St. 283 MtAa »KM vsM»iU(Mtinnlitif1aiaMr V Tr* tok 29. novembra 1923. Posamezna številka 20 cent* Letnik Iriuja. izvsemB poa4et|«k. v« AsOkega CL 90« L (MMnpK n m spreJeacjA, ri %cton Oerbec. — Lastnik -oda a me«*: L 7.-, S Za taeMmrtvo nescfioo 4 tire UlNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se račuaajo v Brohoati ene kolone (72 muk.) — Ogleal trgoecu ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, ccfavtle, poslenice in vabile po L 1.—, oftest denarnih snvoiov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Ogt*4 naro6ilna in reklamacije ee poBIJajo isklJoCno opravi Edinosti, v Trstn, ntlca s* Frančiška Aaftikeg* Ste*. 20, L oadaaopje. — Telefon «redniitva in npravs U4EL NAUKI IHERINGA Danes nam je izpregovriti o ukrepu !M.ussolimfeve vlade, ki mu izražamo priznanje in hvalo. Doslej je bilo v Italiji več deželnih prizivnih sodnih dvorov. Te je vlada odpravila oziroma jih združila v en sam edinstven prizivni sodni dvor, ki bo imel svoj sedež v Rimu. To je res reforma od neprimernega in nedostatnega k dobremu. Pomembnost te nove uredbe je eksce-lenca d'Amelio označil s kaj lepimi in pro-svetljenimi besedami, ko je prevzel posle prvega predsednika novega sodnega dvora. Bilo je to dne 15. t. o. Naglašal je, da so do-sedanji prizivni sodni dvori predstavljali največjo nepopolnost na delu za politično ujedinjenje Italije, ker so se ohranjali v zaščito partikularističnih interesov, četudi so bili vsega spoštovanja vredne narave. Bili pa so tudi vzrok nestalnega in protislovnega pravosodstva. Prišlo je tako daleč, da se je govorilo o enem pravosodstvu na severu in drugem na jugu. To je bil anahronizem, ki mu ni bilo vrstnika na vsem svetu. Razumljivo je torej — je rekel — da vlada ni mogla nadalje dopuščati takega stanja sivari. In prizadete pokrajine so razumele to potrebo in so drage volje doprinesle to žrtev. Na novem Edinstvenem prizivnem dvoru je sedaj, da dokaže deželi, da žrtev ni bila zastonj doprinesena in da bo uprava pravosodstva občutila dobroto te velike reforme. Izvajanja ekscelence d'Amelio so pa pridobila mednarodno veljavnost s tem, da jih je opiral na nauke svetovnoskivnega nemškega pravoslovca Iheringa. Ta je bil nekoč navdušen za nekega Angleža, ki se je na Dunaju skregal s hotelirjem radi par kron in je potem ostal na Dunaju ter izgubil mnogo časa in potrosil veliko denarja, da je branil svojo pravico. V tistih malo kronah, ki jili je branil Anglež, je bila vsebovana vsa stara Anglija s svojo žilavo voljo za brambo pravice — tiste pravice, ki predstavlja temelj nje vekovne zgodovine in velikanskega napredka v nje socialnem življenju. Isti Ihering je — tako je naglašal govornik — menil, da tisti, ki se bori za javno pravo in za mednarodno pravo, ni različen od tistega, ki se bori za zasebno pravo. Kakovosti, ki si jih je pridobil v tem zadnjem boju, ga spremljajo tudi v borbah za mednarodno pravo in proti vnanjetnu sovražniku. V nižavah zasebnega prava, v malih razmerah življenja, se zbira, kaplja za kapljo, ter se oblikuje ta moralni kapital, ki ga potrebuje država za veliko delo svoje misije. Zasebno pravo je velika šola za vzgojo narodov. Če se hoče vedeti, kako bo kak nared branil svoje politične pravice in svojo mednarodno pozicijo, je treba videti, kako- posamezni državljan brani lastno pravo ▼ svojem zasebnem življenju. To Iheringovo razlaganje razmerja med borbo za javno in borbo za zasebno pravo — te vezi med obema — bodi v dragocen pouk posebno tudi za nas! Naš narod na tem ozemlju bije sedaj težko borbo za svoje javne in naravne pravice. Je-li kje razsoden Italijan, ki bi hotel trditi, da na pr. pouk v materinem jeziku ni naravna in sveta pravica?! Priča smo res čudnih pojavov, ki se zde prava psihološka zagonetka. Sklicevanje ekscelence d'Amelio na nauke Iheringa priča, kako znajo merodajni krogi v Italiji priznavati vzvišene in veljavne principe slavnega nemškega pravoslovca, obenem pa — kakor nam žalostno govori vsa praktična politika proti našemu ljudstvu — kako gazijo iste in še svetejše pravice drugih! O tej razdvojenosti v njihovi du-ševnosti kriči dejstvo, da so n. pr. naš list izročili kr. prokuratorju in ga hočejo postaviti na zatožno klop zato, ker brani naravne pravice svojega naroda. In kar nič se ne menijo pri tem za načelo Iherin- igovo, ki pripisuje boju za zasebni interes isto veljavnost kakor borbi za javni in državni interes. Saj pravi, da se sposobnost kakega naroda za borbo za svoje politične pravice in za svojo mednarodno pozicijo more soditi po tem, kako znajo poedinci braniti svoje zasebno pravo. Iz nizkih plasti, iz malih razmer življenja se oblikuje tisti moralni kapital, ki ga država potrebuje za svojo misijo. Borba za zasebno pravo je torej borba za državni interes. In to, kar velja za posameznega človeka, mora veljati tudi za posamezne skupine ljudi v državi. Taka skupina je naša narodna vkupnost na tem ozemlju! — Veliki pravoslovec Ihering daja torej svojo sankcijo naši borbi za svojo naravno — rekli bi — narodno-zasebno pravo v državi In ekscelenca d'Amelio, ta vrhni čuvar prava v naši državi, je proslavil Iheringove nauke! Naš naučni minister Gentile nam izjavlja: Novo uredbo vaših šol predpisuje zakon. Zato je ta zanj neomajna, nepreklicna, tudi če tvori najhujšo krivico: kršenje naj-naravnejšega prava skupine državljanov. Mi pa kličemo gospodu ministru v spomin še neki drugi izrek istega Iheringa: da tudi tisoč let krivice ne ustvarja niti minute pravice! Iz izvajanj ekscelence d'Amelio pa smo čuli, da morajo biti državne naprave čuvarice pravice, da morajo od-oiranjati vsako krivico, ako naj država vrši svojo misijo! Ministrski svet za odpravo zemljiškega davka na poljedelskih poslopjih. Na današnji seji ministrskega sveta je bil odobren načrt za odlok, ki odloča, da ima stopiti z 10. decembra v veljavo dogovor za trgovino in plovbo, sklenjen 15. novembra v Madridu med Italijo in Španijo. Odlok bo predložen parlamentu za spremenitev v zakon. Finančni minister De Štefani je predložil vrsto finančnih ukrepov v odobritev, med temi predlog za preureditev zemljiškega da\rka, koikovnih pristojbin in davkov na proizvodnjo, posebne določbe glede poltnohranilnih vlog v Julijski Krajini, predlog za popolno opustitev zemljiškega davka na poljedelska poslopja. Kar se tiče tega zadnjega predloga določa tozadevni načrt za odlok, da se imajo s 1. januarja 1925 odpraviti zemljiški davki na polje-"dekka po&I«©^ in njihove prizidke, ki so danes še podvrženi temu davku v smislu določb v nekaterih pokrajinah starega katastra in v anektiranih pokrajinah. Z istim dnem bodo odpadli zemljiški davki na rudnike, kamnolome, šotišča, saline Iti ilovnice. To načelo, ki si ga je osmjit že zakon od 1. marca 1886 o novem katastru, je prišlo do veljave le v onih pokrajinah, kjer se je novi kataster tudi sestavil. S tem odlokom pa bodo oproščene teh davkov tudi ostale pokrajine, kjer se novi kataster ni še sestavil ali ni še stopil v veljavo. Sprejet je bil tudi predlog, da se bo s 1. januarja 1924 spremenil sedanji sistem kolkovanja istekleziic z dišavami, penečimi se vini in z mineralno vodo v toliko, da se bodo ti pred-»neti obdačili s splošno kolkovtvo pristojbino v meri 3%. Ravnotako so bile sprejete nekatere spremembe z ozirom na obdačenje električnih žarnic. Kar se tiče poštnohranilnih vlog v Julijski Krajini je ministrski svet odobril predlog, da bo odslej investirana le tretjina teh hranilnih vlog v državne vrednostne papirje, medtem ko se bost: ostali dve tretpni lahko vporabili za posojila krajevnim bitjem, ki bodo tako imela na razpolago potrebna sredstva za vzdrževanje. oziroma izpopolnitev javnih naprav. Na predlog ministra na razpoloženju Giura-tiia so bili sprejeti nekateri ukrepi za likvidacijo premoženj pripadnikov bivših sovražnih držav. Justični minister Oviglio je predložil načrt za odlok, ki vsebuje določbe o izpodbojnosti razsodb v slučaju dogovorne odklonitve zakonitih predpisov glede pristojnosti z ozirom ca vrednost. Ta ukrep je potreben po pre-uredbi sodnih okrožij, ker se je v zadnjem času nai>ralo dosti dela pri nekaterih sodiščih. Treba je torej omejiti možnost, da bi se stranske prepogostoma posluževale dogovorne od-iklcnitve teh zakonitih predpisov, ter tako Škodljivo uplivale na razdelitev dela pri posameznih sodiščih. Temu skuša odpomoči današnji sklep ministrskega sveta, kateri izpopolnjuje v gotovem smislu novost 3. q]ena zakona od 15. septembra 1922 s tem, da ne dovoljuje priziva razsodbam, ki jih je sodnik višje stopnje izrekel v stvari, ki bi po svoji vrednosti spadala pred sodnika nižje stopnje. ,Vsled tega se bodo zastopniki strank le po skrbni proučitvi zadeve odločevali pri svojih poslih za to dogovorno odklonitev zakonitih predpisov. Končno je ministrski svet odobril nekatere spremembe sedanjih notarskih okro- žij. Prihodnja seja se bo vršila v petek ob 10. OMšpbikRcso Kralja v ItalUI in francoski tisk Italijo — JpflBila — Francija — Angina PARIZ, 