List 48. r I t m, •• V '._v i. N l § K \ • . VM ; r • Bn Tečaj LIX. • • i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone BO vin., za Četrt leta 1 krona 80 vin. po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic" V Ljubljani 29. novembra 1901. » ■ 9 w 9 ' w • " m ' ' 9 ' "" ■ • ' « ' ' V ' * » * 1 V 1 I ' # F 1 9 I 1 r 1 'i 1 * i 1 9 i 1 ' t1 T1 ^t^ nn 'T^ ^T^ ^r^ "Hn ^T^ Tn ^r^ Hn s ^V1 # ¥ 1 ' V 1 Vzlic temu pa menimo, da si ne smemo delati iluzij » nego moramo biti pripravljeni, da nam bo treba izvojevati še hude bitke, predno dosežemo svoj smoter Dosegli smo doslej večjemu šele to, da se vlada v tacih razmerah, kakcršne obstoje sedaj » ne bo mogla odločiti za ustanovitev italijanskega vseučilišča, ako ob jednem ne ugodi tudi slovanskim zahtevam. Slovenci smo provzročili, da ima danes Avstrija svoje univerzitetno Za vseučilišče v Ljubljani. m. t Slovenski visokošolci so si pridobili veliko, toplega priznanja vredno zaslugo, da so tako energično in tako vprašanje, pri katerem so interesirane razne narodnosti, srečno sprožili veliko akcijo za pridobitev jugoslovan- Čehi in Slovenci, Italijani in Malorusi, da je to postal skega vseučilišča v Ljubljani. Potegnili so takorekoč ves » • ■ narod za seboj združili najbolj nasprotujoče si elemente način rešiti. problem, čigar rešitev ni lahka, ki se pa mora na kak in v najširših krogih razvneli navdušenost za to akcijo, kakoršne nismo opazili niti tedaj, ko je za Badenijevih časov se oglasil kranjski deželni zbor s to zahtevo. Ogniti se temu vprašanju ne bo mogla nobena vlada če tudi ima ta zadeva v najvišjih krogih malo Dejanski položaj je sedaj vansko dijaštvo v Avstriji dosti prijateljev, ako bcmo sami skrbeli, da ne izgine zopet ugoden. Vse slo- z dnevnega reda, kakor je izginila tedaj, ko je odstopilo na naši strani in je pri- Thun-Kaizlovo ministrstvo in ni bila sprejeta deputacija pravljeno tudi z represalijami nastopiti, ako se naši za- deželnega zbora kranjskega, škof ljubljanski pa je dobil htovi ne ugodi. V parlamentu imamo na svoji strani vse celo črno piko, ker se je dal voliti v dotično deputacijo. slovanske stranke in tudi javno mnenje mej Nemci nam Poglavitno nalogo imajo pri tem slovenski dr se dalo sklepati iz pisave žavni poslanci. Usoda univerze v Ljubljani je tako n* tako nasprotno, kakor raznih nemških listov, kajti značilno je, da se nemško rekoč v rokah slovenskih državnih poslancev, zakaj ^JB Hjkv En^^Sff ' v ff^Eui cKr tBP "ff v-1 * j1 vi ťml Hfi** * ' ; - ^imKR ■HKli1H5 íffi » ^ jrffftPi Biw \ MSrilSBHfflffl w^ll^r ^j^Bty -* > É Sijď fXtĚY fTaC > ûjt ■ w/w^ i' ^ ižMwl^^^^BB^B^^iffiB dijaštvo ni še v nobenem oziru izreklo proti slovenski od njihovega postopanja je odvisno, kako se stvar zasuče. zahtevi in da razni nemški krogi priznavajo opravičenost slovenske zahteve. Pred vsem nikar ne pozabimo, da v Avstriji vlada še nobenemu narodu razun Nemcev ni ničesar prostovoljno Stališče sedanje vlade glede slovenske zahteve, naj dala. Vlade niso sentimentalne in se preklicano malo me- se v Ljubljani ustanovi jugoslovanska univerza t ni še nijo za načela in za najsvetejše pravice narodov, tudi če znano. Vlada se še ni izrekla, vsaj javno ne. Na konfe- so stokrat zajamčene na papirju. Slovani avstrijski imajo renči klubovih načelnikov je . sicer ministrski predsednik to , kar so ustvarili sami iz lastne moči in pa kar so Korber nekam pikro opomnil, da parlament ni igrača, in dobili od države s tem, da so jo prisilili jim dati. da ne gre, da bi vsak, tudi najmanjši odlomek prebivalstva, Iz lepa niso še ničesar dosegli in tudi ne bodo i oglašal se s svojimi željami v obliki nujnih predlogov ) se bo država vladala po sedaj veljavnih principih. dokler Le ali te izjave ministrskega predsednika vender ne moremo nikar misliti î da še smatrati kot nasprotno naši zahtevi, nego jo državi kaj na tem ležeče, če smo prej Slovenci zadovoljni ali če nismo. Velike države so že umevali tako, da je hotel Korber njo izraziti svojo srečno prebolele čase, ko je vse prebivalstvo bilo do skraj nevoljo, ker se je ta zahteva po nujnem predlogu spra- nosti nejevoljno z vlado ali s krono, kaj bi potem Avstrija vila