KatoIIšk rrrhien Ust. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po poŠti zs celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četertleta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta l gold.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprei. Tečaj XXVI. V Ljubljani 21. sušca 1873. Ltet 12. Ifff. Miriš — tnoeno orožje proti Jezi in tnaseeeanju. „S krotkostjo in spoštljivostjo imejte dobro vest, da v tem, v čemur vas opravljajo, bodo osra-moteni." I. Petr. 3, 16. Kako Škodljiva je jeza, to so spoznali že pogani. O gnjevu ali jezi piše poganski modrijan Seneka takole : „Glej kako mnogim je že škodvala njih jeza. Nekterim 80 v divji jezi popokale žile; kri jim je uderla iz nosa in iz ust; oči so se zalile s kervijo; tudi zboleli so nekteri hudo. Ni je lože poti do norosti od jeze. Mnogi, kteri so v jezi zgubili svoj razum, ga nikdar več niso spet dobili." — V tem smislu grozi tudi sveto pismo: ^Neumneža res umori togota njegova." (Job. 5, 2.) V bajeslovji poganskem se pripoveduje, da je pri vhodu do podzemeljskega svetd stražo imel grozen pes Cfrter po imenu. Ta pes je imel tri glave, gadji gol-tanec in rep zmajev. Privezan je bil na verigah, a lajal je tako strašno, da se je treslo vse podzemno kraljestvo. Temu groznemu psu se primerja jezni človek, kteri hudo napada, grize in terga, kdor koli se mu približa; laja ali bruha na vse strani, ni živim ni mertvim ne da pokoja. Jezavi ljudje so kakor nesterpljivi bolniki. Nič, prav nič jim ni po volji. Ako jih položijo na levo stran, nočejo ležati na desni; ako jim peč zakurijo, jim je prevroče; ako jim jo malo aH celo ne zakurijo, hočejo koj zmerzniti. Kadar jim dajejo zdravila, oponašajo, da jim prav ne deržijo žlice, da jim prenaglo ali premalo vlivajo itd.; nobena reč jim ne dopade. Ako jim kdo kaj govori, jih koj bolijo ušesa ali glava; ako molčijo, se pa jezijo, da nobeden zanje ne mara in jih nobeden ne razveseljuje itd. — Enako ravna jezavi človek z Bogom Z ničemur ni zadovoljen. Zdaj mermra zoper Božjo previdnost, zdaj graja Božje dopuščenie ali obiskanje; zdaj oponaša Bogu, da je zaslužil boljši osodo; vedno se šteje za nedolžnega in pravičnega; vzdiguje se zoper voljo Božjo, obrekuje in zasmehuje Božjo modrost; da bi bilo po njegovo, drugače bi vladal svet! Oh kako veliko je tako zbeganih ljudi na zemlji! Junaški vitez, Hildebrand po imenu, je bil nekdaj od Brunona, tudi viteza in someščana, hudo razžaljen. Seree se mu vname; kar dočakati ne more jutranjega svita, da bi se zmaščeval nad sovražnikom svojim. Tako prebudi ce'lo noč. Zjutraj zgodaj si opaše meč, ter se pod& na pot. Ker pa je bilo se prav zgodaj, stopi — grede mimo neke kapelice — vanjo, sede in pregleduje podobe sim ter tje po steni, ki jih je obsevala rana zora. Bile so pa podobe tri. Perva podoba je kazala Zveličarja v zaničljivem ogrinjalu pred Pilatom in Herodom, in spodej napis: „On ni preklinjal, kadar so preklinjali njega!" Druga podoba je imela bičanje s podpisom: „On se ni grozil, kadar je terpel!" Tretja pa je kazala križanje in besede: „Oče, odpusti jim !" Te podobe so ga tako ganile, da poklekne in moliti začne. Iz kapelice stopivšemu pridejo naproti služabniki viteza Brunona: „Prav k vam smo namenjeni i pridite k nam, naš gospod je zelo bolan in leži." In tako gre z njimi, vstopi v izbo, kjer je ležal Brano. ,,Oh, odpusti mi mojo krivdo, pravi Bruno vstopajočemu, jaz sem tebe hudo razžalil!" Prijazno mu na to od ovori Hildebrand: „Jaz nimam ti kaj odpuščati; jaz se več ne jezim." In podasta si roke, se objameta ter tolažita med seboj v priserčni ljubezni. Kristjan, ako jezo čutiš kedaj v svojem serca, in te vnema maščevavnost, nikar se ne spominjaj razža-ljenja, in ljuboeen Jezusova vzmaga v njem. Kadar je Ludvik XII. na kraljevi prestol francoski bil povišan, reče, da se mu predložijo imena vseh, kteri so pri predniku Karolu VIII. bili dvorni svetovalci, in z rudečim križcem zaznaranja imena nekterih, ki so pod prejšnjo vlado bili njegovi nasprotniki ter so pripomogli k njegovemu jetništvu. Ta rudeči križec ie pa vzbudil veliko pozornost. V kratkem se je razneslo to po mestu, in nekteri, ki so imeli slabo vest, pobegnejo boječi se. da se hoče kervavo maščevati nad