28. List «Temps» je priobčil danes članek «Italija in Španija*, ki mu ga je poslal njegov dopisnik v Rimu, Dopisnik poudarja važnost prihoda španskega kralja. Med drugim pravi, da bi bilo napačno misliti, da ne bo o tem obisku ostalo drugega kakor spomin na izmenja-nje lepih pozdravov; kajti obisk bo imel naslednje glavne posledice: 1) zboljšanje trgovinskih odnosa je v med Italijo in Španijo; 2) možnost bolj prisrčnega sodelovanja med italijanskim in španskim plemenom pri latinski evoluciji v Južni Ameriki; 3) popoln sporazum glede vseh sredozemskih vprašanj. Glede prve točke, nadaljuje list, je treba pripomniti, da sta si bili Italija in Španija do sedaj konku-rentinji. Italija in Španija sta poljedelski državi in vladi teh držav sta mislili, da je vendar sporazum koristnejši kakor konkurenca, Odtod izvirajo trgovinske pogodbe, ki so bile pripravljene v Madridu in Rimu in ki bodo v veliki meri pripomogle do gospodarskega zbližanja med obema državama. V zadnjem času so bili odnošaji med španskim prebivalstvom in italijanskimi skupinami v južnoameriških republikah približno ravno taki, kakor odnošaji med špansko in italijansko državo v Evropi, t. j. precej hladni. Umevno je torej, da ne bo vzpostavitev prijateljskih odnosa je v med državama ostala brez vpliva na od-nošaje med obema plemenoma v Ameriki Kar se tiče sredozemskih vprašanj, je pač očividno, da nameravata državi iskati pot do sporazuma. Res je tudi, da so bile toliko od španske kolikor od italijanske strani ponovno podane izjave, da ni ta sporazum naperjen proti nikomur. Jemljemo na znanje te pomirljive izjave in želimo, da bi pomenilo italijansko-špan-sko zbližanje toliko v Evropi kolikor v Ameriki začetek tako potrebnega dela, ki ne sme biti naperjeno proti nikomur in ki je življenskega pomena za civilizacijo', katera je bila mati evropskih narodov.» Tako piše «Temps», tako pišejo skoro vsi pariški listi. Iz pisanja teh listov odseva očividen strah, da bi zbližanje med Italijo in Španijo utegnila škodovati francoskim interesom ob Sredozemskem morju. «Matin» n. pr, piše: Italijani so grenko občutili angleško posredovanje v kifski za- devi; oni vedo tudi, da ne bodo mogli postaviti angleškemu vplivu primerne proti-uteži, ako ne pride do sporazuma med državami ob Sredozemskem morju. Kadi tega iščejo prijateljstva s Španijo; na ta način se ohrani latindri in seveda predvsem italijanski (!) vpliv na Sredozemskem morju. — Intere* Francije, kot pomorske oblasti, zahtevajo, da Francija še nadalje vztraja pri sedanji politiki, ki stremi za sporazumom z Anglijo. Sicer bo pomnožitev francoske vojne mornarice dala Franciji možnost, da bo lah k -j volila med eno ali drugo politiko. zoiraita iw&w .Hrena za sprejem v NEAPOLJ, 28. Španska kraljeva dvojica si je ogledala danes državni muzej; odtod se je podala na griček San Martino, odkoder je občudovala krasoto pogleda na mesto. Kralj in kraljica se nista mogla nadiviti veličastnemu neapoljskemu zalivu; pogled na Vezuv je baje posebno ganil španske goste. Vreme je bilo krasno. Ob 13. se je kralj odpeljal v motornem čolnu na oklopnico «DuiKo», na kateri rau je poveljnik italijanske skvadrilije pripravil obed. Po obedu je kralj sprejel zastopnika Štefani dr.ja Gustavo Nesti, kateremu se je zahvalil za izvrstno službo, ki jo je agencija vršila med njegovim popotovanjem po Italiji Kralj mu je izročil poslanico na ves italijanski narod s prošnjo, naj jo agencija razpošlje na vse liste. V tej poslanici pravi kralj, da se je sicer že zahvalil italijanskemu kralju in vladi za prisrčen sprejem; toda v trenutku, ko zapušča to blagoslovljeno italijansko zemljo, mu veleva njegovo srce, da se še enkrat zahvali vsemu italijanskemu narodu. Sledovi rimskega imperija v Rimu, srednjeveška lepota Ftrenz, čisti latinski obred pri sprejemu v Bologni, navdušenje Napo-litancev ter prizori ob vojaškem pregledu mu bodo ostali večno v spominu. Dejstvo, da so se udeležili manifestacij španskim gostom na čast vsi sloji (kralj je videl duhovnike, vojake, poljedelce pomešane s fašisti) priča, da ves narod čuti z vlado. Kralj je prepričan, da bodo imeli zadnji dogodki odmev v vsem latinskem svetu. Španski kralj zapusti! Italijo. NEAPOLJ, 28. Španska kraljeva dvojica je ob 16.20 na ladji Jaime zapustila nea-poljsko luko. _ ObreKovoIec ItaSUnnsKin bolevnlKoo izzvan od( ime ji te ij a zlate kolajne. RIM', 28. Pred dnevi se je v Turinu v fašistovskih krogih razširila vest, da je imejitelj zlate kolajne stotnik Bruno Ge-melli izzval nekega francoskega gospoda, ki fe v pismu na neko gospodično v Turinu razžalli italijanske bojevnike. Pred meseci je namreč trgovina s cvetlicami v Orleansu, katera je last nekega Cassegraina, poslala svoj katalog gospodični Poma v Turinu. V uvodu tega kataloga so se poveličavali francoski proizvodi, poleg tega pa so bile tu izrečene žaljivke na ime Italije, zakar je imenovana gospodična energično protestirala pri omenjeni tvrdki. V odgovor na ta protest je gospodična Poma prejela te dni pismo, ki pravi med drugim to-le: «Nočemo pustiti vašega pisma brez odgovora in vas vprašamo, Če se spominjate še na Kobarid. Ako bi v tistem trenutku ne priskočila Francija na pomoč ter izpopolnila vrzeli v italijanski vojski, bi Nemci že davno zažgali Benetke in Rim, Gospod Cassegrain sam je izvrševal vojaško službo dve leti v vašem mestu. Bodite torej prepričani, da ni pustilo vaše pismo v nas le slabega vtisa. Gospod Cassegrain je prinesel iz italijanske vojne zek> slabe spomine na hrabrost italijanskih častnikov in vojakov in bolje bi bilo, da bi govorili o junaštvu Francozov in o straho-petnosti Italijanov, kakor pa da imenujete francosko vojsko «armado sinov-edincev.» Lahko še nadalje dopisujete z nami in mi bomo s svoje strani odgovarjali na zmerjanja, ki jih bodete še mogoče napisali na naš naslov. Drugače pa smo mnenja, da so vam zadnji dogodki segreli glavo in vam pošiljamo pozdrave.* . To pismo je prišlo v roke stotniku Ge-melliju, ki je takoj. brzojavi! Čassegrainu tako-le: «Obsojanja vredne psovke, ki ste jih napisali v svojem pismu na plemenito ženo v Turinu in ki žalijo junaško požrtvovalnost italijanskih bojevnikov, kličejo iz grobov slave naših 700 tisoč mrtvih. V njihovem imenu in v imenu 5 milijonov Italijanov, ki so se bojevali in zma gali tudi za vas, vam zalučam v obraz izraz vsega našega preziranja ter vas pozivam, da se s tem smatrate oklofuta-nega.» Na to brzojavko ni dal Cassegrain do sedaj nikakega odgovora in zastopnika Gemellija ne izključujeta možnosti, da bo treba iti v Orleans ter spremeniti v čin brzojavno klofuto. Najbrže bo predsednik italijanskih bojevnikov kom. Arangio Ruiz izzval tudi predsednika francoskih bojevnikov. Pred dnevi je gruča fašistov in bivših bojevnikov priredua radi teh dogodkov v Turinu demonstracijo pred francoskim konzulatom, a vojaštvu se je posrečilo pravočasno razgnati demonstrante. General Sani je iz Bologne pohvalil Gemellija radi njegovega odločnega nastopa. Sklicanje jasoslouensKe skupščine BEOGRAD, 28. Seja narodne skupščine je določena na petek, dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda. Predsedništvo rad. kluba je pozvalo včeraj vse svoje poslance, da bodo tega dne v Beogradu. Četudi je na dnevnem redu samo določitev dnevnega reda, izgleda, da bo seja zelo burna. Za časa sej skupščinskih odborov, so opozicijonalni poslanci poslali več vprašanj na ministre, posebno na ministra notranjih del radi delovanja političnih organov. Posebno zanimiv bo ministrov odgovor na vprašanje povodom dogodkov pri hotelu «Slavija» v Beogradu, ki so še vedno predmet razgovorov v parlamentarnih klubih. Tudi v radikalnem klubu se v tem slučaju obsoja vedenje policije. Izgleda, da bodo oblastveni organi, ki so priredili ta škandalozni pretep dijakov, občutili posledice. Opozicijonalni klubi so poslali poziv svojim članom, da pridejo v Beograd. Pričakuje se, da bo prihodnja seja narodne skupščine zelo interesantna, ker bo opozicija tokrat vodila ogorčeno borbo proti vladi. Ker do petka proračun po vsej priliki v odboru ne bo gotov, bo opozicija zahtevala, da se dajo na dnevni red za ponde-Ijek interpelacije o notranji in zunanji politiki jugosl. vlade. Vlada želi na vsak način čimprej končati proračun v finančnem odboru, da ga predloži skupščini. Zato je včeraj finančni odbor delal dopoldne in popoldne. Toda opozicija je začela ljuto obstrukcijo in izpolnila ves čas s svojimi dolgimi govori, tako da se je zopet malo dela izvršilo. Da bi preprečili nakane opozicije, so radikali sklenili, da se bo vršila seja finančnega odbora tudi pozno v noč v nadi, da ce bodo opozicijonalci pomirili in da ne bodo mogli imeti dolgih govorov- Zato se je že sinoćnja seja nadaljevala tudi ponoči po odmoru do 2. ure. Opozicija je protestirala proti tej taktiki vladne večine, toda se je morala s tem sprijazniti, pri čemur je računala tudi na to, da vladni poslanci ne bodo mogli zdržati tako napornega dela. Opozicijonalni poslanci