v parlament neljubi. ? kajti nujni predlogi so vladi skrajno ne mogla prenesti nezadovoljnosti tako malega naroda kakor je narod slovenski. » Letnik LIX. Očitno je torej, da zamoremo glede slovenskega « tega so bili otroci krvavo pretepa vseučilišča samo na ta način kaj doseči, ako naši poslanci strirali proti temu, so bili obsojeni na grozovite kazni a ko so stariši demon- Neka vlado temu prisilijo, ako brezobzirno izkoristijo žena ûa Pr; Ie dobila dve leti težke ječe. To je, kakor umevno vladne zadrege, v kar bo zlasti prilika pri nagodbi se mora biti odločilni boj za naše zahteve sploh pa boj za vseučilišče. Slovenski poslanci zamorejo sami Tedaj zlasti silno razljutilo vse poljske krog Prišlo je do likanskih demonstracij v raznih krajih in tudi v državnem zboru pride stvar še na razpravo Srbija Zopet prihaj brez pomoči drugih zadrževati in zavlačevati razprave o Govorilo se je nekaj o atentatu na kralj nagodbi, kolikor časa hočejo, ker jim daje v to opravilnik Srbij kaj Čudne vesti še ne nebroj pripomočkov. Ako se poslanci odločijo za tako postopanje Čaj pozna, a očitno je, da se pripravij Drago Istina se emo da je kralj začel neko razmerje potem Drage, da se hoče od kraljice ločiti in se je brez dvema, da se vseučiliško vprašanje na katerikoli sestro. Ministrstvo se temu seveda kaj čudne reci. s sestro kraljice poročiti z njeno način reši. Odločijo se za tako postopanje tem laglje, do krize ker bi bilo samo na korist Avstrije in zlasti na korist roča, ne more kralja prepričati in se sodi, da ustavlja, a kakor se po ride kratkem Grška Slovencev i če se nagodba sploh ne sklene in bi se našim Visokošolci so se oborožili V Atenah so imeli te dni pravo revolucijo. in poslancem sploh ne moglo očitati, da so s svojo taktiko prebivalstvu napravili kako škodo. Na drug način sploh pri katerih uprizorili velikanske izgrede se vnele cele bitke z vojaštvom in oseb ustreljenih, nebroj pa ranjenih. Ministrstvo b 20 in je bilo imenovano drugo je odstopilo ne smemo upati, da se v doglednem času reši slovensko zaka) to Radi sv. pisma ! Dijaštvo se je uprlo temu stoji na stališču dijaštva vseučiliško vprašanje. Od mših poslancev je torej vse odvisno in sicer v prvi vrsti od poslancev katoliško narodno stranke. Tej stranki pripada največ slovenskih zastopnikov, ona je torej poklicana, da se postavi celi akciji na čelo. Ako tega ne In da se je sv. pismo iz starogrškega ezika preložilo na novogrški jezik in je zahtevalo, da se morajo prelagatelji ekskomunicirati. je doseglo svoj namen. Stališče ministra Chamber- Kakor rečeno leina, Vojna v južni Afriki. prouzročitelja južnoafriške vojne, je v zadnjem času stori, pade nanjo vsa odgovornost Odkrito povemo, da nimamo veliko upanja > da se poslanci odločili za tako taktiko, saj so že zlezli pod postalo nekam neugodno. Omajano sicer ni čisto nič, ali neprijetno je, ker so Nemci začeli jako hrupno protestovati proti njegovi dolžitvi, da se Angleži ne vojskujejo proti Burom tako kakor so se Nemci proti Francozom. Sedaj ti protesti še ni- klop, vedal ko je ministrski predsednik zamežikal majo in po čjega pomena, izključeno pa ni, da se tem ustvari mej Nemčijo in Angleško posebno potom nasprotje, iz kate da mu tozadevni nujni predlog ni po volji. Dr. Ploj re£a lahko Bog ve kaj nastane. Na bojišču se Angležem ne in dr. Šusteršič sta bila koj pripravljena umakniti nujnost £odi d1°î)rov- Te.d™ se je, Z0Pet veô b°iev in sicer svojega predloga in bržčas se predlog odkaže učnemu Pongalobušu, pri Bastardsdriffu, pri Nequidahillu, pri Meclearj odseku, ne da bi bila vlada primorana, pokazati svojo barvo in povedati, kako stališče zavzema glede naše za- in pri Villirsdorpu. Angleži niso pri Villirsdorpu tepeni zmagali, pač pa bili hteve. V očigled temu ni pretirano, če rečemo mamo pravega zaupanja v eneržijo naših poslancev da ni Obrtnija Politični pregled. Notranji položaj. časopisih še vedno čitati vsake vrste poročila o krizi, katerim poročilom pa se ne pripisuje večje važnosti, ker državni zbor venderle funkcijonira, če tudi težko in počasno, in ker tudi proračunski odsek mimo Borze in borzni posli Spisal Albert Žnideršič. (Konec.) deluje. kaki