njimi. Med tem pa jih pokliče Ludvik k sebi ter jim pravi: „Rudeči križec pred vašimi imeni služi meni v opomin, naj vam zavoljo kervave smerti svojega Gospoda Jezusa Kristusa odpustim iz serca, kar vam zdaj res storim. Hodite tedaj prepričani, da za to zadolženje, ktero ste si naklonili proti knezu orleanskemu, se francoski kralj nikdar maščeval ne bode." Zavol jo kervave 6merti Kristusove na svetem križu je odpustil Ludvik sovražnikom svojim. Rad bi imel zgovornost sv. Janeza Zlatousta, Avguština, Basilija, da bi to slavno prigodbo, doveršeno po zgledu Jezusovem, dost >jno mogel ceniti in poviševati. Kaj je govoril Jezus, kadar je brez odeje in ves v kervi visel med nebom in zemljo? K nebeškemu Očetu je klical: „Oče, odpusti jim, sej ne vedč, kaj delajo." Ta mogočni klic ni veljal le Judom, kteri so neusmiljeno tedaj ga kri-ževali; on je veljal vsem narodom in ljudem, in je veljal tudi nam: „Oče, odpusti jim!" Ta klic je pa bil več kot sam6 prošnja za sovražnike svoje. V dokaz, da on sam more in hoče odpustiti in odpreti nebo reče k razbojniku : „Še danes bos z menoj v raju." Dal se je Jezus visoko povzdigniti na križ, da bi ga vsi vidili terpeti in umreti; da bi vsi slišali in razumeli glas njegove ljubezni. Dal sc je z žeblji pribiti na križ, na rokab in nogali, kakor da bi hotel na veke privezan ostati k naši zemlji; na križu raztegujc svoje roke, kakor da bi dobri oče objeti hotel svojega zgubljenega sina. Scrčno stran si je dal prebosti, da bi odperl nam pot k svojemu sercu; pripravil nam je zavetje, v kterem nas noben sovražni duh napasti ne sme; oblačila se je dal oropati, da bi nam prid-bd oblačilo svatovsko: da bi nas nikdar no pozabil, dal sije na glavo vtisniti krono ternjevo. Nekolik o o brm\H mladine* Ne 1«> drugod, ampak tudi že po Ogerskem, kakor toži ,,Kath lik," izhaja veliko judovske in druge plaže in šare, ki -nta biti berilo za mladino, je pa v resnici le l vari na za njeno pohujšanje in spačenje. Dajejo se v nemščini in madjarsčini na svitlo „Kindcrzcitungen" in enaka roba, pa ne iz ljubezni do mladine, ampak iz lakomnosti po denar,i itd. Obsegajo namreč bedarije z ravn«» tako zaiiikarnimi leso kipi, s kakoršnimi rečmi se že v pervih letih dober kus in panr t otrokom pači. Ogibljejo S" taki slopivci vsega, kar meri na razodeto veto, o/.na! uj"jo pa ie n kako m-Tido za korist na tem svetu, kakoi šna brez vere v prihodnjost nobene podpore nima. ..Katlflik : o tem daje nektere svete. Le samo o.i resnično katoliških pisavcev bukve ali času ki naj se mladini v roke dajejo. Spisi morajo biti v katoliškem duhu, lahki, umljivi, liiični, ne preveč iznad okrožja te/a, kar otrok zamore misliti. Veliko bolj naj so razkazuje lepota čednosti, kakor pa da bi se pregreha popisovala. Besed, pojasnovanj tacih reči, ki so čistemu sercu spotikljive, se je treba ogibati. To pa p. sebno tiče š.- tudi podobe. <Štacunarji, bukvarji in drugi, ki z enakimi rečmi človeštvo pohujšujejo, niso človeki, ampak ..človckou;rei: — pravica Rožja piše v sodnje bukve vsak« mm »o. ktero pohuj.šajo taki nesramni barantavsi). Za manjši otroeiee naj so kr. t^e povesti, za veči nekoliko daljši d« godb--. po, isi, in kar je moč, iz življenja. Pri izmišijarijali že tnali otrok sam kmali vali, daje le izmi-!ij:i L; nima tolik , moči do njegovega seica, kakor pa dja» ske dbe. Molje je, da se tudi v tacih prilikah nekako omeni, •la so !.• po /. vije].ji -ploh posvete, kakor pa »la bi se reklo, res se je z-, dilo, kar je ie podoba in prilika človeškega živi er.ja. Vestin, res keršausk učenik, duhovni pastir, nekoliko že i/najdeni st««iši zamorejo otrokom za l»,anje primerne bukve izbirati. Kar še sam ne poznaš, kar nisi preh al, ne daj drugim brati. Šolskim otrokom naj starši ne puste družili reči prebirati, dokler svojih šoskdi dolžnost niso dopolnili. Velja naj posojilo bukvic kakor povračilo za pridnost. Otroku, ki se navadi tako rekoč volčji biti na branje in mu to stra>t postane, branje ni več vselej v korist, ampak lahko v škodo in spačenost. Veliko mladino od branja dobrih bukev prestopi k zanikarnim in z lažnjivimi romani se popolnoma spačijo, da niso za nobeno djansko rabo več. Romani malokrat popisujejo to, kar je, ampak le to česar ni. Sedanji