zbirajo gradivo za čim ostrejši napad na vlado, kadar se skupščina sestane. Posebno se pripravljajo za interpelacijo na ministra notranjih del povodom tepeža dijakov pri hotelu « Sla-vija». Kakor izgleda, bodo zemljoradniki sprožili to vprašanje na skupščini. Zemljoradniki so nezadovoljni tudi z odlaganjem skupščine do 3. decembra, kajti pravzaprav se> bo sestala skupščina še-le 3. decembra, četudi je določena za 30. novembra, ker je 30. novembra na dnevnem redu le določitev dnevnega reda, 1. decembra pa je državni praznik in 2. decembra nedelja, tako da se v resnici sestane skupščina še-le 3. decembra. Zemljoradniški klub je imel včeraj popoldne sejo, na kateri se je določilo besedilo interpelacije na ministra zunanjih zadev o jugoslov. odnosa jih napram Rusiji. Ta in druge interpelacije bi prišle na dnevni red, čim se skupščinski plenum sestane. Včeraj je zemljoradniški klub tudi poslal pismeno vprašanje ministru notranjih del o predvčerajšnji skupščini pri «Slaviji», kjer je ^rišlo do spopada s policijo. Nov tiskovni zakon v Jugoslavjii. BEOGRAD, 28. Minister za izenačenje zakonov g. Trifkovič je v imenu • lade izdelal nov načrt tiskovnega zakona. Minister g, Trifkovič pričakuje od Jugoslov. novinarskega udruženja predlog tiskovnega zakona. Cim ga sprejme, se sestane še tekom tega tedna odbor ministrov gg. dr. Ninčič, Trifkovič, Krstić in dr. Janjič, da ga prouči in oceni želje novinarskega udruženja. V vladi se opazuje tendenca, da se načrt tiskovnega zakona čimprej predloži skupščini. V zvezi s tem je centralna uprava Jugoslo venske ga novinarskega udruženja sklicala nujno sejo v Beograd, do katere pa, kakor izgleda, ne bo prišlo tega meseca, ker bo vzela zagrebška sekcija ta projekt v pretres Šele 3. decemrba. Državni prispevek za Stritarjev pogreb. BEOGRAD, 28. Ministrstvo za prosveto je dovolilo povodom smrti Josipa Stritarja 5 tisoč dinarjev kot državni prispevek za pogrebne stroške. Ministra bo zastopal na pogrebu predsednik višjega šolskega sveta dr. Bevk. Vlada je poslala Stritarjevi vdovi sožalno brzojavko. Ponarejeni tisočdittarski bankovci. BEOGRAD, 28. Beograjske «Novosti» poročajo, da so se pojavili tisočdinarski falsifikati, ki pa so jako slabo izvršeni. Črte so zmedene posebno na temnejših krajih. Ničle so podolgaste, dočim so na originalu okrogle. Kraljevi dar mlademu Splitčanu. SPLIT, 28. Jugoslovenski kralj je poslal mlademu Splitčanu Golubiću tri zlate napoleondore, ki jih je zaslužil s tem, da se je rodil istega dne kot jugoslovenski prestolonaslednik._ Nemški premog za Italijo. RIM, 28. Kar se tiče udeležbe Italije pri sporazumu, sklenjenem v Dtisseldorfu, smo prejeli sledeče poročilo: Italija bo dobila počenši s 15. januarjem 400—500 tisoč ton premoga na mesec. To seveda, ako se bo niso torej ti nasledniki obsodb - Po senzacijonalnem procesu proti Budkjeviču so postala ruska sodišča tudi v političnih 'procesih bolj preVidna. Pred kratkim se je izvršila razprava proti nekemu voditelju socialistične revolucionarne stranke. Tu je razsodba izrecno poudarila, da je sodišče, akoravno predpisuje zakonik smrtno kazen, izreklo v stvari milejšo razsodbo, ker da se one strahovite ustanove nič drugega, nego navaden stroj birokracije. Naloga te državne politične uprave je izvrševanje politične policijske službe, zatiranje verižništva in zločinov v službi, varstvo mej in politična cenzura. Se vedno pa ima to oblastvo preveliko moč. Sovjetska država je namreč prevzela od stare Rusije takozvano upravno postopanje. je položaj sovjetske vlade že tako utrdil, da! V carski Rusiji so se lahko izganjale politično ! J1 o« strank morejo več škoditi dejanja nasprotnih i neljube osebe, proti katerim se ni moglo po-k. Procesi proti korupciji in verižništvu i stopati na podlagi kazenskega zakonika, za končujejo še vedno zelo no?ostoma s! krajšo ali daljšo dobo v severno Rusijo in pa končujejo še vedno zelo pogostoma s smrtno kaznijo. Tu pa moramo takoj pouda krajšo ali daljšo dobo v severno Rusijo in v Sibirije. To postopanje je bilo poverjeno riti, da je z ustalitvijo gospodarskega in] upravnim oblastvom in je prešlo danes na pravnega položaja Rusije korupcija popolnoma j Gpu, ki seveda marsikaj zlorablja to svojo izginila iz glavnih mest. Le na deželi naha- moč. jamo kljub drakonskim odredbam še vedno i slučaje podkupljenosii, že zalo, ker ni še povsod prodrla relativna ozdravitev ruskega gospodarstva. Ako se že da na splošno marsikaj reči UlUUtlUU CV. UUUBI UIV VI ■ —. —' . . I , l 1 .t , Ijanski zakonik sovjetske republike, kateri proti ruskemu kazenskemu zakonmu, vsebuje urejuje lastninske pravice prebivalstva, od drugih pravnih odredb predvsem v tem^ da razlikuje med državno, zadružno in zasebno lastnino. V resnici urejuje ta zakonik le zasebne lastninske razmere in služi za podlago pri reševanju sporov med zasebnimi strankami in med temi in državnimi in zadružnimi ustanovami. Druga njegova značilnost leži v tem, da velja v zakonu vsled nacionalizacije zemljišč razlika med premičninami in nepremičninami za Že podano. Le stavbno in zakupno pravo ostane še nadalje v veljavi. V ostalem se določbe o kupnji, izmenjavi, določbe ofc- ta vrhu vsega še poragraf, ki stoji pač osamljen v pravni zgodovini. Paragraf 68 pravi namreč, da bodo obsojene na smrt vse one osebe, ki so pod carsko vladavino na vođinih Vsi ti nenavadni pojavi v ruskem kazenskem zakoniku se dajo morda upravičiti s tem, da ima sovjetska vlada še vedno mnogo sovražnikov. Močnih nasprotnikov v notranjosti pa vlada že dolgo časa nima več in ako bo čakala, da bodo izginili tudi idejni nasprotniki, si bo morala za vse veke obdržati te abnormalne pravne razmere. Naiven bi bil namreč tisti, ki bi hotel 140 milij'onom ljudi vsiliti isto naziranje o svetu in državi. ne bi bil zločin in da morilec ni zaslužil kazni. In dejstvo je, da je bil Princip, morilec nadvojvode Frana Ferdinanda, kaznovan z dosmrtno ječo, čemur nismo mi nikoli in nikdar oporekali. Mi smo lc trdili, da so umori iz političnih razlogov drugačne vrste, nego n. pr. roparski umori. O Principu smo irdili, da ga pri njegovem zločinu ni vodil nikak osebno-sebičen namen. Nikdar pa nismo rekli — ponavljamo —- da njegov čin ne bi bil zločin. V navzkrižje smo prišli tu z enim delom slovenskih glasil le vsled razlike v presojanju okolsčin, ki so dovedle do umora v Sarajevu, ne pa radi bistva zločina samega! Dosledno tema tu označenemu našemu stališču obsojamo t trdi mi rečeni oprostitvi morilcev in se pridružujemo protestom evropskega javnega mnenja in zahtevi, da naj bo glede obeh morilcev Conradija in Nikolova zadoščeno pravici in moralnemu čustvu s tem, da ju zadene zaslužena kazen isiotako kakor je zadela svoj čas — Principa! In to je dokaz, da smo v presojanju političnih umorstev dosledni in niti najstrožji moralist bt se ne mogel spodtikati ob to naše stališče, ako mu je na tem, da stvari objektivno presoja in ne samo da išče — kakor smo rekli zgoraj dlako! B v jajcu W jcijo in še posebej dve veliki vojni na Balkanu, j Povsod je zasejalo željo po blaznih aspiraci-V neki polemiki o manjšinski politiki naše ! Jah- Povzročilo je vsegrško in vsesdbsko giba-države napram Nemccm na bivšem južnem Ti-!n)e' rum unske in bolgarske aspiracije m ra-rolskem smo čitali te dni od nemške strani 1te1& neizogiben konflikt med Avsiro-so iamošnji Nemci sprejeli Genti- "Ogrsko in Rusijo.» kojih obstoj je državi kvaren, je vseboval seveda tudi zakonik carske Rusije, le da so danes te določbe večjega pomena, ko se država aktivno in v prvi vrsti udejstvuje v gospodarskem življenju. Ampak tudi te dolefcbe potrjujejo, da je v današnji Rusijk vsaka razlastitev brez odškonine po zakonu nedopustna. Po tem se torej zakonodaja na polju zasebnega prava sicer razlikuje od zakonodaj v drugih državah, kar pa je gotovo upravičeno z oziron; na dane okolščine v gospodarskem življenju Rusije. Državljanski zakonik vsebuje le podlago za lastninske pravice v Rusiji. Poleg tega urejujejo posebne zbirke zakonov posamezne pojave v gospodarskem življenju; tako zakonik za izvrševanje služnosti na nepremičninah, zakonik za delo itd. Trgovinski zakonik je še-le v prvih povojih. Sicer vsebuje državljanski zakonik oddelke o odprti in tihi trgovski družbi, delniški družbi in družbi z omejenim jamstvom, ampak to jc le seme bodoče trgovske zakonodaje. Baš pred kratkim je odbor za notranjo trgovino izdelal načrt bodočega trgoskega zakonika sovjetske Rusije. Ta načrt vsebuje šest oddelkov, od katerih so nam do sedaj znani le naslovi in kojih stvarna vsebina ni šc prišla na znanje javnosti. Tako ima že Rusija jedro urejene zakonodaje, ki naj tvori trdno pravno podlago gospodarskega razvoja. Tudi civilnopravdni red sc povsem razlikuje od tozadevnih zakonikov drugih držav. Tu nastopi sodišče na poziv stranke kot obvezen razsodnik. Ima torej nekako pasnvno ulogo in izreče svojo razsodbo na podlagi dokazov in listin, ki mu jih predložijo .stranke. Tu leži .torej vsa inicijativa v