češki obstrukciji ni govora, vsaj sedaj še ne, dasi se češki poslanci v nobenem oziru niso obligirali in imajo torej popolnoma svobodne roke. Državni zbor. — Poslanska zbornica je v zadnji seji dokončala razpravo o kongregacijah. V imenu naprednih slovenskih poslancev posegel jev to razpravo dr. Tavčar. Nujnost stavljenih predlogov je bila seveda odklonjena, ker so se mladočeški poslanci absentirali. Zdaj pride še cela vrsta nujnih predlogov na vrsto. Glede predloga o jugoslovanskem vseučilišču v Ljubljani se vrše, kakor poročajo nemški listi, poga- branja Primer bi se tudi tako-le lahko pojasniti dal: kupi na borzi 10 000 ^ koruze po 9*40 1. 95.000 kron, 90 000 kron proda B u 10 000 q koruze po 9* i zgubi torej 5000 kron. 90.000 kupi od A-a 10.000 q koruze po kron » proda C-u 94.000 kron 10.000 q koruze po 9 40 > dobi torej 4000 kron. janja v tem smislu, da bi se ta predlog brez prvega odkazal nauČnemn odseku v posvetovanje, se pravi, da se pokopal v tem odseku. Te dni pride na razpravo vsenemški 94.000 kron, 93 000 kron kupi od proda nujni predlog v korist Burom. Protiprusko gibanje v Galiaiji, začelo v Galiciji mogočno gibanje, ki meri v svojih konsekvencah na to, da bi poljski državni poslanci nehali podpirati sedanjo, Nemčiji prijazno politiko naše države. Povod temu je naslednji 4. Zadnji čas se je 93 000 kron a 10.000 q koruze po u 10 000 q koruze po zgubi torej 1000 kron. kupi od Ca 10 000 q koruze po 9 40 9-30 » proda u 9-30 10.000 q koruze po 9-80 98 000 kron, D dobi torej 5000 kron. kupi od a 10.000 q koruze po 9.80 slučaj : neki vasi pri Gneznu na Pruskem se poljski šolarji 98 000 kron proda na borzi isti dan 10.000 q koruze niso hoteli učiti krščanskega nauka v nemškem jeziku. Vsled po 9 50 = 95.000 kron » C z^ubi torej 3000 kron jednostavneje se likvidirajo ročni posli, če je z uradom za obračunanje v zvezi tuds promet. tem slučaju izjednačijo žiro- in clearing-zavodi dolgove in zakteve strank s prenosom osebnih računov s pomočjo vknjižbe od jednega računa na drugi. Špekulanti, kateri sodelujejo v hausse in baisse špekulaciji, sklepajo v isti čas tudi drugo trgovino, pri kateri upajo dobiti ono, kar bi pri prvem poslu zgubili Ti popravni posli (Meliorations oder Bonifications Ge schafte) odvračajo, če so sklenjeni v pravi čas, od dotič- nega špekulanta velike izgube, če ravno so ti posli tudi riskantni. Za špekulacijo so še najprikladnejši takoime-novani nagradni posli (Pràmien Gescháfte), pri katerih špekulanti že v času sklepanja trgovine lahko določijo, kolika sme biti največja izguba. Razlika torej mej ročno in nagradno trgovino , da pri ročnem poslu ne vemo, koliko moremo dobiti ali zgubiti, dočim pri nagradnem poslu ne vemo, koliko moremo dobiti, vemo pa, koliko moremo največ zgubiti. Nagradni posli so različni: jednostavni in zloženi. P o s 1 i z enojno nagrado kupca ali prodajalca. (Einfache Pràmien- Gescháfte auf Nehmen oder auf Geben), kjer jedna stranka v času sklepanja kupčije plača neko nagrado in s tem steče pravico v določenem roku likvidirati posel efektivno plačano nagrado. ali pa tako, da zgubi ■■ à i i * ' Posli z odstopnino kupca ali proda jalca. (DoutGescháfte, Gescháfte mit Reugeld » Vor _ _ • oder Ruckprâmie mit Ecart) kjer se kupčija lahko lik vi dira po pogodbi ali se lahko odstopi, da se izplača iz plača izvestna svota (odstopnina, Reugeld). ' če < #■ . Zložena vrsta nagradnih poslov spekulant plača dvojno nagrado (premijo) in bila, tako steče pravico, da kupi ali proda drugi stranki izvestno količino blaga proti pogodbi ali pa da likvidira kupčijo z zgubo plačane dvojne nagrade (Doppeltes oder Zwei-schneidiges Prámien-Gescháft). bolj komplicirani zloženi posli so, kjer jedna 4. stranka steče pravico, da v določenem času proda drugi stranki blago pod nižjo ceno kakor je dnevna, in da kupi od nje blago pod višjo ceno, kakor je dnevna ali se obvezuje, storiti jedno in drugo. (Stellage-Gescháfte). 