Državni zbor. Na Dunaju, 18. oktobra. Po vsej pravici so vzbudile zahteve, katere je podala »kršč.-slov. narodna zveza» vladi in desnici državnega zbora, največjo pozornost. Kajti če se tem zahtevam ne ugodi, nima vlada več večine in mora odstopiti. Govorilo se je zadnji čas, da je skušala vlada pridobiti na svojo stran Italijane, ki šteiejo 19 glasov. Toda, če vlada zgubi z našo «zvezo» 35 glasov, a pridobi samo le 19 glasov, je napravila slabo kupčijo. Ne morerao torej prav verjeti onim glasom, ki so trdili zadnji teden, da se ie vlada pogajala z Italijani. Nasproti vemo popolnoma gotovo, da je vladi vse na tem ležeče, da si ohrani sedanjo večino. Da pa naša «zveza» vlade nikdar podpirala ne bo, ako ne dobimo, česar Slovenci, Hrvati in Rusini krvavo potrebujemo, je tudi gotovo. V kratkih dneh se ima položaj zjasniti. Resnično je pač, da' so slovenski zastopniki veliko zamudili, ker so blizu 20 let pod vodstvom grofa Hohenwarta v konservativnem klubu vladi delali samo tlako, za narod svoj pa niso kaj prida pridobili. Čitali smo po listih te dni, da je grof Thun odbil deputaciji slovenskih odvetnikov dve najvažnejši terjatvi: vstanovitev slovenskega vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani. Pisalo se je, da je nasproten tem terjatvam tudi Ceh dr. Kaizl, finančni minister. Danes se pa zatrjuje, da ministerski predsednik ni naravnost odbil teh naših zahtev, temveč hotel le opozoriti gospode na velike težave, ki so nasprotne tem terjatvam Slovencev. Verujemo, da uresničenje naših zahtev ni za vlado posebno lahko. Pa vlada je dolžna, rešiti ne samo lahka, temveč tudi težavna vprašanja. Kako strupeno sovražni so nemški liberalci in narodnjaki Slovanom, je razvidno iz sledečega slučaja. Nek nemški sodni pristav na Ceškem je zavrnil tožbe, ki so se mu vlo^ile v češkem jeziku ter zahteval, naj se mu vložijo v nemškem jeziku. Vsled tega ga je pred kratkim prestavil pravosodni minister na drugo mesto, ter mu še plačal stroške za selitev. Ker so ministra nemški obstrukcijonisti vsled tega zatiranja nemških sodnikov interpelirali in je v seji 18. oktob. minister to postopanje opravičeval, je med njimi nastal grozen hrup. Ravno v tej seji je pravosodni minister opravičeval tudi oni odlok, s katerim je prepovedal sodnikom, naj se ne vmešavajo v politične agitacije, kei s l^jii zlu Skodujeio svojemu sodnijskemu stanu in zgubijo zaupanje pri prebivalstvu. Dr. Pergelt je vsled tega predlagal, da se iina o tem ministerskem odgovoru razpravljati v prihodnii seji ter zahteval glasovanje o tem predlogu po imenih. Večina 156 glasov proti 127 glasom pa je odklonila ta predlog. V isti seiji je levičarjem bral grozne levite Ceh dr. Stransky. Dokazoval jim je, da oni ne morejo vlade sestaviti iz svoje sredine. Kajti če bi postal minister dr. Lueger, mu bojo ugovarjali nemški liberalci. Celo pravično je, da je vlada sestavljena iz sedajšnie večine: «Vi liberalci ste sicer vrgli vlado Radenija in Gavča; kaj ste pa zato dobili? Dobili ste enega Čeha (dr. Kaizl) pa enega katolika (Dipauli).» Modri Ttirk seže v besedo in zakliče : »Prihodnjič dobimo še enega }uda.» Stransky mu zasoli: »Res, če pride jud, ne bo prišel iz vaše stranke, temveč iznaše«. (Tudi v večini, med Poljaki namreč, je nekaj judov). Bičal je Stransky krivicoljubnost nemških liberalcev, ki hočejo strahovati na Českem in Moravskem Slovane, dasiravno je Nemcev na Ceškem komaj ena tretjina, na Moravskem komaj četrti del. Vzemite zdaj, kar Vam ponujamo, ravnopravnost namreč, kajti za nami vtegnejo priti drugi, ki Vam tega več ponujali ne bodo. Tudi slovenskega nadsodiSča v Gradeu se je spominjal in kazal na krivico, ki se godi Slovencem, da se pred svojo sodnijo ne sraejo zagovarjati v materinem jeziku. »Tako delajo Nemci zdaj ob koncu 19. stoletja, ko vsak narod zahteva ravnopravnost in noče nobeden biti tlačen«. Govornika so tudi nasprotniki kaj zvesto poslušali. Za.njim je pa nastopil dr. Pferše; a med njegovim govorom je vse zbežalo iz zbornice. Le vboge stenografe je dolgočasil. Odsek za pogodbo z Ogersko pridno zboruje. Predsednik Rilinski, ki je ob svojem času kot finančni minister ^dogovoril to pogodbo, ;jo je v tem odseku tudi zagovarjal, dr. Gross pa pobijal. Dr. Kaizl (finančni minister) je pa presenetil cel odsek z izjavo, da vlada ne zahteva več novih davkov na žganje in pivo, vsaj ne posebno visokih, pač pa vstraja pri davku na sladfcor. Vložilo se je v državnem zboru ranogo prošenj; med drugimi zahteva občina slatinska po poslancu J. Ž i č k a r j u vstanovitev novega okrajnega glavarstva na Slatini za rogački in šmarski okraj. Poslanec Robič je podpiral predlog za podporo po toči in veliki vodi poškodovanim občinam; ta predlog je priporočal posl. Žičkar z ozirom na veliko škodo, katero so trpele letos občine Laže, Zbelovo in Sv. Duh pri Ločah in Št. Jur ob južni železnici. «Kršč.-slov. narodna zveza» je pridobila novega uda in šteje zdaj 36 udov. Ker je Poljak grof Pininski postal cesarski namestnik v Galiciji, se je na njegovo mesto izvolil Rusin dr. Gladyszowski Emil, okr. zdravnik, ki je vstopil v «zvezo>. Poljaki so toraj en glas izgubili, Rusini enega pridobili. V kratkem se bo vršila volitev namesto Rusina dr. Grobelskega, ki je bil tudi ud naše «zveze,» pa je zavoljo bolezni se odpovedal poslanstvu. Rusmi se bojijo, da na njegovo mesto ne bode izvoljen več Rusin, temveč Poljak. — Govorica o jugoslovanskem ministru je zdaj potihnila. Brez dvoma bi ga dobili Slovenci, ko bi bili — jedini. Toda komaj se je izgovarjalo ime tega veljaka, že so kamenje metali po njem njegovi nasprotniki. Pri takih razmerah ne bojo Slovenci dobili nikoli prepotrebnega zastopnika v ministerstvu, ki bi mogel stopiti pred presv. cesarja vsako uro ter mu razložiti naše težnje.