romani so veči del naj veči pohujšljivci, lažniki in obrekovavci. Dobrim stanovom, redom, osebom prpisujejo hinavstvo in pregrehe: hud« bne in l.ič vredne ljudi pa stavijo pred oči kaki r izglede in podobe čednosti. Skor vse visoke vladarske in sicer očitne oseb obojega spola in sto dru- gih mažejo v svoje romane in popisujejo jih kakor naj ostudniše grešnike in gre snice. Iz Nemškega toliko gerde robe pošiljajo bukvarjera, da bi pri vsauem bukvarji vsako leto imel konj ciosti peljati. Kateri bukvar je brezvesten, da v to satansko barantijo roko pada, stori strašno veliko pohujšanja. Dandanašnji pišejo posebno zoper duhovstvo in kloštre, ker mavtarji bi radi najprej t6 spod n6g spravili, da bi potlej ložej Cerkev zaterli. Za Cerkviioali pa tudi še prej pridejo na versto prestoli. To smo ob kratkem omenili, da vedo starši in drugi mladino varovati nevarnega in kužljivega branja. 0 domačih umazanih povestih, pesmih itd. smo že o več prilikah govorili. Dobro pomnimo, da že pred več leti so marsikteri, ki so na tujem vero zapravili, osorno žugali, kako hoče o naš narod z zanikarnimi spisi olikovati!" Marsikteri spolnujejo po nekoliko svoje judeževo delo, pa veči del gre njih početje na kant, ker naš narod je veren in nraven in ako vidi, da je kaki sad Adamovo jabelko, ga noče grizti. Se ve, da brez škode tudi ni. Naj bi vsak pomislil, da pervo in morebiti naj veči škodo stori sam sebi, ako strup pohujšanja spisuje in trosi. Zakaj, kakor gotovo je, da večni Hog čednost hoče in ljubi, pregreho pa sovraži, ta'»o g »tovo je, da se bo nohujševalcu njegova hudobija strah vit o utepala. O tej priliki boui gg. duhovnom, staršem in oHgo-jiteljem za mladino posebno prip ročen gosp. Tomšičev ,,Vtrterf1 ki je ravno tako luično in prijetno kakor koristno in podučilo pisan. Cena je za pol leta v Ljublj. 1 gl. 20 kr., po pošti pa 1 gl. 30 kr. — V Davton-u v Ameriki pa je jel izhajati veči časnik f.Maria Hi/f namenjen za katoliške deržine, ki prinaša zmiraj nasproti času primerne podobe in spise, zlasti za mladino, pa tudi za odrašene, in je pohvale vreden. Za deržine viših krogov, ki se uče angleščine, ima še tudi to prednost, da vsaki list ima zraven nemških tu ti nekoliko angleških kratkih členk« v. Poslednji list (št. V.) od 1. sušca ima med drugim členek: Sveti Jož-J tako le: ,,Sv. Jožef je bi' rednik ljubega Deteta Jezusa .n ženin preblažene Marije Device. V v< rni zvestobi in stanovitos'i je Rogu služil. Sedaj je naš mogočen besednik pri Rogu. O neštevilni ljudje mu vedo hvalo za prav posebne milosti. Ker je sušeč mesec p >sebno njegovemu česenju j)03večen, o nikar ne pozabite ljubi otročiči, prav veli-krai misliti na sv. Jožefa. Pridno in radi berite njegovo življenje. Sklepe, ktere j>ri tem storite, skusite precej spolnovuti. Vaše zaupanje do sv. Jožefa bo tako zmiraj veče. Kake težave, ki vas zadevajo, bojo vara ložoje. Tudi ne opustite v vsaki potrebi k sv. Jožefu se ober-niti, da vam pomoč pri Rogu izprosi. Gotovo bodete prejeli milosti ui poterjenja. Na nekaj va3 bi še posebno opomnil. Poslednji cerkveni zbor je sv. Jožefa postavil varha vesoljne katoliške Cerkve. Ako je kdaj Cerkev bila potrebna posebne pomoči, je le te potrebna zlasti zdaj. Le pomislite nekoliko, kako togotno jo preganjajo. Sv. Oče papež so oropani in v svoji naj visi pastirski službi za-derževani. Cerkvene redove ali samostane, ki so glavni stebri sv. Cerkve, sovražniki s silo odpravljajo. Mašni-koni z ječo žugajo, ako vernikom naznanujejo nevarnost, ktera veri in Cerkvi žuga. Napraviti hočejo tako, da bi se otroci po šolah več keršanskega nauka ne učili. Zakaj verne io goreče učenike in učenice iz šol izganjajo (po Nemškem, Laškem itd.) Kratko rečeno, znati je, da pekel se z vso svojo močjo na noge postavlja, da bi zaterl sveto Cerkev. Prosite toraj sv. Jožefa, naj Cerkev varuje. Noben dan naj ne mine, da bi k njemu ne molili za zmago sv. Cerkve." Ne vemo, kdo je v Ameriki tako dober, da nam pošilja po 5 iztisov tega izverstnega časnika, kteri vsi dobro mesto nahajajo. Ako ga kaki dobrotnik pošilja ,,gratis", Bog mu tisočkrat poverni dobroto; ako pa zvemo, da se ima plačati, kar smo prašali po gosp. mis. T., bomo vse lepo vravnali. In ako bi kaka deržina želela tega dobrega katol. deržinskega lista, bomo zvedili, koliko je plačati. (Glej v tem oziru ravno dospevši dopis iz Amerike v Ogledu. Vr.) Ter sli o -potili sho pismo. Moj dragi prijatelj! (Dalje.) Ti, kakor praviš, zato ne hodiš v cerkev, ker so maše vselej enake, toraj dolgočasne (!)