5. Končno so še poznati posli, kjer se kupčija ali prodaja lahko ponovi (Noch-Gescháfte auf Nehmen oder auf Geben, Muss Gescháfte) in odnosno prejemek blaga lahko posli, odgodi kjer se izročba (Prolongations- » Gescbáfte, Report- und Deport-Gescháfte). Primer za likvidiranje baisse špekulacije : Čitajoč borzna poročila, opazim, da cena ovsa od nekega časa vedno pada. Evo priložnosti za spekulacijo à la baisse. Vprašam brzojavno bankirja » kaj on misli glede baisse-spekulacije z ovsom. Bankir mi jo priporoča in zahteva 2000 kron pokritja od kupa kup Odgovorim koj bankirju, da bi prodal za moj 1000 q). račun „in bianco" ta mesec, če bo cena ovsa še naprej padala kupov (5000 q) ovsa za ultimo prihodnjega meseca. j Za t # « eventualno zgubo na diferenci pošljem mu 10 000 kron za pokritje. Na zvršetku tega meseca naznanja bankir, da prodal „in biancou ™ 2000 q ovsa......à 11-80 = kron 23.600 — 1000 , ,......, 11-40= . 11.400 1000 , ......., 10 60 = , 10.600 1000 . »......„ 10 30= „ 10 300 5000 q ovsa povprečno . . „ 1118 = kron 55 900" Medio prihodnjega meseca notira oves 10 40 in ni upanja, da bi se cena še znižala; obvestim torej bankirja, da posel likvidira, in oni mi pošlje sledeči obračun : Prodal 5000 q ovsa povprečno à 11*18 = kron 55.900*— Kupil 5000 q ovsa povprečno „ 10 40 =- „ 52 000*— Bruto dobiček kron 3.900 ••* » 2 % provizije za bankirja „ 78 " ' • L ' Í vCT " J ' ' ■■ čisti dobiček kron 3.822 Primer za likvidiranje zloženega nagradnega posla: Meseca junija notira koruza 9*— in mi se odločimo kupiti v septembru t. I. od kakega trgovca na borzi 10.000 q koruze à 10'—, ali pa prodati mu isto količino à 8*—. Kako bi torej razrešili ta posel v septembru pri sledečih različnih cenah? 30. septembra notira koruza na borzi: 8*40. Če kupimo blago od trgovca po 10'— in ga prodam na borzi po 8*40, zgubimo 1 60 pri 1 q, ali 16.000 kron pri 10.000 q. Če kupim koruzo na borzi po 8 40 in jo prodamo trgovcu po 8'—, tedaj zgubimo 40 vinarjev ali 4000 kron. Odločimo se torej za poslednje, ker manj zgubimo. Pri tem pa še vedno lahko likvidiram posel o dogovoru s trgovcem efektivno, odnosno Spekulativno, da plačam samo diferenco na ceni. 2. 8*—. Kupim koruzo na borzi à 8*— in jo prodam stranki à 8*—, — torej brez uspeha. 7 80. Kupim koruzo na borzi à 7 80 in jo prodam stranki à 8'—, dobim torej 2000 kron. 4. 9 20. Ako kupim blago na borzi à 9*20 in ga prodam stranki -k 8*—, zgubim skupaj 12.000 kron; ako kupim blago od trgovca à 10— in ga prodam na borzi po 9 20, zgubim samo 8000 kron. Odločim se torej za poslednje. 10*—. Kupim koruzo od stranke à 10*— in jo prodam na borzi à 10'—, torej brez dobička. 10 40. Kupim blago od stranke 10'— in ga prodam na borzi à 10 40; moj dobiček je torej 4000 kron. s 7. 9*—. Ako kupim blago na borzi à 9'— in ga prodam stranki à 8*—, zgubim 10.000 kron. Ako kupim tf koruzo od stranke à 10*— in jo prodam na borzi i > v 9*—, zgubim zopet 10 000 kron. Iz teh primerov se jasno vidi, da smo na dobičku samo tedaj, ako je v septembru cena koruze večja od cene, za katero sem odločil kupiti blago od trgovca, ali A?. Stran 474. Letnik L1X pa nižja od cene, za katero sem v odločil prodati koruzo drevja in drugi medonosni sadeži ne cveto obilno, ali pa trgovcu. Največjo zgubo pretrpimo tedaj, ako je cena se pravi čas cd bučelic obirati ne dado, vender še večja koruze v času likvidacije pogodbe. ista, kakor v času sklepanja krivda je v tem, ker imamo v naših malo medonosnega drevja in zelenja. krajih Da sploh tega prebilo Prej, ko končam to poglavje, omeniti mi je še nekaj obilno, imele bi čebele vedno nekaj paše, ob boljših le- o koristnem in škodljivem vplivu Spekulativnih oziroma na gospodarstvo. poslov tinah pa bi lahko nabrale, da bi bili panji polni in roji močni, kar vže, da je na tem redkem plodonosnem cvetju Ročna trgovina nivelira cene efektivnega prometa nemogoče. na različnih tržiščih in ne dovoljuje prevelike razlike Temu se bi dalo odpomoči s tem, da bi se povsod cene v času sklepanja in likvidiranjo kupčije. Ročna trgovina je torej vzrok, da se cene najvaž sadilo mnogo sadnega drevja, katero se itak že samo • najbolj priporoča. To namreč daje nekatero že zgodaj v nejših predmetov svetske trgovine na različnih tržiščih spomladi hrano čebelicam, kar je jako važno za njih ne razlikujejo mnogo med seboj, ker špekulacija ni ome- razvitek in delovanje, jena samo na jedno borzo, ampak