rokah strank. Vse drugače pa je v tem oziru v Rusiji. Ako se naznani kak zasebnopravni sporni slučaj sodišču, prevzame to inicijativo pri razpravi. Kazenski zakonik sovjetske Rusije se že po svoji osnovi temeljito razlikuje od tozadevnih . zakonikov ostalega sveta. O zločinstvu v ožjem pomenu besede jc govor V lc prav malem delu knijge. Večina oddelkov in paragrafov je posvečena zločinom in prestopkom proti državi. Ziočini proti osebi in lastnini^ se upoštevajo le v najelementarnejših slučajih. Pri odmeri kazni za takozvane navadne zločine je sodnik vezan na najvišje kazni. Ruski kazenski zakonik pozna v nasprotju z zapadnoevropskim! marsikatero novo vrsto kazni, ki naj bi socijalno učinkovala. Poleg zapora in denarnih kazni, poleg pogojne od-goditve in odpustitve kazni nahajamo tu še prisilno delo, kjer se v gotovih slučajih obsojenec i3totako izolira, v drugih pa se pusti na svobodi. Za izvršitev te poslednje kazni odkaže sodišče obsojencu delavnico, kjer mora prebiti odmerjeno mu dobo pod posebnim nadzorstvom oblastva. Visoko kvalificiranim delavcem in nameščencem se lahko tudi zniža mezda. Po številnih pripovedovanjih je v zaporih režim precej lahek. V skrajno redkih slučajih odsedi popolnoma zločinec »odmerjeno mu kazen. Najmanj dvakrat v letu se namreč izdajajo o priliki glavnih državnih praznikov amnestije, s katerimi se kazen popolnoma ali deloma odpušča. Zanimiva je ugotovitev, da se kljub temu popuščanju zločini ne množijo. Jasno dokazujejo Številke statistik, da je morala odvisna od socijalnih razmer in letnega Časa in ne od sodnikove strogosti. Tako so po zimi zločini številnejši, kakor po leti in statistične krivulje potekajo skoro enakomerno od leta do leta. - Akoravno je vprašanje navadnih zločinov skrajno površno in netočno obdelano, so se vendar pri njegovem reševanju upoštevale moderne teorije kazenskega prava. Tako so v oddelku za zločine proti državi našteta vsa mogoča dejanja te vrste. Ne samo veleizdaja, špijonaža, upor proti državni oblasti,-agitiranje proti vladi in hujskanje proti uporu, ampak tudi nešteto gospodarskih prestopkov in zločinov proti oblastvom in ustanovam. Ce je | šolsko reformo m da se ji morajo pokorili — s krvavečim srcem. Beseda je to z usodno vsebino. Pa ne 'samo za prizadeto narodno manjšino, ampak tudi in v nič manjši meri za državo, ki prihaja z ukrepi, ki jih oje državljani sprejemajo s kr- _ «J1 Resrto del Carlino> pripominja, da je to direktno denunciranje Italije kot povzročiteljice vojne in pravi: «Tudi v tem je g. Nitii dosleden: včeraj je z vladnega steka obreko-val voljo zmagovite Italije, ki je prihajala do izraza na Reki, danes ok*ekuje Italijo pred vavečim srcem — z žalostjo v duši, s Čutom, Ulobnim tujcem. Mera je očividno polna! Šma da so jim ogrožene najvišje in najsvetejše j tramo, da so slučaji in ljudje, nasproti ka*e-vrednote ravno od tiste sirani, od katere bi smeli pričakovati vse dobrohotnosti, podpore vsemu) kar ustvarja zavest o varnosti vsega, kar ustvarja mirno in vamo življenje in s tem zadovoljstvo. Zadovoljstvo s svojim lastnim položajem, pa tudi zadovo^stva s tistimi, ki izvajajo tako dobrohotnost* Kaj da pesneni tako zadovoljstvo, o tem smo čuli te dni tudi od nemške sirani zlato besedo: najboljša strategi čaa meja za vsako državo je zadovoljstvo nje prebivalstva ob mejah! Sedaj pa naj sledi vprašanje: ali skrbi juprava države za varnost te poslednje, če s svojimi ukrepi in odredbami ustvarja nezadovoljstvo med državljani ob državnih mejah?! In sicer nezadovoljstvo v toliki meri in tako globoko, da mu je prava in izrazita oz- i Narinja se nam mučno m usodno vprašanje, naeba v besedah, da sprejema odredbe držav- {z naš nafoda y M ^ prihajajo zapo ,rim mora fašizem zopet praktično uveljavljati svojo nepopustljivost. G. Nitti spada med ljudi, katerim sc ne sme odpustiti, ker ne kaže ke-sanja, ker m vreden milosti.# Italijanski fašizem zahteva, da g. Nitti naredi svojemu početju konec. Italijanski fašizem zahteva, da se njihovo delo ne ovira z umazanimi manevrih Komu slttZlio S! Papež Leon XIII. je velel duhovščini v svoji encikliki «Quod apostolici muneris»: «Ako bi naredbe zakonodajalcev in vladarjev kaj določile ali zaukazale, kar je nasprotno božji ali naravni pravici, potem zahtevajo od nas naše dostojanstvo in dolžnost kristjanov in pa izrek apostolov, da služimo bolj Bogu nego ljudem». j ' " ' ne uprave — s krvavečim srceml Uprava države, če je modra in če hoče v resnici služiti interesom države, gleda z največjo skrbnostjo, da ustvarja med svojim pre redoma bolestni klici o izganjanju našega jezika tudi iz cerkve. Naši stari zaslužni duhovniki, ki so bili res pravi in ljubeči pastirji ljudstva in ki so ga, govoreč mu v materinem je- bivakivom zavest, da mu upravitelji države J zik 2 vnemo~ in-uspchom vzgajali v versko-res dobro hočejo, da hočejo d» «krajne: me,e , nravstvcni sm€ri| m(£ajo ^p^ati mesta svo-možnosU ustrezati vsemu, kar zaljeva njegova ^. pastirskega delovanja. Ne izganja jih mor-racunajoca pamet — upoštevanje materijal-! ^ kJka misej na koris't veTC in cerkve, iz- In« rt _ «fi tr^Arfi \r ** «a *MAf(nu< niici ' m m (« • , ■ w « ganja jih marveč tista politika, ki hoče iz na-a , . - .. še£a ljudstva do konca iztrebiti narodno nje- ^Zll^'tZl govo bistvo. Na njihova mesta prihajajo drogi, * " ki so se — z žalostjo v srcu ugotovljamo to — postavili v službo te raznarodovalne poli-itke tudi v hramu božjem — boja proti naravni pravici, ki ga Leon XIII. tako obsoja! Tisti duhovniki pa se niso postavili le v službo boja proti jezikovnim pravicam ljudstva, —-torej proti najnaravnejši pravici — ampak tudi proti božji pravici, proti svojemu lastnemu poslanstvu. Kajti ne morejo vršiti tega poslanstva ker govorijo ljudstvu v jeziku, ki ga ne razume in mu zato duša ostaja prazna. Duša, ki ji duhovnik mora govoriti, ker drugače ni in ne more biti — duhovni pastir. Tisto mučno in usodno vprašanje je torej: komu služijo ti duhovniki? Odgovor je porazen za ljudstvo, za cerkev in za nje same. Onim, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad duhovnim pastirstvom, kličemo: Videant consules! Dve politični oprostitvi V zadnjem času smo bili priča dveh «političnih» procesov mednarodne pomembnosti. Na zatožni klopi sta sedela dva «politična» morilca. Ta dva procesa sta bila že sama na sebi dogodka evropske važnosti, še večjo senzacijo pa je prineslo dejstvo, da sta bila oba obtoženca popolnoma oproščena. Prvi teh procesov se je vršil pred porotnim sodiščem v Lausanni proti Ccn-radiju, morilcu diplomatičnega zastopnika sovjetske Rusije Vorovskega, drugi pa v Pragi, proti morilcu bivšega bolgarskega ministra Daskalova — Nikolovu. Oba morilca sta bila oproščena, dasi je bila njiju krivda popolnoma dokazana. Saj sta oba odkrito priznala svoj zločin. Ta «pravor*k» sodišč v Lausanni in v Pragi je izzval veliko začudenje in tudi upravičeno ogorčenje po vsej Evropi, posebno pa v Ceboslovaški sami in v Jugo-slavijL Ta splošni upor proti onima dvema oprostitvama ie tako hudo zadel moralno zavest evropske javnosti, da so v Pragi morilca Nikolova pridržali ▼ zaporu, ker se proces obnovi m bo — trverjeni smo — zadoS&eno pravici in moralni vesli. Ogorčenje in zgražanje radi teh oprostitev priznanih morilcev je bilo upravi- otevaii teh materijalnih in etičnih elementov ^ares modre državne politike, če izdaja naredbe, ki razdevajo gospodarski položaj prebivalstva in ki krvavo zadevajo njegovo dušo, če ne ustvarja zadovoljstva, ampak skrajno nezadovoljstvo in dušna žalost: potem ne služi koristim države in nje varnosti. V članku na prvem mestu posnesnljemo izrek slavnega nemškega pravoslovca in učenjaka Iheringa, da je borba vsakega posameznega državljana — in dosledno temu tudi vsake posebne skupine državljanov — za svoje zasebne koristi v interesu države, ker še le udejstvovanje zasebnega prava ustvarja vkup-no tisti moralni kapital, ki ga država potrebuje za vršenje svoje naloge: obrambe svojih koristi in ekrbi za svojo varnost. Bolj nazorno se menda oe more predočiti, kako greši državna uprava, če izziva nezadovoljstvo s tem, da vidi v bojbi bodi katerega,, odlomka svojih državljanov za svoje posebne koristi pojav, ki da ga mora ona pobijati kot poizkus proti koristi in varnosti države. V koliko večji meri velja to, če gre za prebivalstvo ob meji države, na izpostavljenih točkah, če ravno tain sprejema prebivalstvo vladne odredbe s — krvavečim srcem! Vedno veljavna ostaje resnica — ki je pa naši oblastniki ne morejo ali nočejo razumeti — da najboljša strategična meja za vsako državo je — zadovoljstvo prebivalstva ob nje mejah! Človek brez miru je kakor pravi «Resto del Carlmo* — bivši italijanski ministrski predsednik Nitti. In res mu ne dajo miru. Fašisti, namreč, še niao pozabljeni nedavni -napadi zaradi njegovega odgovora ameriškemu listu «New York World» in že ga zopet napada bolonjski fašistovski list zaradi nekega njegovega članka v «New York AmericaTam je g. Nitti