*) Prijatel! kat. vera, in njena božja služba ni in ne smč biti „modi" podveržena, kakor naše suknje. Bog je nespremenjljiv, toraj tudi nespremenljivo mora biti naše častenje Njegovega presvetega Imena. Sv. maša, nar imenitnejše, nar svetejše opravilo, kar koli jih človek, bodi si kdor koli, na tem sveti opravljati zamore, je vedno ponavljanje človeškega odrešenja. Res pa ni, da je vselej enaka; sej en del molitev se spreminja po časih leta, opravi se pa nardalje v pol ure. Kar se pa tiče službe božje o manjih in večih praznikih, ko se sv. maša spremlja s pobožnim petjem in primerno glasbo, vmes pa z ozna-novanjem Božje besede, ki je kruh duhovnega življenja, ona tako izdira serca iz pers vernega ljudstva in jih v višave povzdiguje, da boš zastonj v vsih drugoverskih Božjih službah iskal enakega veličanstva. Komur je pa to še dolgočasno, o ta naj le rajši pohaja teatre poslušat prazne kvante mesene spotikijivosti in sploh več zapeljivega, kakor pa podučljivega. Ti praviš, da nar pametnejše storiš, ako živiš in misliš, kakor te vodi prosto ravnanje duha. Mar bi rekel naravnost z eno besedo, da si prostomišljak. Dobro! jaz bi bil tudi s tabo, samo ako bi bil naš pervi oče taki ostal, kakoršen je izišel iz Božje roke; ali po nesrečnih nasledkih izvirnega greha: „nitimur in ve-titum semper, cupimusque negata: vedno silimo v hudo, in poželimo to, kar je prepovedano," — če tudi smo vselej nezadovoljni in nesrečni, ako poželenje poslušamo in nasitimo. Je to mar modrost? — Ti pa si menda spet kak racionalistiški „šalbahter" v roke dobil. Tudi divje zverine v gozdih in afrikanskih pušavah imajo nekak prost duh, instinkt. Nihče naj se mi ne prikaže kazaje na človeško pamet in razum; ker ravno te zmožnosti duha človeku brez vere, brez božjiga nauka podajajo bistrnst, kako bi za svoj lastni prid zlorabil svojega bližnjega! Skušnja te tega vsak dan uči. Tudi ne lepšaj svoje brezvernosti s posvetnimi postavami ; sej menda tuili H« tentoti in drugi divji ljudje po otokih Mirnega in Južnega morja niso brez njih, pa vender eden druzega žrejo. Posvetne postave prostomišljak le dotlej „respektira," dokler policijsko oko nad njim straži, pa se takrat ne vselej. *) Kakošne pa so pisarske številke po kancelarijab, ka-košne rokodelske opravila itd., ali ne zmiraj enake ? so mar tudi te dolgočasne? Sicer se pa sv. maše vravnane po letnih časih in p> praznikih, tedaj vselej kolikor toliko razločne, gotovo bolj različne od mnozih pisarniških opravil. Vr. Zadnjič si se pohvalil, da ti se deržis le nake roman tične filozofije!" Smešno; ker zvun tebe samega noben človek ne ve, v čem je ta romantična filozofija, in s tim si krono postavil svojim do zdaj opomnjenim zmotam. Prijatel raoj! Platon, greški filozof, vidši razuzdanost svojih somestjanov, da po voglih atenskih ulicah postaviti visoke stebre s tem le napisom: „Popotnik, glej na to, kar je pravo!" Tudi mi smo popotniki, tudi mi imamo steber z napisom: „Sveti križ", na kterem je pred osemnajst stoletji Bog - Človek, na. presladki Zveličar, na Golgoti poterdil Svojo nebeško filozofijo! S križem bil si zaznamnjan berž, ko si svetno luč zagledal ; križ te bo spremil danes ali jutri na mesto večnega pokoja; križe nahajaš po cestah in po potih nočem reci v cerkvah, ker vanje ne hodiš —, križe kralji in cesarji postavljajo na svoje krone; s križi vladarji zaljšajo persa svojih zvestih služabuikov in podložnih. Pa o čudo! vstani po konci, razstegni narazen roki, in sam kažeš podobo križa! Sedaj p«»jdi, pozabi na vse, kar si se skoz toliko let učil v šolah, v časih, kader so profesorji več duha kakor tvarine v glavah imeli, pa išči si filozofije zvun sv. Križa, kjerkoli ti drago, viditi bi hotel, koliko nje in kakošno boš našel! — Ali nemara boš pri tem rekel: ha, ha! če, ni vsega verjeti, kar se na poterpežljivi popir natiska, kar moj prijatel sam pravi; evangelij, na kterega temelju stoji filozofija sv. križa, je tudi mertvo