vpliva tudi na razvitek trgovine v prekomorskih krajih. Efektivna trgovina sama Poleg sadono8nega drevja ne pozabimo lipe, tega nima tega vpliva. slovanskega drevesa. Ona namreč rodi veliko in prav Škodljiv vpliv ročne trgovine, ako špekulirajo ljudje manj premožni, ako se kar se tiče cene, ne- redilnega medu na svojem cvetju, katerega čebele jako ljubijo. Prepričalo se je že, da je jedna sama velika lipa do cent medu obrodila. naravno spekulira, ker se s tem škoduje efektivnemu prometu. Škodljiva je ta trgovina tudi tam, k er strastni spekulanti tvorijo sindikate (Ring) in složno delajo proti naravni konstelaciji gospodarstva, samo da predobijo cene na svojo stran; oni so poglavitni vzrok gospodarske nesreče, katera se imenuje: borzna kriza. Ročne trgovine bi smeli sklepati jedino producenti robe in veletržci, ker cilj producentov je, da imajo vedno Poleg potov ali cest pa torej niso lipe le za lepoto, temuč tudi za velik dobiček čebe lcreji, kakor tudi v zdravilstvu njih cvetje jako cenimo Sadimo torej to drevje, zlasti na uglednih mestih. Na prostem svetu ob jarkih, na pašnikih in na mejo nasadimo pa akacije. To že les nekaj vreden radi svoje trpežnosti, ali akacija ima tudi obilo cvetja katero čebelam jako ugaja. » izvestno število kupcev, in cilj veletržcev pa, da imajo vedno potrebno količino robe. Na Nemškem je dolgo časa bil pravi sccijalni boj proti ročni trgovini, dokler v najnovejšem času ni nadvladala stranka, katera je bila proti omenjeni spekulaciji. Dandanes je dovoljena tam jedino efektivna trgovina, ker je ta tudi najboljša podlaga za razvitek narodnega gospodarstva. tem sem v kratko opisal različne borzne posle z krajih » kjer ajda dobro uspeva, daje ta čebelam na jesen obilno pašo. Rusiji, kjer imajo velikanska polja z ajdo obsejana, vozijo ali nosijo čebelarji blago ob svoje času cvetja ajde na polju kjer imajo čebele par tednih, če je vreme ugodno » u 1 blagom, z efekti. v kratkem času pa pojasnim tudi borzne posle kratko pot do cvetja. so panji polni medu. Najraje vzamejo za to panje „starce katere na zimo „podavijo". Ker pa ajda ne stoji v vsakem kraju, treba ondi za čebele izbirati in sejati kakšno drugo rastlino, ki tudi daje obilno pašo. Takšna bi bila bela detelja, katera naj bi bila sejana ob logih, kjer raji raste. kCL [o o: Kmetijstvo Da se bi čebeloreja bolje ponašala, napraviti se morali poskusi s sajenjem in sejenjem medonosnih rastlin v množini, posebno še blizu čebelnjaka. Toda tega pra- vila naj se ne poprijel Beseda v korist èebeloreji. „Vsa umetnost čebelarstva ne velja nič, če pomanj-kuje medonosnega cvetja". Tako se glasi že star pregovor, da je resničen, priča nam obilno skušenj. Kjer imajo čebele dobro pašo, shranijo se stari panji lahko čez zimo, pa tudi novejši se toliko bolj primejo delo- posameznik, temveč celi enako ravnale, potem bi kraji, okrožja in dežele naj ne trebalo tarnati čebelorejcem o slabih letinah, ker so s tem samo preskrbeli hrane tem živalicam. Pohorski. Kmetijske raznoterosti. vanja. Nasproti pa v o paši hirajo boljši panji, sla Napačno mnenje o vrednosti mleka Vzgaj se bejši pa naravnost ginejo. Zlasti manjši čebelorejci, ki skoro navadno, da se slabi, malokrvni otroci ali ljudje hočej s težavo zakladajo na okrepiti z mlekom in sploh mlečnatimi jedili meneč, d je to večinoma o s labih spomlad gladne panje, tožijo najbolj redilno in tečno za njih slabost. Kako napačno da je etinah, in da jim čebele ne storijo to, je dokazal prof Bunge. Oo pravi, da res postanejo ljudje dobro, dajo pozne in slabe roje, na jesen pa imajo prazno satovje itd. Tako prišel razmišljal že mnogi čebelar, k sklepu pa po vživanju mleka na videz bolj zdravi in debeli, a da so pri tem navadno zelo oslabeli in bledi, ker mleko ima prav zelo malo železa sebi je izključno potrebno za zoravje človekovo v do spoznanja, da edino D slaba letina u Tako na pr. je v krompirju 8e enkraf toliko železa je vsemu kot v mteku, kar dokazal Berolinu pri javnem predavanj kriva. Pa če tudi je marsikdaj vreme mnogo krivo, da dr. Furst po naslednjih številkah Letnik LIX. Stran 475. Kakao ima v sebi 0'03 odstotke železa Kravje mleko 0*53 n » Ji Beljak 057 n é Pšenična moka 061 n Ovsena moka 0-67 r» • Goveje meso 0-70 n • Grah 086 n Krompir 1-18 n Jabolka 1*40 rt T) Eumenjak od jajca 1-65 » n Leča 2.