pisal tako-le: «£Cot državnik, kot predsednik vlajle, kot eden igralcev v tej veliki svetovni drami, podajam, ne brez ponižanja, dokaze, da Evropa drvi proti srednjeveškemu vrvežu. Italija nosi tudi del odgovornosti za to razpadanje. L. 1911, je Italija «nesrečno» sklenila zavzeti Libijo z orožjem. Libija je brez bogastev. Stala je več kot tri bilijone lir v zlatu. Stala bo vedno več in nikoli ne bo prinesla kake koristi. Zavzetje Libije je povzročilo vojno s Tur- Dosedan^i jugosiovenski poslanik v Atenah in novi poslanik v BerKnu Zivojin Balugdžič se nudi te dni v BeGgradu, od koder se poda na svoje novo mesto. Iz Beograda javljajo, da tamošnji politični krogi sodijo, da bo g. Balug-džiču poverjena posebna misija, namreč da stopi v Berlinu v stike s predstavniki današnje Rusije. Zdi se, da je jugoslovanska vlada prišla do uverjenja, da je vprašanje približevanja k Rusiji danes že zrelo in da se smatra kot nujna potreba. Sodijo tudi, da se je politika RuSije začela usmerjati k velikim slovanskim nalogam in da bo tudi ona sama stremela k zbliževanju z drugimi slovanskimi državami. Tudi obisk jugoslovenskih parlamentarcev v Varšavi, kjer so bili sprejeti s pesebno, rekli bi demonstrativno ljubeznivostjo, menda ni brez pomena za to novo orijentacijo v Rusiji in v Jugoslaviji Po raznih znakih in dogodkih povodom rečenega obiska v Varšavi bi se zdelo, da bi si Beograd — če pride do zbli-žanja med Jugoslavijo ki Rusijo — utegnil osvojiti nalogo posredovalca med Rusijo in Poljnco, na drugi strani pa tudi ulogo posredovalca« da se ugladijo še zadnja navzkrižja, radi katerih ni še prišlo do »povsem zadovoljivih odnoSajev med Poljsko in Čehoslovaško. Ni treba še le praviti, kako silno bi to delovalo na v®o evropsko politično konstelacijo, če se uresniči mnenje belgrajskih političnih krogov, da se je politika Rusije jela nagibati k slovanskim smerem in da hoče zopet postati voditeljica slovanskih narodov. Italijanski general in publicist po vrhu Besncivenga slika v svojih spisih to perspektivo in poziva Italijo venomer, naj ima tak preobrat v svojih računih. On označa to celo kot absolutno gotovost in govori o slovanski «povodnji», proti kateri naj se politika Italije pravočasno zavaruje. Seveda se kaže pri tem nelogičen. Ve, da bi po preorijentaciji v politiki Rusije v slovansko smer nastal ogromen političen Činitelj; ne svetuje pa državi, naj se pripravlja, da bo mogla stopiti s to silo v odnoŠaje, koristne za Ita- j Hjo, marveč hoče, naj se «povodnji» upre s političnimi zvezami, ki bi segale — kakor pravi — od Bukarešte preko Madžarske in Avstrije do Brenncrja in ima pri tem tudi Bolgarsko in Turčijo v svojih računih. V mislih mu je «t>lok» v Srednji Evropi, ki naj bi se upiral proti slovanskemu navalu. To bi bilo vse lepo, če bi se ti načrti mogli v resničnosti izvesti tako lahko, kakor jih on piše na papirju. En sasn pogled na zemljepisni položaj dežel, ki jih on prilega v svoj ^blok^, posebno pa še na realne koristi in potrebe teh dežel, bi ga moral poučiti da dotične države se ne bi hotele kar tako lahko odločiti za njegove načrte. Pa pustimo to! Ce pride med Rusijo in Jugoslavijo do zbližanja in če ta poslednja pre- Društvo si je stavilo za cilj, da izpopolni vzame ulogo posredovalca, da se staro m tudi SVOJO knjižnico, ki je le znanstvenega značaja, že današnje nasprotstvo med Kusi m ^pijaki ker -e posarilczniiri članom v današnjih razmc- man. Goriška zadružna zveza je vse prerfj loge odbila, a tem društvom le milostne* dovolila, da sodelujejo brez vsake pravite' do soodločevanja in zahtevala celo plačiW za objavo društvenih naznanil in ponudb*" Še-le na podlagi teh dejanj, o katerih je bilo točno pGročano na odborovih sejah in ko se je izjalovil tudi zadnji poskus za dosego skupnega glasila, ki ga je Goriška' kmetijsko društvo napravilo pri «Gospodarskem svetu», smo se odločili za ustanovitev Konsorcija za izdajanje < Gospodar, skega Vestnika». Ugotovilo se jc tudi, da naša družba nim* plačati in ni plačala za ♦Gospodarski Vrstnik* ne 4000 Hr ne nobenega drugeg* zneska in da je kakor članica konsorcija' sprejela Ie deseti del skupnih obvez. Infor-t macije, ki jih je dal naš zaupnik posl. Sčeku, so torej popolnoma napačne. Odbor je ostro grajal kršenje dolžne tajnosti zagrešeno po zaupniku, kateri ni smel o razpravljanju in notranjih odborovih' sklepih z nikomer govoriti, najmanj pa s( posl. Ščekom, ki bo gotovo to, kar mu jej ptupnifc v dobri veri prijateljski zaupaj, izrabil in zlorabil v svoje strankarske na-s mene. Da se nismo motili, so nam doka^ zali poznejši napadi v «Malcm listuki sd se nadaljevali tudi potem, ko je naš za« upnik posL Ščeku vse pojasnil in svoje( pogrešene navedbe popravil. Podpisani odbor zavrača z ogorčenjem te napade. Udeležil se je izdajanja -Gospodarskega Vestnika > le zato, ker je smatral to za nase kmetovalce koristno in celo! za neobhodno potrebno. Očitanje, da zapravljamo cenar za - Gospodarski Vestnik«, dočim stradajo revnf otroci pri Sv. Jakobu, jc bolj bedasto ka« kor infatnno. Kmetijska družba je ustanovljena zato; da zastopa koristi kmetijstva in mora svoja sredstva obračali le v to svrho. V, njenem odboru pa sedijo ljudje, ki so za šentjakobske otroke skrbeli in storili vsaj toliko kakor posl. Šček in njegov « Mali !ist». Kar so v tem oziru storili, so pa rto-rili, ne potom kmetijske družbe, temveč polom tistih organizacij, ki jim te poverjena skrb za šolo, iolsko refekcijo in dobrodelnost sploh. Bili smo vedno za sloge in edinost in za združenje vseh naših sil na vseh poljih in posebno na polju kmetijstva, v svesti si, da le z združenimi močmi moremo uspešno braniti koristi našega kmeta, ki je glavni steber našega naroda. Temu principu ostanemo zvesti i nadalje, a ne potrebujemo lekcij od nobene strani, najmanj pa od posl. Sčeka in nje« govega «Malega listam. Odbor Tržaške kmetijske družbe, V nedeljo 2. decembra priredi dramatični, odsek M. L). P. — Sv. Jakob v dvorani DKD ob 17.30 Schonherjevo trodejauko: «Zemlja*, Javna knjižnica «Šentjakobske čitalnice» posluje redno vsako nedeljo cd 10.—II. ure predpoldne v navadnih prostorih (stara po-, licija). Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša t liro in odškodnina za rabo knjig tudi 1 liro mesečno. Člani se prosijo, da se strogo drže pravil. Sprejemajo sc blagohotni darovi knjig. Omenjeni knjižnici so darovali: gospod Hra&t 30 in štirje neimenovani rodoljubi po 120, oz. 58, 102 in 15 knjig. Odbor -Šeni. čit.* se darovalcem najtoplcje zahvaljuje, z željo, da bi še mnogi sledili vzgledu omenjenih r;xlc-t ljubo v. Slov. akad ler. društvo vBalkan^, Zvečer ob 8.30 se vrči običajni sestanek z zanimivim dnevnim redom. Vabi rno člane posebno one, ki so se letos včlanili, da. se sestanka udeleži-, jo točno in polnostevilno. — Ob 7.30 ima odbor svojo sejo. — Odbor. Šentjakobski «Soko!» ima točno ob 20.30 izvanredno odborov o sejo v navadnih prostorih. Prosi sc za točnost in prisotnost vsi.h odbornikov in odbornic. — Tajnik. * Slov. akad. ier. društvo «Balkan r r-p-oša tem potom »Društvene starešine in člane, kf so že končali svoje študije, kakor ludi dru-, šivene prijatelje in poedina društva, da daru-< jejo društvu odnosno mu prepustijo proti primerni odškodnini knjige strokovnega in znanstvenega značaja sploh. ugladi, bo to dogodek nedosledne poliiične važnosti za ves piihodnji razvoj stvari v Evropi. V toliko i*na general Bencivenga prav. Je pa človek, ki pri svojih nasvetih ne izvaja primernih logičnih zaključkov na korist domovine. Nadejati pa se je, da bodo prihodnji voditelji vnanje politike naše države — pametnejši m da bodo srečnejši v izbiranju sredstev, nego je gostobesedni general Bencivenga s svojimi nasveti. Ker «Maii list» kljub pojasnilu, danem v «Edinosti» po našem podpredsedniku, katero popolnoma potrjujemo, nadaljuje s svojimi «razkritji» in napadi na našo družbo, je podpisani odbor v seji od 27, t. m. sklenil podati naslednje pojasnilo: Ze v odborovi seji od 2. t. m. nam je zaupnik, ki ga redno vabimo na odborove seje, sporočil o svojem pogovoru s posl. Ščekom, ' Predsednik in prisotni odborniki so nasproti temu soglasno ugotovili to-le; Tržaška kmetijska družba se je že leta 1921'. dogovarjala z goriškim kmetijskim društvom, kmetijsko zadrugo in drugimi gospodarskimi organizacijami glede izdajanja skupnega gospodarskega glasila pod imenom «Gospodarski list». Bilo je že vse pripravljeno, da se začne izdajati v Trstu •Gospodarski list* pod uredništvom inženirja Rusije, ko je Goriška zadružna zveza na svojo pest začela izdajati mesečnik v isti obliki in pod istim imenom, kakor je bilo na teh dogovorih sklenjeno. Vsi poznejši opetovani poskusi od strani Goriškega kmetijskega društva in drugih, da bi •Gospodarski list» postal skupno glasilo naših gospodarskih organizacij, so bili ža- rah zelo otežkočena nabava potrebnih knjig. V marsikateri privatni ali pa tudi ljudski knjižnici so knjige, ki leže takorekoč zaprašene in od katerih nima