčka je bila izgubila zvonček, ki je tako lepo pel, kadar je skakala po trati! Mati Marija priteče in tudi sveti Jožef pusti dleto in sekiro in vsa družinica z ovčko vred se odpravi, da poišče izgubljeni zvonček. Ze so prešli pot — a kam sedaj ? Trava se je bila čez noč vzravnala in leži gladko kakor zelen baržun čez širno do lino. »Tu, mamica, glej, tu!« — in Jezušček hiti po travi kakor po srebrni niti. Pa saj ga res vodi srebrna nit: Solze, ki so pritekle Mariji iz oči, se niso dotaknile zemlje'— trava jih je ujela, ko so se čudežno izpremenile, in sedaj srebrno blestijo y svitu mladega jutra. JUTROVČKI PIŠEJO Nemogoča zgodbica V dolini Rožni sem doma, brez nog vam skačem bar se da, a majhna sem pa jaz tako, da primem lahko za nebo. Plezati jaz tudi znam na travno bilko sred poljan, kot Tarzan vriskam sredi vej: »Lepo je na svetu — juhej!« A sredi blaženih teh dni se spomnim šole! — Oh, boli na glavi vsak me las tako, da mi še v peti je hudo. V šoli letos bo drugače, mestu peres držali bomo krače, dvojke bodo lepi redi, za petico slišal boš ogorčen: »Sedi!« že radovedni ste hudo In dvomite, če bo taiko? Gotovo se bo to zgodilo! O polnoči, pri belem dnevu Naj konec mojemu bo spevu! Žigon Stane, uč. ? razr. v Rožni dolini, Cesta 2/H Dragi stric Matic! Nefkoč je živel norček, ki se je imenoval »Trara«. Imed je zlato piščalko. Kadar je Trara zapiska!: »Trara!« so leteli iz piščalke zlatniki. Ako pride norček Trara k Tebi, dragi stric Matic, ga poprosi,, naj Ti nekajkrat zapiska v žep, in boš imel denarja nič koliko! Fanči Nered, uč V. razr. v Rozini dolini, Cesta IX, št. 3. Nemogoča zgodbica. Naša črna zaj-Ma je zlegla dva majhna bela kozlička S petimi nogami. Pridite ju pogledat! Sabina B laskavi č, uč. L razr. višj. nar. šole, DovjenMojstrama. Nemogoča zgodbica. Ko sem imela pet in trideset let, se mi je rodil oče. Skočila sem k župniku vprašat, ali bi mi hotel krstiti očeta. Župnik je drage volje privolil, samo naročil mi je, naj pi poiščem botra. Nekaj časa sem premišljala, koga bi vzela za botra in koga za botro, pa sem se naposled domislila sv. Petra in sv. Polone. Napotila sem ee takoj k njima, vendar pa nisem mogla najti nebeške steze. Pa zapazim grah, ki se je vzpenjal v nebo. Hitro skočim nanj in splezam v nebo. Sv. Petra najprej sikoraj ne bi bila spoznala, taiko dolgo brado je imel. Sv. Peter in sv. Polona sta bila taikoj pripravljena oditi z menoj na zemljo za botra. Sple- zali smo po grahu navzdol. A glej, groza! Ko smo prišli do srede graha, simo zagledali kozo. ki je izpodjedala grah. V naslednjem trenutku smo padli kozi na hrbet, ki se je silno prestrašila in odskočila. Njen skok je bil tako mogočen, da smo odleteli v zračne višave in nismo tri dini in tri noči videli zemlje. Naposleo pa smo vendarle prileteli tik pred župniščem na tla. Hitro sem tekla domov 1x3 očeta, da bi ga nesla h krstu. Toda joj, prejoj! Oče je bil med tem tako zrastel, da ie bil večji in mnogo močnejši od mene. Natepel me je, češ, da se ne bom drugič spet norca delala iz njega. Sv. Peter in sv. Polona sta pa v strahu zbežala iz hiše. Sama ne vem, kako sta prišla spet v nebesa, ker je bila koza pojedla grah. Gorenc Ana, uč. V. razr. v 5t Ruperto na Dolenjskem, Kamin je 17 Dragi stric Matic! Se li spominjaš, striček dragi, ko Ml si majhen ti in jaz, ko sedel si doma na pragi, in tresel te v rake je mraz? Prižvižgal jaz sem taim po cesti, in ti že k meni si letel, pa dal sem ti dve sladki presti, in bil si srečen in vesel. Potem oba sva hitro odšla na onstran Volge koze past, pa srečna potlej bila sva, saj to je biki tvoja strast! Naenkrat, ko sem jaz sasspai, si eno kozo ti ukral, potem v Ljubljano si jo popihal, a jaz sem jezen za tabo udtrihai. Ko kmalu sem te dohitel sem dolgo šibo si vzel položil sem te čez koleno in te naimahal prav pošteno. Milutin Erbežnik, dijaik m. r. drž. reaL gimn. v Mariboru, Lacsnica 7 p. Lkabuš. Resnična zgodba. Leta 2345. po Kr. je živel v Mokranoškem gradu baron Šordiihordi. Bil je zelo dobrosrčen in učen človek, taiko da so ga izvolili za predsednika