- n é n Ržena moka 254 r» rt Kolorabe 3-02 n Špinača 3 35 « » Salata 5 31 n n Jagode 598 n n Ruski čaj 9'29 r> n Volovska kri 9-79 odstotke železa. Iz teh odstotkov se vidi, kakšno vrednost \ prekoračila že glavni del svojega razvitka. No, ker tega nihče ni vedel, torej so vsi nedoumevali, in splošna ne-doumnost je bila tem večja, ker sta se glavni delujoči osebi, kateri sta, razumi se, delali nevedni, kakor i drugi odlično vedeli, kje tiči jedro j Katastrofa se pojavila v samem nedru gubern skega škofovskega pevskega zbora Na prvi pogled bo kdo mislil » se je na takih tleh moglo pripetiti česar ima mleko, kajti vsa tu navedena jedila imajo mnogo več železa v sebi. Malim otrokom je spočetka seveda potrebna mlečna jed, vender posebnega in dostojnega občega zanimanja, ali kadar izvemo, da je dogodek razburil dober del gubernskega prebivalstva, zanimal gubernerja ter došel celo do škofovih ušes, potem to mnenje samo po sebi izgine. Bilo je v soboto. Pevci so se javili okolo treh po- pevskim vajam, vsi so prišli, in nihče ničesar da bi poldne ni slutil. Njih bistrovidnost ni sezala toliko daleč opazili kadar î kakoršne srepe oči imel vodja Vertogradov i vzel v roko gosli, zavihavši si poprej rokave pa se prej ko mogoče prične z drugo hrano, ki ima več po- jadrovinovega pridžaka in silno pritiskajoč z lokom po trebnih snovij v sebi in ne vpliva'tako utrudljivo na človeško telo kakor ravno mleko. Odrasli slabokrvni ljudje pa naj si v mleku prav nikakor ne iščejo pomoči. Zgoraj navedena jedila, združena z drugimi pripomočki, kakor so: Gibanje, kopanje, sveži zrak itd. bodo jim odločno bolj koristile, kakor bolehno uživanje mleka in mlečnih pijač. Odstranitev mastnih madežev iz obleke. Navadno se spravljajo madeži, ki so nastali vsled tolšče v oblekah, z benzinom in po tem drgne s koščekom volnenega blaga. A to povsem krivo, kajti ako se tudi tolšča razdeli pod vplivom strunah ? začel izvajati kvinto, katera se ni ujemala. Pri tem je vodja mižal z levim očesom » krivil usta in v obče režal «e tako neverjetno, kot bi hotel zasmešiti ves zbor. No on, razumi se, tega ni hotel, in na duši je imel nekaj drugega. Gosli so bile uglašene, pevci so zasedli svoje prostore : diskanti in alti so sedeli na klopi za dolgo, nekoč bojo pobarvano, a danes povsem oglodano ter s črno benzina, vender se ne odstrani in z drgnenjem se razširi madež, razpraskano mizo, tenori so stali na desni i a basi na kar se posebno pozna, kadar se obleka zapraši, ker od benzina in tolšče prepojeni del se prime tem raji prah in se vidi vsled tega bela lisa. Pravilno pa je, da se navadni pivni papir v 2 —3 legi položi pod madež, nato zmočiti z benzinom in potem nanj zopet hitro pivnega papirja. Drgne naj se zapo- levi j zaslanjajoč del širokega okna. Vertogradov bil položil pred se partituro, zadal glas, in pevci so potegnili dokaj ubrano. To je bila nova, nedavno iz stolice naročena pesem „Oče naš% na katero je Vertogradov redoma potem z mrzlim železom ali kamenjem močno po pa- polagal velike upe. Te nade niso bile materijalnega, pirju. Vsa maščoba pride s tem spodaj in zgoraj v pivni čisto-umetniškega svojstva. Kot pravi umetnik, ljubil papir in obleka je očiščena, ne da bi se morala drgniti. a Podraženje kave. Na vseh evropskih velikih tržiških za kavo napovedalo se je podraženje iste in to vsled vestij Vertogradov, zapustiti v poslušalcih prijeten utis in všeč mu bilo, kadar so imenitni obiskovalci stolnice iz Brazilije traja suša ter je pričakovati slabe žetve po maši prihajali k njemu, stiskali mu roko ter ga zahvaljevali Novem Jorku podražila se je kava takoj za deset odstotkov, za lepo petje. Kratko malo, Vertogradov je ljubil slavo Ne ve se, bode li to zvišanje cen ostalo trajno, ker je lahko in radi mogoče, da nakratni dež na kavine poljane obrne vse te borzne nje se nahajal v neprestanem nemiru pre špekulacij Sedaj cenijo žetev na in pol milijona Santos-kava je bila početkom minulega meseca 28 V 2 več. mark mišljajoč, kaj bi še naučil novega Vaja bila