pismo, j<- le predmet vere. — Ne prijatel, temuč kakor svitlo solncc razsveti in ogreje vse druge stvari, ravno tako osvetljuje in oživlja sv. evangelij vse tiste, kteri ga radi berejo, in žive po njegovih naukih. Pa če ravno vsak človek, ki kolikaj človeške vrednost in poštenja v sebi čuti, gleda, da k spoznanj resnice pride, tudi če mu je neugodna; vendar dosti in dosti je viditi ljudi, posebno takorečenih napol-učenjakov, kteri se kakor kuge boje v roke vzeti bogoljuben spis ali knjigo, ker rajši ostanejo v temi svoje letargije, mertvičnosti, kakor da bi božji resnici v oči gledali. Jaz pa se nadjam, da ti nisi eden takovih, temuč da si poštenjak, in kakor poštenjaka vjaraem te v besedi: „Audiatur et altera pars", ter priporočam ti pazljivo branje sv. evangelija. Pred vsem moraš pa ve-diti, kdo in kaj so bili tisti štirje možje, ki so ga popisali. Resnico boš v njeni našel; samo to ti moram povedati, da evangelist Marko je bil učenec sv. Petra, ev. Luka pa sv. Pavla. Ker pa ta dva zadnja, učenik in učenec, nista bila očesni in ušesni priči vsega tega, kar je zadnji popisal, in je tudi on (sv. ev. Luka) bil rojen in izrejen deleč od judovske dežele in od poganskih staršev v Antijohiji sirske dežele, sledi iz tega, da pri-godba človeškega odrešenja je od ust do ust šla in bila znana vsemu ljudstvu, tudi daleč čez judovske meje. Tako, prijatel moj, čitaj, pa se boš začudil, kako je mogoče, da tiste štirojne knjižice so pridobile modrijane in učenjake — in pa v tadašnjih časih vesoljnega miru med narodi tacih ni bilo malo. — Čitaj, pa boi zvedil, zakaj so tisoči in tisoči mučeneev n^prestrašeno svojo kri prelili, in jo še prelivajo. Citaj, pa boš vidil, kdo je tisoče izmišljenih bogov preplašil iz glav poganskega sveta, in je posadil va nje enega saraege K r i-ž a ne ga. Vidil boš, za čiga ljubav se milijoni mladen-čev in divojk vsemu posvetnemu veselju odpovejo, in boreči se sami saboj le po duhovnem hrepene. Vedil boš, kdo je poveršju zemlje vso drugo podobo dal; kdo za Božjo čast velikanske cerkve zidal; kdo vsem, tudi posvetnim vedam pravi temelj vstanovil. — (Konec nasl.) Mz Srice. (Spisal P. Maks.) (Dalje.) Keršansko vero je prinesel k ajdovskim prebivalcem Recije v 2. stoletji po Kr. najprej sv. Lucij, škof in mučenec. Pripeljal je seboj svojo sestro sv. Emerito, ktera je s svojim sv. bratom goreče spreobračala nejever-nike. Kakor pripoveduje legenda, sta bila naslednika neke britanske kraljeve redovine. Oba sta terpela muče-niško smert v Graubiindenu okoli 1. 17(5, — Em«-rita v Trimsu, eno uro pod Kurom, Lucij pa v Martiolu. Njegov spomin se obhaja kot praznik 3. dec. po celi Kurški škofiji. Enaka osoda je zadela 100 let pozneje sv. Gavden-cija v Malojskem podgorji, v gornjem Engandinu. In sploh ni bilo manj svetnikov in mučencev, kteri so s svojo kervjo pričali kersansko vero, kakor v vsaki drugi deželi. Nauk od enega samega Boga ni zginil s pomor-jenimi spoznovavci; razširil seje na tihem in je sad rodil. Častivci Križanega po se zbira!i v občine, tako da 200 let pozneje — 1. 452 v kalcedonskem cerkvenem zboru že nahajamo Asima kot Kurškega škofa. V mestu Kuru je bila že 1. 4'.'5 škofijska cerkev sv. Martina Škota (zdaj luteranska moliŠnicai in kmalo potem, okoli I. 550, cerkev sv. Lucija (zdaj škofi,sko semeniše) z minihi sv Benedikta. V Granbiindenu pa je nejever-stvo ostalo še dolg i časa. V pervi polovici • >. stoletja je pri.-el sv. Sigbert v vzhodnje kraje Reci je na prednjo Reno. Njegovo stanovanje je bil skalnat berlog v la večkem okraju; tam okrog je učil in kerševal ajde. Placid, deželan — tistega kraja, mu je dal vsega, kar je imel. Na to je vstanovil Sigbert svoj pervi samostan, ktcrega je Kurški škof Thello bogato obdaroval, in je potem postala sedanja benediktinska opatija Dissentis. Kmalo potem je bil vstanovljen tudi ženski samostan Katzis v dolini Domlešg, v kterem so zdaj dominika-narice. — Tako ho nastali v deželi novi samostani, celica pri celici, cerkev pri cerkvi je nastala po pobožni radodarnosti, in v začetku i'. stolet a je štela Kurška Škofija že cerkva, in se je še vedno bolj razcvetala, dokler so prihajali g »reči mašnki iz tujih dežel, kt«-ri pri tem ubogem ljudstvu nič druzega ni-o iskali, kakor