nihče nikake koristi. Trdno smo prepričani, da bo imela ta prošnja dober uspeh. Knjige naj se izročijo društvenim članom oz. odboru odnosno naj se javi naslov darovalca, -i Odbor. _____ Is ftrS£iirESenia Nesreča pri delu. Včeraj popoldne je mizar Ivan Degrassi, star 25 let, stanujoč v ulici Istria ši. 8, pri delu v podjetju »Officme navali« pri Sv. Soboti prišel po nesreči z levo roko pod električni oblič, ki mu je hudo po rt zal dva prsta. Z avtomobilom istega podjetja je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga »prejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v 14 dneh. Radi nevarne grožnje z orožjem. Ker je v prepiru grozil z nožem 27-letncmu Dominiku Za-, rig, stanujočemu v ulici Capitelli št. 21, je bil predsinočnjim aretiran 23-Ietni Venancij Dean^ covich, stanujoč v zagati Corte št. 1. Tatinski obisk. Predsinočnjim so sc neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev splazili v stanovanje zasebnice Viktorije De Rossi, stanujoče v Viale Regina Elena št. 51. ter ukradli razne predmete in otbleke v skupni vrednosti okoli 1800 Hr. De Rossijeva je prijavila tatvino orožnikom. Kam je bil namenja? Predsinočnjim ob pozni uri so policijski agpnti srečali v neki ulici starega policijskega znanca Bruna Snidcr-sich. Agentom se je čudno zdelo, kaj dela moi na ulici v tako pozni uri. Tekom preiskave so nas H pri njem celo zbirko vlomilskega orodja, kakor Škarje za rezanje železnih plošč, ve trii hov, dlet in drugih s v edro vski h potrebščin. Očividno je bil moi namenjen na «delo*, agenti pa so mu prihranili trud; spremili so Sntdcr* sicha k počitku v zapor v ulici Coronco. Vesti z Goriškega . Nižji slovenski tečaj kr. tehničnega zavoda •A. Z«OOn» v Vidma, Ravnateljstvo kr. tehničnega zavoda «A. Zanon» v Vidam obznanja: Novi nižji slovenski tečaj se otvori v ponde-Ijek dne 3. dccembra 1923, ob 14. uri v prostorih kr. tehničnega zavoda «A. Zanon» v Vidmu in ta dan se tudi začne pouk. Sprejemni izpiti se bodo vršili v torek dne 4. decembra 1923. ob 9. uri. Prošnje za vpis na kolkovanem papirju z vtisnjenim kolkom za 2 L naj se pošljejo podpisanemu ravnateljstvu z naslednjimi prilogami: I. krstni list; 2. spričevalo o cepljenju koz stavljenih po 8. učenčevem letu; 3. zadnje šolsko spričevalo. — Pristojbine so naslednje: za one, ki se prvič vpišejo, imatrikulacija 60 L; za vse učencc brez razlike 40 L kot prvi obrok šolnine. Te pristojbine se plačajo s poštno nakaznico na naslov «Ufficio del Registro di Udine» in nakaznice se predložijo tajništvu kr, tehničnega zavoda; na prostoru za naslov pošiljatelja naj se označi učenčevo ime in razred. Za opro-fičenje od plačanja pristojbin lahko prosijo ©ni. ki niso repetenti in so imeli prejšnje leto povprečni red vsaj 7.50, če so popolnoma revni, in povprečni red vsaj 8, če so v slabih gmotnih razmerah. Prošnja za oproščenje se napiše na kolkovan papir z natisnjenim kol-kum za 2 L; priloži se potrdilo županstva o številu družinskih članov in o gmotnih razmerah družine; lo potrdilo mora imeti tudi izjavo davčnega urada. Razen pristojbin plača vsak učenec v denarju 31-50 L, in sicer 16.50 L kot prvi obrok za, vpis pri «Ente Nazicnale di Educazione Fisica» (ustanova za telovadbo) in 15 L kot vplačilo tajništvu za popravo morebitnih poškodb na šolskih predmetih in za podpisovanje malih prispevkov. Ceste na Goriškem. Kot smo že poročali, «e je vršil v petek na videmski prefekturi sestanek, na katerem se je razpravljalo o obupnem stanu cest na Goriškem. Cestni odbori so dobili nalogo, da skrbijo za dobro vzdrževanje cest do 31. decembra t. 1. Z novim letom preide oskrbovanje onih cest, ki ne bodo priznane niti za državne niti za pokrajinske, na občine. Ker pa preostane še mnogo cest, ki ne bodo uvrščene niti med državne niti med pokrajinske niti med civilni genij v stik z vojaško o&lastjo, medtem ko bodo morali ostale ceste vzdrževati oni, kojim te ceste izključno služijo. Občinam onih okrajev, v katerih so bile poškodovane ceste vsled povodnji, je bilo naročeno, da čim prej sestavijo m dopošljejo cenitev povzročene škode, da se izposluje pri vladi primerna podpora. Goriški tisk. V nedeljo smo poročali, da je -Voce deli'lsonzo» vsled nesoglasij, nastalih med urednikom in upravo lista prenehala izhajati in da je mesto nje izšel nov list pod ; imenom «Voce d i Gorizia», vendar je bila ta i vest predčasna, ker «Voce dellTsonzo« izhaja : še nadalje,, tako da imamo v Gorici dva ted- j nika oziroma, ako oba lista seštejemo, imamo ! neke vrste dnevnik. Sedaj izhaja namreč «Vo- j ee deli'Isonzo» v pendeljek, sredo in petek,: "Voce di Gorizia» pa v torek, četrtek in soboto. Kateri «glas» bo prej utihnil, ali «Glas Sočc» ali «Glas Gorice»? — Ni izključeno, da utihneta kmalu oba! Goriška novinarska Zveza. V mesecu marcu sc je razpusiila goriška novinarska zveza in obenem je bil sklenjen pristop k julijski novinarski zvezi. Ob tej priliki je bil izvoljen odbor iz treh članov, da poskrbi za ustanovitev goriške -podružnice julijske novinarske zveze, V nedeljo se je vršil sestanek goriških novinarjev, na katerem je bila ta podružnica končno ustanovljena ter izvoljen sledeč odbor: Egon Cunic, predsednik, Ernst dc Gresic, tajnik in Lelio Baggiani, blagajnik. Za delegata v odbor zveze je bil izvoljen g. Mario Rossi. Vladna podpora občini Št. Vid. Vlada je nakazala goriškemu podprefektu znesek 5000 iir, da ga razdeli med prebivalce občine Št. Vid. pri Vipavi, ki so trpeli veliko škodo vsled letošnje povodnji. Podprelekt je poveril razdelitev komisarju cav. avv. EHazu, ki se je takoj podal na lice mesrta ter izvršil ta čin usmiljenja. Posebno z ozirom na sledečo vest bi radi napravili kako opazko, toda bojimo se očitka, da -kdor z malim zadovoljen ni, tudi velikega vreden ni»; pa tudi g, prefekt bi sc lahko oglasil in bi morda tudi nam zabrusil kakor Ukvanom, ki so tudi bili poškodovani po povodnji ter so ga prosili za podporo, da smo bili preveč razvajeni in da moramo pozabiti na minule čase. Velikodušna vladna podpora. Vlada je naklonila d ruš t. tLega Naziooale» znesek 22.000 j lir, da ustanovi v Štandrežu in Št. Petru otroške vrteče, v katerih se bodo slovenska drevesca precepljala na italijanska, Faideljevanje sadnih dreves. V državnem sadovnjaku v Gorici (Via Dreossi) so na prodaj sledeča cepljena sadna drevesa: hruške, jabolka, črešnje, breskve, slive, smokve in ar-mclini. Cene so nastopne: pri I. izberi 2.50 liri steblo, pri II. izberi 1,50 lire steblo, pri III. izfceri 0.50 lire steblo in sicer na licu mesta v goriškem sadovnjaku. Kdor si želi nakupiti sadike, naj sc obrne na goriško podprefekturo (gozdno ravnateljstvo, soba št. 19). Razdelitev nagrad med vojne poškodovance. Pred časom smo priobčili seznam vojnih poškodovancev, katerim so bile podeljene na-1 *J grade za vzorno obnovo po vojni porušenih stanovanj in zemljišč. V nedeljo se je vršila na goriškem magistratu slovesna razdelitev nagrad med te izvoljence. Ob tej priliki so nastopili razni govorniki,.med njimi tudi predsednik pokrajinskega odbora za obnovo Goriške dr. Steiner. Zakup občinskih davkov v Gorici. Občinski komisar cav. Cobianchi je oddal pobiranje občinskih davkov v zakup konsorciju vojnih dobrovoljce v, obstoječemu iz kap. Le Lievre, poročnika Bozzini-ja, kap. Godine in poročn. Gionchetti-ja. Smrtonosna rana. V nedeljo se je nahajal 26 letni trgovec Josip Lipicer iz Brega z družbo znancev v neki gostilni v Kalu. Ko so že />dšli iz gostilne se je približal družbi Leopold Kocjančič in je napadel Lipicerja. Ko se je poslednji hotel braniti, je Kocjančič potegnil nož ter z njim zabodel Lipicerja v trebuh. Z automobilom «zelenega križa» so prepeljali ranjenca v goriško bolnišnico in je le malo upanja, da preboli težko rano. Ponoćni klijenti, V poadeljek ponoči so se podali neznani- klijenti v pisarno odvetnika dr. Turne in ker niso našli nikogar v pisarni, so vzeii s seboj pisalni stroj, budilko, par rokavic in eno razglednico, s katero so najbrže hoteli poslati naslednjega dne pozdrave dr. Tumi. Toda odvetnik se ne da tako zlepa ukaniti, kajti v tistem tnenutku je prišel vodja pisarne dr. Turne g. VonČina in je prepodil nočne klijente, ki so jo urnih pet pobrisali pustivši v vrtu pisalni stroj in zraven tega Še en dežnik v kompenzacijo za ukradeno budilko, rokavice in razglednico. Nevaren dar. 13 letni Štefaniji Kogoj iz Pod-gore je podarila neka njena sošolka kapsel za zažiganje min. Kogoj je postavila kapsel na ročnik in se je med poukom igrala z njim. Nenadoma se je kapsel vnel, eksplodiral in ranil Štefanijo na obeh rokah in na čelu, detonacija pa je povzročila v šoli veliko paniko. Z automobilom «zelenega križa» so prepeljali Kogoj v goriško bolnišnico; ozdravila bo tekom 2 tednov. Idrija. (Cecilijanski koncert < se je moral na željo občinstva ponoviti. Vsaki pevski točki je sledila orkestralna pod vodstvom dobro izrutiniranega muzikanta g. Kogeja. Verdijev potpuri iz opere «Trovatore» nam je dokazal zmožnosti orkestralnega