takorekoč generalna, zato ker so jutri za vrečo 50 kg Sedaj se ceni 347 nahajalo se je v evropskih skladiščih 242.200 kg te kave Prvega tega meseca pri maši nameravali peti prvikrat novo pesem „Oče naš". o or\c\ T A iT AHA « A » mm mm m m m m V« Najboljše barvilo za železne peči. Vzemimo nekaj grafita, dobro zdrobimo ga v- prah, ter ga s pivom ali žganjem In pevci so izpolnjevali svoje uloge do cela pravilno, ali pedantičnemu vodju se je vedno dozdevalo, da nekje zmešajmo. Tega s ščetjo namažemo na na peč in ko se obsuši, peč s cunjo dobro oribajmo, da dobi lesk. česar nedostaje, in vsako minuto planil z njimi na pomoč zdaj tenorom zgrabil gosli ter » zdaj diskantom 1 zdaj basom. Osobito so ga nepokojili basi. Njemu se neprestano kazalo, da se isti ne ujemajo, in spet se mu s m i « izpremljajoč svojo igro z izrazitim pogledom v Oktava. Slika. Ruski spisal J. M. Potapenko. Ta povest se je pričela mnogo preje, nego možno bilo misliti, in oni čas, ko se je vršila katastrofa î ne vede zakaj, dozdevalo, da se ne moti nihče drug nego oktavist Šakalov, in šiloma je igral nad njegovim uhom m njegovo stran. Šakalov, po značaju svojem človek po kojem ter potrpežljiv, je dolgo trpel, no konečno jo dvignil roko, ter si zakril z dlanjo levo uho. Vertogradov je vskipel. * * Scran 476. NOVICE Letnik L1X. » Zakaj si pa zatičete ušesa » kadar se radi vas igra" ! je kriknil. trkajoč z lokom ob mizo, kar zbor smatral kot znak prenehanja, ter umolknil. ves » Zato, ker se zastonj igra « T zagrmel Šakalov s takim nizkim ter bučnim glasom, kot bi bil ta glas prišel iz pod poda. S) glasu Kako zastonj"? se je nadaljeval repenčiti vodja. zvižajoč trohice i« t mirno ne j pač zastonj odvrnil Šakalov. + „Bomo vedeli! Pojte dalje"! Zbor je zapel, in nikdo ni slišal, da bi se Šakalov motil a Vertogradov je čul, ter iskreno verjel v to, če prav v resnici tega i ni bilo. Sicer drugače i biti ni > ako se upošteva, da je v duši vodje bilo tako moglo čustvo proti oktavistu, da ako bi le ta sedel pred njim ter molčal, vender bi se vodji dozdevalo, da se on moti. Toda vse to je bilo pusto v primeri z glavnim, a glavno je bilo v finalu. Dopeli so do „ot hudega", se katero vleklo zelo dolgo ter veličastno in vse jedro kate- rega se je nahajalo v tem, da so basi ter oktava peli In unisono. Vsled tega se je doseglo nekaj posebnega, baš tu se je Virtogradovu dozdevalo, da oktava končno ne vzdrži. » Vi ne vzdržite glasu" ! rekel spet prekinivši petje ter obračajoč se k Šakalovu. Čemu » se hudujete na me"? je nenadno vprašal ta. Ne hudujem se, a ne vzdržite, pravim vam . . ." Jaz ne vzdržim" ? je z lahno zagotovostjo vskliknil Šakalov » kdo potem, jaz menda" ? » Hm Je to čudno. Prvikrat v življenju čujem, vaša da oktava ne more vzdržati. A jaz pa mislim, da ušesa niso v redu ..." » » Kaj « r Ušesa i pravim niso v redu . . « B Jaz pa menim, da vaša glava ni v redu"! dejal vodja s sršečimi očmi. » Hm To bi še bilo" ! je videzno dobrodušno omenil Takalov ter celo potipal z desnico svojo kot bi se želel prepričati, v redu glavo, je ista. No zatem je iztegnil svojo dolgo roko k oknu, vzel svojo kapo iz sinjega sukna s široko ravno strešico ter se napravil durim. Vodja je osupnil, očividno ne pričakuješ takega odločnega koraka. „Kam greste Poslednji klic je veljal celemu zboru zatem Šakalov počasi šel iz pevske sobe, nadevši kapo na svojo čedno ostriženo glavo. Vertogradov se je bil zamislil. Šakalova *nrav mu bila dobro znana. On dobrodušen in krotek človek » a včasih se pripeti, da mu pride v glavo česar nelepega » neosnovanega, čisto neumnega j on gre ter izvrši. Tudi takrat je vodja » bil do cela uverjen, da Šakalov odrine kake po- ne da določiti 5 in v selo, kjer njegov brat služi za dijakona sledice nastanejo od tega, to se celo raje ne misliti a njih. Vetrogradov se je hipoma zavedel. Skočil je iz pevske vadnice brez kape in z lokom v roki, ter kriknil za Šakalovim, kateri že bil prekoračil ves dvor, ter se približal vraticam. » Čujt e Šakalov ! Fedor Ignatjič! Vrnite se i no vrnite se! Nu, ne zamerite! Oprostite, Fedor Ignatjič! Nu. oprostite" ! Ali Šakalov se vkljub temu, da mu je vodja pri pravil tako