duš predobivati Kri-^usu. — Toda s časom so taki goreči in nesebični Božji poslanci le redko prihajali v Iie-cijo, med domačimi jih je bilo pa malo, kteri so se darovali iz ljubezni do Boga težavnemu poklicu. Tudi je takrat še manjkalo primernih šol, in bogo^lovske vednosti so se le slabo gojile. Poleg tega je bilo tudi to veliko krivo, da je pob» žnost pešala, ker so bili v po-zncjih letih zavoljo pomanjkanja domačih mašnikov in pravih misijonarjev prisiljeni sprejemati tuje verske uče-nike, ki marsikterili poprejšnje življenje ni bilo brez graje, in tudi namen b «lj rokodelski dobiček — qui se ipsos et non gregem pascebant. — Tudi navada, da so občine svoje dušne pastirje same volile, je bila zelo nevarna ovira, na ktero je marsiktera občina zadela in zgrešila pot prave vere. Pri takih okoliiinah si moremo misliti, da je bilo ljudstvo vedno ne.ednejše. — Tako je bila pripravljena zemlja za rodovitno seme krivo-verstva, ktero se je bilo o tem času začelo razširjati tudi po Švici. (Dalje nasl.) Ogtcit po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Vedno češenje sv. Res njega Telesa v Gnjeznu na Poljskem pod prusko straho- vlado je vzrok, da Poljak čast. gosp. Teofil Espenner tudi po Avstrijanskem pomoči iše za zadevno cerkev. Redovnice sv. Frančiška, pregnane iz Rusije, so bile pribežale na Francosko, med prusko-francosko vojsko pa so s pomočjo kneza Radzivila v Gnjezno na Poljsko se preselile. V tesno kapelo tiši bogoljubno poljsko ljudstvo k vednemu češenju Najsvetejšega, pa ne more blizo. Od Prusov ravno zdaj tudi terpinčeni nadškof Ledohovski jim je privolil cerkev zidati, pa pomočkov ni in on jim tudi ne more kaj. Toraj omenjeni stražnik vednega češenja pomoči iše. (Ako bi kdo želel za svoje brate na Pruskem v tem oziru kaj storiti, lahko pošlje pod napisom: „Ledohovski, Erzbischof von Gnesen und Po3en.u) — Ta gospod tedaj je pripovedoval, da je tam gori čez milijon Poljcev, in Prus ne pusti rad ne šol sploh v poljskem jeziku in ne verouka v domačem jeziku; keršanskega nauka in domačega jezika se morajo veči del posebej učiti, k'eri ga hočejo znati. Pravi pa, da taka sila je narod še le prav zbudila in da ne zoper vero in ne zoper narodnost pri vsi sili ne bodo nič opravili. Več kakor je ta gospod povedal, naznanujejo časniki in je že sploh znano. Prusi si domišljuje, da je katoliško Cerkev tako lahko premagati, kakor Napoleona III. Zato se Bizmark peča s preganjanjem katoliških škofov in zvestih katoličanov, z izganjanjem jezuitov in z njim „bližnjih redov." Ravno tako živinsko pa proti z germaniziranjem Poljcev in Dancev, kar jih ima pod seboj. Nesramnost je tako deleč vzbuht^la, da se s po-nemčevanjein še bahajo. Minister Falk je namreč odkrito povedal, da vlada ima načelo vse svoje podložne nemško odrediti. Ne da bi Prusija n. pr. danski del Slezvika Daniji nazaj dala, kakor je dolžna po V. členu pomirja v Pragi, ga je djala v ponemčevalni mlin, da naj kar hitro naredi iz njega nemško pšeno. Zato je tudi malo verjeti, da bi Prusi Francosko tako radi zapustili, kakor se večkrat Francozje nadjajo. Nabuhodonosar se bo razkračal, dokler in doklej bo mogel. Kako se tedaj godi našim bratom Poljakom pod Prusom, se iz tega lahko sprevidi. Nemščino in prote-stantovščino z betom v glavo vtepati, to je pruska iz-reja pri neteutonskih podložnikih. In kdo so ti butarji? So velik del sami ponemčenci, otroci nekdanjih Slovanov. Pravi Nemci, kakor so n. pr. Tirolci, Parci in drugi germanski narodi, ako niso mavtarji, so vender drugi možje in ne delajo po janičarsko s svojim bližnjim. Vilhelm kralj je 15. listop. 