osob-ja in dirigenta. Posebna hvala gre pa g. kaplanu Žagarju, ki je znal program tako lepo zaokrožiti in s svojo interpretacijo zadeti tako prisrčno duh slovenske narodne pesmi. S koncerta smo se vrnili z notranjim zadovoljstvom in upanjem, da nam «Katoliško dru-šlvo-> kaj kmalu da kaj posebnega. T« žanju, ki je glavni činitelj gospodarskega pro- cvita. Zadnja leta so bela vina pridobila vedno večji razmah na svetovnem trgu, zlasti v gotovih državah in krajih, kjer jih bolje plačujejo, nego črna ali rdeča vina. Toda, kakor trgovci tako pivci stavijo že večje zahteve glede kakovosti belih vin. Iz tega vzroka niso za trgovino ako nimajo danih kakovosti in ako imajo v sebi napake, ki jim kazijo duh, barvo, lesk, okus itd. Predvsem je važno, da tudi mali vinogradnik zna pripravljati belo vino na način, da bo imelo lastnosti, ki jih zahteva trgovina in sicer začeti je treba že pri moštu. V nasprotnem slučaju dobi trgovec vina, ki niso dovolj kuhana ali ki so preveč barvana, trda plehka, kisla itd., in je seveda primoran izgubljati čas in bo le težko popravil napake« ki jih je zakrivila zanikernost vinogradnika že pri pripravljanju mošta in pozneje pri hranjenju vina. Gotovo in naravno je, da bo trgovec, ki ima ves interes, da razproda svoje blago v najkrajšem Času, dajal prednost onim vinom, ki so dobro pripravljena in ki zado-. volj uje jo vsem zahtevam trgovine. Potemtakem ni" treba,, samo skrbeti za razprodajo že napravljenega vina ampak je tudi -treba v bodoče pripravljati vino, ki odgovarja takšnim zahtevam. In, da se v naših krajih proizvajajo takšna vina, je absolutno potrebno, da se med vinogradniki ustanovi društvo, kateremu bodi namen: zboljšanje vina. To se doseže z umnim pridelovanjem grozdja v vinogradih, kajti iz grozdja dobivamo vino. Ako razpolagamo z dobrim grozdjem in izkušenim kletarjem, ki nadzoruje in vodi vsa poslovanja v kleteh celega okrožja, katerega obsega društvo, dobimo brezdvomno boljša vina, katera se bodo kmalu uveljavila na svetovnem trgu in se bodo lahko razprodala, kar bo v veliko gmotno dobrobit vinogradnikom. Ing. agr. A- C. PRIMERI: Gospodarstvo. kuro noj se reorganizira vinogradništvo, da se reši sedonio vinska kriza Članek, katerega je priobčil dr. L. Berce v <'Edinosti» dne 28. oktobra t. 1. je zelo ak-tuelen. Gospod doktor je z resnično vestnostjo odprl rano in dal neusmiljeno občutiti žgočo bolečino. Ogromnega vina se pridela, a notranji kon-sum ne more porabiti velikanskih zalog vina, ki se nahajajo v kleteh trgovskih družb in zasebnikov. Odtod izhaja brezobzirni konkurenčni boj, katerega bijejo posamezni producenti z namenom, da uveljavijo na trgu svoje produkte. In posledica te konkurence je, da se vedno bolj uveljavljajo ona vina, ki imajo dve lastnosti, namreč, da so bolj po ceni in da so polna vina. Zares, v zadnjem času je vinarska tehnika silno napredovala, in to( ker je bila nujno prisiljena polastiti se zunanjega trga, ako je hotela razprodati svoje pridelke. Izvažanje vina iz Italije je zadnja leta naletelo na izpremembo, katere važnosti ne more prezreti, kdor se bavi z agrarnimi in gospodarskimi vprašanji. Vsled okolščin. v katerih se nahajajo razne evropske države in Amerika se je izvažanje navedenih vin zelo skrčilo; toda pomnožilo se je izvažanje prvovrstnih vin posebnih tipov in boljših namiznih vin. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se brez odlašanja napnejo vse sile v svrho, da se zboljša in poveča proizvodnja prvovrstnih vin. Na ta način bo mogoče premagati konkurenco tujih vin na zunanjih trgih. Moramo pač pomislHi, da sreča vinarske proizvodnje tiči v prvi vrsti v izva- Prip. ur. Izvajanja g. agrarnega inženirja prav radi priobčimo, ker je naš list na razpolago vsem, ki s kako razpravo količkaj pripomorejo k rešitvi sedanje vinske krize. G. inženir je v svojem Članku hotel poudariti dve misli: 1) cepljenje trt, ki rodijo boljša vina; 2) ustanovitev nekakega društva, ki bi skrbelo za boljše pripravljanje naših vin. Glede prve točke naj pripomnimo, da je misel srečna in da jo vinogradniki že skušajo udejstviti; glede druge točke pa mislimo, da bi omenjeno nalogo lahko vršile naše vinarske zadruge, oziroma kaka zveza zadrug. dBSaSBEi f Sffiiffi Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, daje naša nepozabna soproga, mati in sorodnica HaEirsla EF@kin rcf. Makđvec danes ob 4. nri zjutraj preminula v bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni previđena a sv. zakramenti. Pogreb ljubljene pokojnice se bo vršil jutri, v četrtek, ob 4. nri pop. iz omenjene bolnišniee. TRST, dne 2«. novembra 1923. Žalujoči soprog, otroci . Kn ostali sorodnika. Mali aglas se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno. SOBA, lepa, meblirana, se odda. Via Ginna-stica 37, vrata 8. 1658 DniiHro karikature ,n zivan iz rUllMItff blaga, neprelomne, velika izbera od . . . L 5«— naprej Dll H f k0 Šaljive,v srajčicah in oble-rllllUtCt Čene, v vseh velikostih, po jako ugodnih cćnah. Škatle z pO neprelomnimi živalimi L 20.- • • • PfrfftlA za manicure, žepne, po MUlie L 9,— in 10.- f AKfiif A za manicure, v škatH, MiVlU v od L 30.— naprej Zuerinjaiii lt^t^ 35.—, 38.—9 40.— in M vseh vrst, za učence* t dijake in uradnike od L 5.50 naprejj Vftttki«oravnati s prvim dnem premirja, ampak so se ti računi zavlekli še za tri ali štiri leta, posebno z ozirom na pomanjkljivo računovodstvo glede računov z zavezniki. Te 5>c«tavke vsebujejo tudi takozvano politično ceo-o kruha, kar pa je prenehalo že 1. 1921, vsled Giolitiije vega zakona. Sedaj se vprašamo: Ali niso bili ti stroški le izvanredni, začasni, ki so morali avtomatično izginiti, ko so se plačale obveznosti, izvirajoče iz teh izvanrednih stroškov? Kdo ibi hoiel to zanikati? Zatorej je treba od onih 17 milijard odšteti 12 milijard, ki gredo na račun izvanrednih stroškov, to je od proračuna 1920-21. I-n le to za 12 milijard zmanjšano vsoto je treba vpoštevati pri primerjanju finančnega delovanja prerjšnjih v!ad s sedanjo. Stično jc tudi v naslednjem proračunu: 1921 -22. T adi tu je treba vzeti v pošte v 4 poglavja: 64-71: vojni stroški; 95-96 mornarica; 164: zaklad; 240: iinaiica. Vsakdo ve, da se niso ti stroški porabila v letu 1921-22, ampak uekaj let nazaj. Na ta način je treba od p-riblLžn*> 16 roiHjaird odšteti 12*5 "milijard izvanrednih stroškov, če hočemo delati omenjene primerjave. Na podlrgi teh zaključkov pridemo do sledeče razpredelnice računskih primanjkljajev (brc? izvanrednih stroškov): 1920-21 5.255 milijard 1921-22 3.249 1922-23 2.762 1923-24 2.616 Iz teh primerov je razvidno, da razlika med prejšnjimi in sedanjim proračunom ne odgovarja onemu čudežnemu skoku od !7 ali 16 milijard na 3 ali 4 od 1. 1922-24, ampak znižale je vzeti od 5*2 milijard, na 3'3, 2'8, 2'6 milijard. Poleg tega pa so mogoče šo poprave, ki utegnejo to -sliko še bolj izpremeniti v prilog prejšnjim finančnikom, T o postopno padanje primanjkljaja se oa mora smatrati kot normalno nadaljevanje procesa, k: se je začel pred novo dobo in je Jtorc-j zelo daleč od onega čudeža, o katerem govori faSistovska bajka, ki se opira na kel je k vratom, toda p redno je prišel do njih« nevednost in lahkovernost občinstva. se je zrušilo vse nad sjam in ga pokopalo. Te podatke povzemlje člankar lista «11 Mondo» deloma iz enega članka poslanca Matteottija, ki ga je objavil v «Critica sociale*. i In potem še dostavlja: Iz podatkov tega članka se potrjujejo naša izvajanja, ki jih priznavajo tudi kompetentni možje, ki niso nasprotniki fašizma. Prisiljeni eo od številk priznati resnico. V teh vprašanjih se ne bi smelo ozirati ne na stranke ne na tendence, ampak samo eno naj bo vodilno m to je resnica. Posneli smo ta članek, ker sxno vajeni slišati samo eno plat zvona. Časopisje režima tako silno in tako Šumno poveličuje vse delovanje fašizma, da je včasih sumljivo. Vsekakor je strankarska pripadnost tega Časopisja slaba podlaga za stvarno in objektivno promatranje resničnosti, ki ni in tudi ne more biti tako rožnata, kakor nam jo hočejo predočiti gro-movniki fašistovske univerzalne kure. Proti resničnosti ne pomaga še tako lepodoneče bobnenje. In ravnovesje v proračunu je pač za sedaj še daleč. Glavno je, da gre na bolje, čudežev pa ni treba ne prerokovati in ne pričarati v prevaro. Spoznanje resnice je vendar korak k ozdravljenju. MM Mosti iz pstrssi kšrH Neki psiholog je dognal, da ohrani človek v spominu veliko bolj lepe dneve svojega življenja kakor p anesrečne. Če velja to pravilo za posameznega človeka, more tem bolj veljati za skupnost. Zadnja potresna nesreča na Japonskem je vzbudila po vsem svetu grozo in pomilovanje za uboge žrtve. Danes je ne-j srečna dežela skoraj pozabljena in nam, ki smo tako daleč od tistih krajev, se nam zde oni dogodki več ali manj bajke, ki spadajo v davno pozabljene čase in za devetimi gorami, kot pravi narodni jezik. In vendar se potresni sunki ponavljajo skoraj vsak dan in učeni japonski zemljeslovci in potresni izvedenci