421SlovenSki čebelar 12/2016 letnik CXviii ALTERNATIVNI OPRAŠEVALCI Evropa dobila rdeči seznam čebel Evropski rdeči seznam čebel je pregled ogrože- nosti v Evropi živečih čebel, izmed katerih je medo- nosna čebela ena od skoraj 2000 vrst. Pripravljen je glede na smernice Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), ki so v svetu najbolj sprejet sistem merjenja stopnje ogroženosti. Seznam je izšel leta 2014, pri pripravi pa je sodelovalo več kot 40 vodilnih evrop- skih poznavalcev čebel. Ogrožena četrtina vrst čmrljev Na svetu je znanih približno 20.000 vrst čebel, od teh jih v Evropi živi 1965. Tako kot biotska pe- strost se tudi pestrost čebel povečuje od severa pro- ti jugu. Največja je tako v Sredozemlju, po pestrosti pa izstopajo Balkanski, Apeninski in Pirenejski polo- tok. Petina vrst je za Evropo endemičnih, to pa po- meni, da živijo samo na tej celini. Največ endemičnih vrst je gorskih in otoških. Po podatkih rdečega seznama je v Evropi ogro- ženih 9,2 % čebel, blizu ogroženosti pa jih je 5,2 %. Številka je verjetno precej podcenjena, saj za več kot polovico vrst ni dovolj podatkov, da bi sploh lah- ko ocenili stopnjo ogroženosti. Delež ogroženih če- bel je tako v resnici od 4 % (če so neogrožene vse vrste, za katere nimamo dovolj podatkov) do 60,7 % (če so ogrožene vse vrste, za katere nimamo dovolj podatkov). Skoraj 30 % ogroženih vrst je za Evropo endemičnih. Analizirali so tudi populacijske trende, torej gibanje velikosti populacij. Pri 7,7 % vrst se populacije zmanjšu- jejo, pri 12,6 % vrst so bolj ali manj stabilne, pri 0,7 % vrst se povečujejo, kar za 79 % vrst pa ni dovolj podat- kov, da bi lahko ocenili, ali se njihovo število zmanjšuje ali povečuje. Slika je najjasnejša pri čmrljih, saj so med vsemi divjimi čebelami najbolje raziskani. Od 68 vrst, ko- likor jih živi v Evropi, je ogroženih kar 23,6 %, blizu ogroženosti pa je 4,4 % vrst. Pri skoraj polovici vrst čmrljev se populacije zmanjšujejo, pri tretjini so sta- bilne, pri nekaj več kot desetini se povečujejo, za de- setino vrst pa populacijski trendi niso znani. Čebele najbolj ogroža intenzivno kmetijstvo Rdeči seznam vključuje tudi analizo vzrokov ogroženosti. Najpomembnejša dejavnika ogrožanja čebel v Evropi sta šir- jenje in intenzifikacija kmetijstva ter s tem povezana izguba ži- vljenjskega prosto- ra, pa tudi uporaba pesticidov. Kmetij- stvo naj bi negativno vplivalo na vsaj 366 vrst. V Angliji so za- radi siliranja (zgodnje košnje) in intenzivne paše izgubili že 97 % nekdanjih cvetočih travnikov, na Šved- skem celo 97–99 %. To je še posebej negativno za vrste, ki za svoj razvoj potrebujejo več časa, npr. za čmrlje. Ti potrebujejo hrano več mesecev, da kon- čajo svoj življenjski krog, intenzivno obdelani travniki pa jim tega ne zagotavljajo. Spremembe so zelo neu- godne tudi za vrste, ki so specializirane in se hranijo samo na nekaj vrstah rastlin. Negativen vpliv ima tudi intenzivna paša, zlasti v Sredozemlju, in to ne samo zaradi uničevanja rastlinja, ampak tudi zaradi večje nevarnosti požarov. Pesticidi in drugi viri onesnaženja so kot vir ogro- žanja prepoznani pri 259 vrstah, bodisi z neposre- dnim vplivom na čebele bodisi posredno zaradi uničevanja rastlin s herbicidi. Pomemben dejavnik ogrožanja je tudi urbanizacija. Pritisk na življenjski prostor čebel je zaradi širjenja naselij izrazit zlasti v Sredozemlju, kjer se vse bolj širi turistična dejavnost. Podobno čebele v alpskem svetu ogroža urejanje oz. gradnja smučišč in s tem povezane infrastruktu- re. V Sredozemlju čebele ogrožajo tudi požari, kot kaže, pa bodo ti v prihodnje zaradi podnebnih spre- memb še pogostejši. Podnebne spremembe bodo vplivale na življenje čebel tudi drugod po Evropi. Na evropski ravni še ni varstvenih ukrepov za čebele Delo vključuje tudi analizo naravovarstvenih ukre- pov za čebele. Čeprav čebele zagotavljajo nepogre- šljivo ekosistemsko storitev – opraševanje, pa na ravni Evropske unije še vedno niso sprejeti varstveni ukre- pi, ki bi bili namenjeni prav njim. Njihove