Makmnoške republike. Postave je bal majhne, komaj je meril 1 m 10 cm. Okrog pasu pa je meril 10 m 1 cm. Preživljal se je s kislimi komajv cami, mesečno redkvico in kislim mlekom. Ker goririih jedil ni smel uživati —• to pa zaito, ker je bil v svetovni vojni ranjen in mu je krogla h topa 40 can kalibra obtičala ravno pod žeitodmu. Očrta Jed U ura zato puvmiflh eks- jAoaajo. Star je M že 80 let, ko si je zaželel potomca, da bi mu zapustil svoje bogastvo. Molil je neprestano in dajal za sv. maše, da bi mu Ma uslišana prošnja. Ko je bdi najbolj zatopljen v molitev, potrka sluga na vrata iin mu sporoči veselo vest, da se mu je rodil sin. Veselje, M je zavladalo v gradu in vsem Mokronogu, je nepopisno. Bobnarji so bobnali in vabili ljudi na botrinjo, M se je vršila tisti dan. Zbrali so se kmalu vsi makronošld odliičnjaki in bojemška črnina je tekla v potokih. Punmami, gosi, race in kokoši so se kopičili, da so se lomile mize. Glasile so se napdtnice in zdravi ce vse na čast baronu Šordiihofrdu in njegovemu sinu. Ali nesreča nikdar ne počiva. Baron šordiihordi je od veselja pozabil, da ne sme uživati gorfkih jedi in se je spomnil na to šele, ko je že pohrustal par tucatov puranov. Začutil je bolečine pod želodcem in preden je mogel spregovoriti, je bdllo že prepozno. Bum in vse je bilo drobno. Nifti eden ni ostal pri življenju. Ljudje, purami, gosi, vse je bilo pomešano. Ker so pa družine od ponesrečencev zahtevale trupla svojcev, da JBi Antojno pc&opfjejo, Jo pase« mesne dele sestavljaj domači kornjedo rec. Vso je bdllo v redu — samo novorojeni sin je ostal brea glave in nog. Ker ga konjederec ni osebno poznal, mu je dal na njegovo truplo puramovo glavo in račje nage. Tako žalostno so preminuli Mokronoški baroni Sordihog^ di. Mi mi ca Benkotova, uč. 2. višje narodne šote v Mokronogu. Ribniški velikan. Nekoč je ©vei ▼ Ribnici na Dolenjskem majhen, majhen velikan, da ga skoraj ni bilo videti. Cesar, ki je v tistih časih vladal v Ribnici, se ga je silno prestrašil. Zalto je povabil vse volkove iz bližnjega gozda., da bi ga raztrgali in pojedli, kar se jim pa ni posrečilo. Poklical je še medvede na pomoč, a tudi kosmatinci niso mogli majhnemu velikanu do živega. Ko je pa cesar poklical še merjasce na pomoč, se je majhni velikan talko razjezil, da je samega sefbe pojedel. Tako je bil ribniški cesar rešen velikanske nadloge. Fakin Marija, uč. L razr. gtem. v Ljubljani, GledaESka uL 12-HL Raca K vocfi sem zaitajal in ribce sem lovil, trop rac se je tam nahajal kako bi $ih Vlcrvil! Na vrvco kos sftantoe to raca koj požre in ko ta iz nje izide brž druga jo požre. Ko vse tako Storijo na vrvd jih imam srce je poskočilo potegnem — a zaman! Race dvignejo se ▼ vffiave z njimi tudi jaz zletim in ko vrnem se v nižave »Mlado Jutro« obvestim. » Drago Makarovfč, dijak L b razr. drž. reaL gimn. v Ljubljana, Bodgamska 17-IL sso _J==========_===== Stana VbSek: Dve o račkah i. Na ljubljanskem gradu mlad racak stoji, premišljuje iin modruje, sebi govori: Janezku v posete radi bi šel na Bled, ko bi jaz le vedel, da me ne bo eraedel Jutri za obed?!« 2. Naša mafe račka račka — klepetačka je davi zgodaj vstala, vso travo pamandraia, vse grede pohodila in vso vodo popila, nato skočila v lonec — s tem je povesti bcaiec. Modri nasveti Načela, po katerih je živel Aleksander Dumas sin, da si je ohranil telesno ki duševno ravnotežje, so koristna za vsakega človeka. Izprehajaj se vsak dan dve tiri po »vežam zraku. Spi vsak dan po sedem, nafveč po osem ur. Vstana takoj, ko se prebudiš. Takoj sedi k delu, ko vstaneš. Ne jej več kakor toliko, da si potolažiš lakoto, in ne pij več kakor toliko, da si otolažiš žejo. Govori Je tedaj, kadar je potrebno, ki nikoli ne povej več ko polovico tega, kar si misliš. Napiši samo to, kar lahko zmerom dokažeš, in stori zmerom samo tisto, kar lahko budi poveš. Nikofi ne smeš pozabiti, da ljudje računajo s teboj, vendar pa storiš pametno, če sam ne računaš z ljudmi. Ne precenjuj in ne podcenjuj vredr oosti denarja. Denar je dober služabnik, toda slab gospodar. Nauči se odpuščati ljudem. So