zatrjujejo, da bo trajalo kaki dve leti, predno se bo zemlja umirila. Pač neprijetna tolažba za uboge stanovalce tistih krajev. Ti ne bodo tako hitro pozabili onih strašnih dni. Oni, ki so srečno ušli smrti, bodo imeli vse življenje pred seboj one strašne trenotke. Posebno pa velja to za tiste, ki so se naravnost čudežno rešili. Neki poročevalec iz Tokija pripoveduje nekaj zelo zanimivih slučajev tak-jšnih čudežnih rešitev, katere posnemljemo v naslednjem. Neki mlad Nemec je sedel v Jokohami pri svoji pisalni mizi, ko jep rišel prvi strašni sunek. V skoku je bil pod vratnimi podboji (to je najbolj varno mesto ob potresu); komaj pa je bil tam, se je pogreznil v globočino. Ko so se razkadili oblaki prahu se je znašel stisnjen med tramovi in vsa prizadevanja, da bi se rešil iz strašnih klešč, so bila zaman, zakaj velik kos kamenke stene mu je zapiral izhod. Zavpil je na pomoč, toda kot odgovor je dobil-vpitje drugih pokopane«v, ki so kričali na pomoč. Tedaj je prisopihal mimo po ulici neki človek, ki mu je bila groza zapisana v očeh. Zakopani mladenič ga je poklical na pomoč, toda oni ga ni slišal, temveč se zapotekel dalje. Tedaj je sunilo v drugo in breme je leglo z večjo silo nanj. Vsenaokoli je hreščalo in pokalo, novi prašni oblaki so zatemnili ozračje, novo vpitje se je razlegalo povsod v bližini in naš mladenič se je obupno upiral v ono kamenito steno, ki pa se ni udala. Tedaj je prišel mimo napol nag Evropejec in se je ustavil, ko je slišal vpiti. Stresel je nekofilco- Bila pa je zanj sreča t nesreči, zakaj hiša je padla spredaj na ulico je zmečkala mimoidoče. Tudi njega so izvlekli ven iz iste luknje. Vendar pa js zadobil po nogah več ran, da ni mogel nekaj časa hoditi. Še so pa pogrešali dvanajstletnega sfeuu Začeli so vpiti in klicati in iskati, toda prekmalu je bil ogenj tu in treba je bilo zbežati. Spraviti so se na neko ladjo in odpluti v mesto Kobe. Upanje, da dobe svojega sina na tem parniku, se ni uresničilo. Neutolažljiva mati je ie izgubila vsako upanje, da bi ga kdaj videla. Ko pa so prišli v Kobe na centralni pomožni urad, jim je prišel nasproti. Neka frmicosk& £ospa ga je našla in spravila na pamik, ki je ra namenjen tudi v Kobe. Dvanajst gostov je ravno tedaj sedelo v lokalu pri mizah in so bržkone vsi poginili. — • Kako strašno in naravnost nerazumljivo je razsajal potres v -vsej pokrajini južnozapadno od Tokija, nam dokazuje povest nekega gospoda, ki se je nahajal v neki prodajalni ▼ mestu Hakonemahi v Hakoodran pogorju. Ko se je slaba lesena koUflbe na vseh koncih se-sedla, je z nogo udri »p*jl«M vratca, da bi šel ven. Komaj pa je pomjjttl eno nogo ven, ko je dobil silen sunek v hrbet, ki ga js vrgel kakih več metrov daleč onstran hiše na neki travnik. Ko je hitro vstal, ga ie zopet vrglo naprej in to se je ponovilo še nekolikokrat. Končno je obležal, ker sploh ni bilo mogoče stati po koncu, se oprijemal trave, toda zemlja ga je ležečega zibala gori in doli. Imel je občutek, kakor bi ležal v morju in bi ga morski valovi pozibavaK. Neki zakonski par se js pripeljal z avtomobilom pred neko prodajalno in stopil notri, medtem ko ga je žena čakala v vozu pred vrati. Ko se je vrnil m je ravnokar z eno nogo stopil na stopnico avtomobila, se je zrušila hiša nad njim. Žena je zadobila ▼ razbitem avtomobilu več poškodb, toda o njenem možu ni bilo več sledu. Dve dragi gospe sta bili v posetih pri neki prijateljski obitelji. Ko sta šli skozi vrt proti hdši, sta z grozo videli, kako se je hiša rastrgala na dva dela, en del je padel na levo, drugi na desno, na sredi pa je obsedela pri mizi gospodinja in na ta način ae je čudežno rešila. To so srečne rešitve. Kako se je vršila tragedija onih, ki so poginili, je večinoma neznano. Nekatere teh zgodb so naravnost pretresljive. K najhujšim slučajem je treba prišteti konec ravnatelja Nemške banke v Jokohami, ki je z eno nogo ležal pod razvalinami Mnogi so prihiteli k njemu, da bi ga rešili. Delali so naglo, toda m bilo mogoče dvigniti težka bremena — in ogenj se je bližal. Tedaj je nesrečnež prosil, naj mu odsečejo nogo in naj ga odnesejo proč. Ko so reševalci premagali prvi odpor kroti temu načinu rešitve, so se opogumili, zvezali so nogo z vrvjo preko kolena in mu jo s sekiro odsekali. Toda razume se, da je nesrečnež v kratkem umrl, ker je po tej preprosti operaciji moral izikr-vaveti. Ganljiva m grozna je naslednja usoda nekega zakonskega para. Mož je odhitel po delu domov, da se vrne k svojim dragim, pa dobi ženo in otroka pokopana. Takoj se je spravil na delo, da bi ju odkopal in res je otroka izvlekel na prosto. je vlačil in dvigal še druge tramove, da bi rešil tudi ženo, a tedaj so udarili že plameni do njegs. Njegovo delo napreduje naglo, toda še je mnogo materiala na potu, a ogenj in dim ga dušita. Tedaj mu žena zakliče, naj resi otroka in sebe in naj ne muči več okoli nje. On se še vedno _____________ ^_________________ se krat kamen,' toda naglo se je obrnil in abežal. bori, ko ga plameni že oblizujejo. Pa vse za-Nesrečnikova kletev mu je sledila, toda polo- ! stanj. Zadnjič pozdravi ženo in jedva mu je žaj se ni zboijšal. Zopet se je streslo vse in j ostalo toliko časa, da je rešil sebe in otroka grmelo in pokalo vsenaokrog. Zgoč dim se je ———————————— nagLo razširil do tam. Neki japonski delavec je prišel nepričakovano mimo in je zapazil nesrečnega inozemca v razvalinah. Takoj je pobral s tal velik kamen in začel udrihati po onem kamenitem bloku in glej: ni bil masiven ampak le kos stene iz opeke. Veliki kosi Borzna poročila* avstrijske krone . . • • • češkoslovaške krone • • • dinarji . . j je mogel že nekoliko gibati tedaj pa se j m^e 9 m i 9 9 m ; oni Japonec ozre, pobledi, vrže vse proč in j dolarji • • • • • zbeži. 2e skoraj rešeni mladenič se ozre ves j francoski franki • začuden v ono smer, kamor je gledal Japonec, j Švicarski franki in tedaj je razumel njegov nenadni beg: tam I naprej je razsajal ogenj! Tedaj pa je zadobil nenavadno moč. Z nadčloveškim sunkom se i mu je posrečilo izvleči roko iz neusmiljenih klešč, z njim je razbil zadnje ostanke one opečne stene in zbežal ven, ko sta mu vročina in drm še zapirala sapo, Še-le pozneje je zapazil, da se je močno odrsal po raznih delih telesa. Toda njegove oči so se blestele, kakor da je našel zveličanje, ko je oprt na palico in ob moje rame šepal proč iz Kraja skorajšnje smrti. Doživljaj neke nemške družine, katere gospodar je bil pek in slaščičar. Žena se je na-; hajala v prvem nadstropju in je ravno kopala angleški funti papirnati • trga. 0-11 0*12 0.0325 0.0330 67.— 67.50 36.10 26.25 11.50 12.— 28.07 23.17 124.50 125.— 403 — 406.— 101.15 1U 1*65 KajvSSj« cm plačujem za O z kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, |azbfiCQV|iBaG(| vt- svojega komaj leto starega otročička. Hkratu yQr§€ krftOV Clivlilt ; joj e treščilo iz ene stene v drugo in predno j _ ^ ___ ' * se je zavedla, kaj se godi, se je pogreznila z ; OOIttaCBrt X3|CBVa ' otrokom v naročju doli. Spodaj se je znašla i aaa m ^.a flP & ILJž na nogah stoječa in otrok je bil ravnokar Oa H MB 11 ^ ^ g® skremžil usteca na jok. Ko je skušala priti ^^ __ Trst, Via tesara Baftftistf 10 II. nadeli vrata 16 35 | ven skozi neko luknjo, ki je bila pred njo, jo ; je zagledal cd zunaj eden njih japonskih delavcev in ta ji je pomagal ven. Njen mož je lu f* jc Jjuuio^ai V tu. I1JCU uiut jv V bil v prodajalni, ko je izbruhnil potres. Ste- Sprejemajo SC pOSlljatVe pO pOSU. □ □ n □ a □ □ a D □ j t □ ! O | o' □ □ j ai Ustanovljena leta 1905, Delniška glavnica Ut. 15.000.000*- popoHtoma vplačana. G?avni sedež: Trst, VSa S. fftfcot* 9 (Lastna palača). — Podružnici: ABSAZIA, 2A&A. !a|iyji vsako trgovsko operacijo z Jugoslavije potom saveznoga zavoda Jadranska Banka v Beogradu Ljubljani in Zagrebu In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije. D j kradiio z» fsskup blaga* subvencije na blago. Masi efektov In Informacije. Kapula in prodaja □ j Hi draga valuta, Jamstvene a!_______ □ □□□□□□□□□□□□ a d a a □ a oa a □ a □ aaaaaaaaaaaaaoaaaaaaoaa □ □ a □ a a o □ □ □ □ □ □ a o a □ □ □ a p □ □ a O iS Si DELAVSKE ZA TRST. ISTRO IN FURLANIJO Vsled povečanja in koncentracije vseh oddelkov za oblačila v skladišču Piazza della Borsa štev. 6 VSEH ODDELKOM 111, in II. BI&$0 59108 vo'na' cm' ^z^rane barve za plašče, iti Lacii-Tenflis izt>era po L 3*25, 3*50 in h'— Volneno blago ^f/ :a ?b'.eke in od L 8,- mml ffliž men,........L 5'SO, 9— m 910 Tfflž dainaskiran, 120 cm, v izbranih barvali L 14*50 in 1515 Brisače s traažami, 55X110 cm, . . .......L 313 Srajce zefir in cretonne . . ..........l \m Ourotnim mehki, izbrane risbe . . .......L 118 Nogavice, m@sk@ in lesssks Volnene in bombaiaste pletenina Popolni izb@ra drobnarije Robci od L1*- naprej, beli, z barvami S iour, barvami z risbami zasinfe novosti. Blago za moške obleke, pettinato. □□ Oddelek izdelkov Paietots, povrSniki in dežni pžasčl. □□ Velika izbera obleči« in ioplc dečke in otroke. Odprto od 9 do 13 In od is do 19.