potrebe si- cer delno zadovoljujejo kmetijsko-okoljske sheme, Danilo Bevk*, danilo.bevk@nib.si * Dr., Nacionalni inštitut za biologijo 422 SlovenSki čebelar 12/2016 letnik CXviii ALTERNATIVNI OPRAŠEVALCI prav tako veliko ogroženih vrst živi na območjih Na- ture 2000, ki obsega 18 % površine EU. Nekatere države, npr. Velika Britanija, imajo nacionalne načrte varovanja čebel, večina držav, tudi Slovenija, pa ima samo nacionalni rdeči seznam čebel. Pripravljavci seznama so pripravili tudi nabor pri- poročil. Zaradi pomanjkanja podatkov priporočajo ra- zvoj sistematičnega monitoringa pestrosti in številnosti čebel na ravni držav in Evrope. Povečati bi bilo treba varovanje življenjskega prostora čebel, razviti nove kmetijskookoljske sheme, ki bi bile namenjene prav zagotavljanju paše in gnezdenju divjih čebel. Več po- zornosti bi bilo treba nameniti tudi raziskavam dejavni- kov, ki ogrožajo čebele. Rdeči seznam je pomemben prispevek k pregle- du stanja čebel v Evropi in kot tak dobrodošel pripo- moček pri argumentiranju nadaljnjih prizadevanj za ohranitev pestrosti čebel. Upam tudi, da bo očitno pomanjkanje podatkov dodatna spodbuda za okre- pitev raziskav na tem področju. DELO ČEBELARJA Čebelarjeva opravila v decembru Koledarsko leto je naokoli in pred nami je pra- znični december. Čebele so se stisnile v gručo in tako bodo ostale vse do pomladi, ko se bo njihov razvoj začel na novo. Čebelar ta mesec pri čebe- lah nima kakega pomembnega dela, pravzaprav bo za čebele naredil še največ, če jih bo pustil pri mi- ru. Izjema je zimsko zatiranje varoj, pri katerem pač ne gre drugače, kot da odpremo panje in opravimo to delo. Zadnja leta zimsko zatiranje vedno izvajam ta me- sec, saj so zime vse milejše in je novembra v čebelji družini še vedno zalega – vsaj na mojem območju je bilo tako tudi letos. Velja opozoriti, da je zimsko zati- ranje varoj nujno, uspešno pa je le, če v družini ni več zalege. To poudarjam zato, da se resnično prepriča- mo o stanju v čebelji družini in da to delo opravimo natančno in nadvse skrbno. Za ta namen sam vedno uporabljam oksalno kislino po metodi kapanja, kot mi predpiše naša veterinarska stroka. Letos je bilo v družinah neverjetno veliko varoj, razlogov za to pa je več. Lanska zima je bila dokaj mila, zato so se čebele začele že zgodaj razvijati, enako pa velja tu- di za varoje. Leto je bilo tudi razmeroma hladno in vlažno ter izjemno rojivo, vse to pa je koristilo razvo- ju varoj. Že junija je bilo stanje v družinah skoraj alarmantno, pravzaprav takšno, kot je navadno šele avgusta. Kdor varoj letos vso sezono ni nad- zoroval, je že ostal brez čebel. Žal ugotavljam, da je iz leta v leto težje čebelariti, saj se je vsako leto treba hitro prilagajati danim razmeram ter dosledno in pravočasno ukrepati. Opažam tudi, da so zimske gruče v mojih panjih letos manjše kot navadno, to pa pomeni, da so varoje povzročile nekaj škode, a na srečo za zdaj še brez izgub. Sočasno z zimskim zatiranjem varoj panje tu- di opažim. Večina mojih panjev je sicer zadaj brez vratc, namesto njih pa je tam vse leto nameščena 5 cm debela penasta guma, tako da pri teh ni treba narediti ničesar. Del mojih panjev je klasičnih, zato pri teh zadaj namestim 5 cm debelo penasto gumo ter odprem loputice na vratcih, da odvečna vlaga lah- ko uhaja iz panja in penasta guma ne plesni. Po zim- skem zatiranju in paženju panjev v čebelje družine vse do pomladi ne posegam več. Pri paženju panjev je pomembno, da material, ki ga uporabimo za ta na- men, dobro tesni. Če ne, potem se v panjih pojavlja prepih, zato se čebele počutijo slabše, kot če panj sploh ne bi bil opažen. Če tega ni- smo storili že prej, lahko de- cembra tudi znižamo žrela panjev, s čimer onemogočimo vstop mišim in rovkam, poleg tega pa v čebel- njaku nastavimo pasti in vabe za glodavce. S temi opravili smo delo pri čebe- lah za to leto končali. Osta- nejo nam le še druga čebelar- Jure Justinek – Zgornja Ložnica, jure.justinek@czs.si Na večini panjev imam namesto vrat 5 cm peno Fo to : G re go r L už ar