1867 rekel: „Moja vlada bo svoje moči na to obračala, da zadosti pravici, ktero imajo moji katoliški podložni do moje skerb-ljivosti za ohranjen je časti in samostojnosti naj-višega poglavarja svoje Cerkve". — Minister Falk pa Vilhelma cesarja na laž stavi, ker hoče vse pruske podložne „po nemško odrediti", jim vzeti papeža, vzeti vero, vzeti domačo besedo in narodnost; tiste, ki bi se temu branili, pa iz dežele spoditi! Naj bolj divje djanje počenjajo zdaj tisti, ki narbolj z oliko bahajo, da namreč svoje lastne rojake iz dežele mečejo: to so Prusi in Švicarji, cvet absolutistov in republikenarjev. - - Maše vanje Božje. Večkrat se sliši bogokrunsko preklinjanje; posebno nesramni bogoskrunci so med drugimi pisači in časnikarji, ki sv. vero čertijo in preganjajo. Vsim vsvarjenje naj služi dogodba iz Pressat a v gornjem Palatinatu ali ^falci, kjer )e o Božiči 1872 devetnajstletin fantalin storil strašan konec. Ves ljubi dan je pijančeval, zvečer pa se je iz bližnja vasi domu napravil. Na potu je prestrašno preklinjal, n. pr., da ni pekla, ne satana, celo Boga ne ; ako je Bog, da naj še nocoj naredi čudež. — Pa glej! Bog je čudež storil. Bogokletnež se je neprevidoma na tla zgrudil, parkrat zakričal, in ko so mu na pomoč prihiteli, je bil že iz zavednosti in v kratkem času — merlič. — Bukve za včliki teden — Hebdomada sancta. Ker so nove čerke, skterimi se latinsko slovenski včliko-tednik tiska, tiskarnici prepozno došle, ni mogoSe (obširnih) bukev za letošnji veliki teden doveršiti. Pisatelj in tiskar (založnik) prosita torej vse, ki po tej knjigi hrepene, naj še za letos blagovoljno poterpijo. — Podobice čedne za pervo spoved (po 80 kr. stotina), za pervo sv. Obhajilo (po 2 gl. 10 kr. sto), posebno lepo vezane mašne bukve za pirhe smo vi-dili pri g. Gerberji. V Veliki nedelji je umeri ondotni dekan Peter Dajnko, star slovenski pisatelj, znan s svojo metelčici podobno novo abecedo, rojen 23 mal. serp. 1787.^ lZ nemškega Gradca se naznanja v „Slov. Gospodarja" vesela novica, da ondatnih 30,000 Slovenov (največ Slovencev) po veliki noči dobi svojo slovensko Božjo službo. — Tudi v Lankovicu pri Voitbergu, kjer je veliko slovenskih delavcev, oo. Frančiškani ozna-nujejo besedo Božjo vsako nedeljo po slovensko. V LoČah na Štajerskem je zastaran žganjarček, doma iz gor. Ponikve, na sv. Matija dan z bervi v vodo telebnil in utonil. Ljudje so mu napovedovali: „Dotlej boš hodil v Loče žganje pit, da boš tam konec storil". („Slov. Gosp.") — Žganjopivci in žganjolivci zapišite si za ušesa, preden tudi vi telo in dušo vtopite v nesrečnem žganji! lZ Celovca. Njih Svetost papež Pij IX so katoliškim družbam na Koroškem in vsi Kerški škofiji po mil. škofu Vieri-u poslali apostoljski blagoslov. Z Gorenskega. — Svetemu Jožefu za vezilo. (Konec). Po naštetih bogatih milostih, ki so zagotovljene udom bratovšine vednega češenja sv. Jožefa, kakor je bilo že v zadnji Danici" povedano, naj sledijo zdaj tudi še pogoji, pod katerimi se kristjani teli duhovnih zakladov vdeležiti zamorejo. Tile so : 1. Ud prejme v dan, kterega si je v češenje sv. Jožefa izvolil, zakramente sv. pokore in presvetega Rešnjega Telesa; ako tega lahko ne more, naj pa vsaj obudi pravo žalost in kesanje čez svoje grehe, ter opravi duhovno sv. obhajilo. 2. Naj bo z zbranim duhom in spodobno prožnostjo pri sv. maši, pri kateri naj se spominja tudi Jezusa v jeruzalemskem tempeljnu. 3. Naj vsaj četert ure premišljuje žalost in terp- ljenje sv. Jožefa. 4. Naj preživi dan s pobožno zbranim duhom, ter v vedni zvezi s sereem sv. Jožeta. 5. Naj v poveličanje sv. Jožefa opravi kako zatajevanje, ali pa kako duhovno ali telesno delo usmiljenja. . . 6. Naj moli k časti sedmerih žalosti in sedmerega veselja sv. Jožefa 7 očenašev, 7 češenih Marij in 7 čast bodi Očetu, Sinu in sv. Duhu. 7. Naj skonča dan s tem, da obiše presveto Rešnje Telo, in serce svoje daruje sv. Jožefu. K temu se svetuje, da se v čast sv. Jožefu še vsaki dan opravi naslednja kratka molitvica: „0 sv. Jožef, naš voditelj, brani nas in sv. Cerkev!" Za to majhno in kratko pobožnost so sv. Oče Pij IX dne 27. pros. 1863 podelili po 50 dni odpustka. Iz ravno povedanega je razvidno, koliko veliko milost se dobi za en sam v celem dolgem leti v čast sv. Jožefa pobožno zbrano preživljeni dan; ni se toraj tudi čuditi, da so se te bratovšine povsod, kjer so o njej zvedili, z največjo vnemo poprijeti. Pričetek svoj je imela v Milanu na Talijanskem, kjer se je vpeljala po prizadevanju neke imenitne in krepostne gospe._ Ondotni nadškof so to bratovšino poterdili 12. dec. 1854, tedaj 4 dni poznej, ko je bilo Mari j no brezmadežno spečetje v Rimu od sv. Očeta Pija IX kot verska resnica razglašeno. Kolikor je pisavcu teh verstic znano, sprejema zdaj v to bratovšino gosp. dr. Jožef Deckert, duhovni pomočnik pri sv. Leopoldu na Dunaji. (Cooperator bei Sl Leopold, II. Bezirk, grosse Pfarrgasse, Pfarrhof, \Vien). Kdor hoče tedaj v taisto pristopiti, naj se pismeno tje oglasi. Udje se vpišejo v nalaš zato pripravljeno knjigo, v katero se zaznamva poleg imena tudi dan, katerega si je kdo v češenje sv. Jožefa izvolil. (Opomnjeno naj bo tu, da č. g. vpisovavec včasih izvoljeni dan mora po okolšinah nekoliko prestaviti; ako jih je namreč že kaj od več na taisti dan vpisanih. Gleda se vender, kolikor je le moč, na želje posamesnih udov). Pri vstopu dobi vsakdo listek, na katerem je (dozdaj le v nemškem jeziku) vpisano ime njegovo, dan, ki je v češenje sv. Jožefa odmenjen, kakor tudi spreiemni dan. Dalje so na tem listeku tudi še natisnjeni: namen in pogoji; začetek in odpustki; in poslednjič opomba o razširjenju bratovšine. Drage volje se dopošiljajo ti listiki udom po pošti na dom. Kar zadeva razširjanje te lepe in bogato obdarovane bratovšine, se zainore vpeljati ona s privoljenjem duhovskih višjih oblastnij povsod; toraj bi bilo prav močno želeti, da bi vsaj večje slovenske fare ali njih več manjših skup svojemu deželnemu patronu povile k letašnjemu gtrežem čast. bravcem „Zg. Haniee". Med •J.o.U.OH) švicarskih prebivavcev je 9*2.000 katoličanov in so pod oblastjo 4 škofov, kteri imajo svoji* sedeže v t h-le krajih: Kurski škof v Kuru, glav-nem kraju graubiinškega kantona; št Galški škof v kraju in kantonu ravno t«'ga imena; Lozanski v Frei-biirgu v kantonu enakega imena, in Bazelski v Solo-turnu. glavnem kraju Bazelskega kantona. - Dve tih Škoti j obračat.- zdaj nase oči cele Švice in vsega omikanega. zla>ti katoliškega sveta, zavoljo boritev, ki tam razsajajo; to ste škofiji Lozana (Lausaniie) in Bazel, s sed. ži v Fn iburgu in Soloturnu. — Začnimo z Lo/ano; boj se j« zdaj razširil do genovskega okraja: katoličani genev-k.ga okraja so bili popred pod oblastjo vna-njih Savoj-kih škofov. Na željo švicarske vlade so jih izročili sv. <>m tako srečen ljubo domovino zopet viditi. J. Trobec. Vnema Slovencev za božje pota. Kakor za veliki zvon na Šmarni gori prejemajo radovoljne darove pri nas, da se bo razlegal z višave doli po ljubljanskem in gori po soriškem polji itd.; tako na Goriškem zbirajo darove za novo zvonilo na Sveti gori. Kdo bo nam katoliškim Slovencem to zameril, da imamo radi častitljivo zvonjenje? Tovarši vsi okrog, Kerstimo zvon, pomozi Bog, Edinost bodi imenovan ! K edino?ti, k preserčni družbi On ljudstvo kliči v zvesti službi. Od večnih le reči pomljivo Govori ust njegovih glas, Dotikaj se. ga v begu živo Vsih ur s peruto naglo čas. In kakor glas ušesu zgine, Ki krepko se oznani vsim, On uči nas, de vse pomine, Na svetu v.000 gl. tisti, kakor lani: politiško obnašanje pri duhovnih in politiška gosposka odloči, kdo je vreden pribolj-ška, ki se jemlje na ime verskega zaklada; škofe bode Stremajer sicer prašal za njih misel, pa na njih izreke se vlada ne bo vezala; nji bojo poročila vradnikov o o duhovnih več veljale, kakor škofovske naznanila. To je povedal sam Stremajer očitno v dcrž. zboru in je menda dosti jasno vsim, kteri nimajo p o 1 i t i š k e vere. Rimsko. Mali pri sv. Očetu. 2. sušca je bilo v Vatikanu 60 mladenčev raznih večernih šol. Opravili so bili duhovne vaje in pervo sv. Obhajilo v šoli „Pon-terotto," ki se zderžuje na stroške sv. Očeta, ker roparska laška vladna roka je dosegla tudi ta vstav in mu prihodke pograbila. Sv. Oče so bili močno razveseijeni, ker so vidili, kako s;- so bili ti inladcnči poterdili v dobrem v sveti tihoti in kako hvaležni so za dobrote, ki jih vživajo od svojega prestavnega pobrotnika in oee-ta. Z ljubeznjivimi besedami so jih opominjali, da naj ohranijo sad ekscrcicij, in ne pozabijo nikoli sladkega veselja, ki so ga okusili s perviin sv. Obhajilom. Priporočili S) jim nad vso drugi, da naj boj.» na straži zoper pomočke spačenosti, posebno se varujuj-jo zapeljivih bukev in zanikernih časnikov, s kterimi so dandanes dela tolika vojsk i v svetom mestu, da bi brezbožni popačili nedolžnost in čistost n"čujočih. (Naj pre-vdarjajo te nauke sv. Očeta tudi tisti, ki vsaktero bukve, morebiti tudi pohujšljive. razposoju|ojo in pa kt< ri jih sprejemajo. Naj premislijo tisti, ki imajo naj ostudni>i č is-nike na mizi pred otroei in doržino! K