čast, ter ga nazval celo Fedorom Ignatjičem, je mahnil nekako nazaj in celo obrnil ni, a samo z roko se skril. Vertogradov je postal jedno minuto, potem pljunil in se vrnil v pevsko vadnico. » Mož zblaznel" ! rekel zlobno, in vrgel lok na mizo. „Nu, sedaj je ,05e naš' treba opustiti, ker brez oktave nič ni" ! In izpustil je pevce domov. (Dalje sledi). Osebne vesti. Kranjski dež. predsednik Viktor baron Hein je bil 25. t. m. sprejet v avdijenci pri cesarju Davčnim nadzornikom v Radovljici imenovan gosp Glob o čni k, doslej davčni kontrolor v Ribnici, ščeni so Škof j Preme- davčna pristava Artur Sedlák iz Ljubljane v o Loko in Jos. Rotter iz Senožeč v Ribnico, ter praktikanta Ivan Schollmayer iz Litije v Radeče in Jul. Step i c iz Radeč na Brdo. Davčni praktikant gosp. Fr. Hladnik se je odpovedal službi. Cerkvene vesti. Župnijo St. Lambert je dobil tamošnji župni upravitelj gosp. Josip Plantarič Župnik na odpovedal župniji in Lipoglavem gosp. Fr. Marešič je bil upraviteljem imenovan vikar v Ljubljani. se gosp Godec, doslej Premeščeni so bili čč. stolni Avgust « Schauer kot župni upravitelj na Toplo Reber (Unterwarm-berg); Frančišek Sturm iz Kočevske Reke (Rieg) kot župni upravitelj v Poljanico (Pollandl) ; Josip Plantarič iz Kranja kot župni upravitelj v Sent Lambert; Josip Potokar iz « » Kdo, jaz" i se je vprašal. oglasil Šakalov, obstávši na pol Tržiča v Kranj; Ivan Barle iz Kranjske gore v Tržič; Ivan pota. » bratu grem, v Kordanovke . . . Morda si ondi Baloh iz Šmarij a v Kranjsko goro; Leonhard Zupan iz i glavo popravim ii Polhovega Gradca v Šmarij e Jakob Kleindienst s Krke » Da v Polhov Gradec; Vincencij Ci b a šek iz Spodnje Idrije v vi ste » Jutri Bogu znoreli" ! je vskliknil Vertogradov. Leskovec mesto na Dole ; Josip Juvanec s Suhorije kot škofova maša, a on na deželo odhaja Pri ) vi ste ob pamet, Šakalov a župni upravitelj v Rakitno ; Frančišek Z ega s Prema v St. Vid pri Zatičini; Frančišek Žužek iz Dolenje vasi pri Rib- » to bi bilo! Mogoče pa tudi! Srečno » pri jatelji" ! niči v Št. Vid nad Ljubljano; Leopold K o lbe zen iz Draga-tuša v Dolenjo vas; Anton Bojanec iz Škocijana pri Do-brovi kot ekspozit na Suhorijo ; Ivan Meršolj z Dobrove kot Letnik L1X. N O Stran 477. župni upravitelj v Horjul. — Na novo sta bila nameščena če gg semeniěka dvhovnika: Jakob Kalan kot duhovni pomočnik na Dobravi pri Kropi in Matija Okorn kot kapelan na Krki — Nemški viteški red je premestil iz Podzemlja č P Janeza Kubinka ter poslal na njegovo mesto č. P. Stanislaja Dostala 1 f — Odlikovanje, častni kanonik in mestni župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani, gospod Ivan Rozman, je imenovan protonotarjem in hišnim prelatom sv. očeta. — Poročil se je gosp Fran Benkovič, ekonom v Kamniku, z gdč. Beti Petričevo iz Blagovice. — Subvencije. Naučno ministrstvo je dalo starino-slovcu J. Pečnibu 400 kron podpore za izkopavanja na Kranjskem, centralna komisija pa je za izkopavanja v Bohinju, ki naj se vrše pod nadzorstvom profosor Rutarja, dovolila 200 kron — Manifestacija za ljubljansko univerzo. V nedeljo bo v Ljubljani velik shod za ustanovitev univerze v Ljubljani. Mej drugimi bodo govorili predsednik mestne hranilnice gosp. V. Petričič in gg. dr Triller in dr. Kokalj — Nove cigarete. Z dnem 1. decembra pridejo v promet nove cigarete po 6 vin. Imenovale bodo „Mil-cigarete". — Za vseučilišče v Ljubljani. Pod tem naslovom izdana spomenica, katero je spisal dr Majaron, se dobiva po 20 kr. pri Iv. BonaČu pa tudi pri Lav. Schwentnerju. — Most čez Savo. Štajerski deželni zbor je sklenil, da se zgradi pri Brežicah most čez Savo in je v ta namen dovolil 100 000 kron. Zdaj so slovenski poslanci predlagali, naj tudi dižava toliko dovoli. — Deželnozborske volitve na Goriškem. Volitve volilnih mož so končane. V sežanskem okraju je zagotovljena zmaga naprednih kandidatov, v goriškem okraju pa zmaga katoliških kandidatov. V tolminskem okraju je sicer katoliška stranka pridobila 34 volilnih mož, napredna pa 32, vender se sodi, da volilni možje ne bodo hoteli glasovati za kandidata katoliške stranke gosp Klavžarja, ki se nahaja v kazenski preiskavi zaraii hudodelstva goljafije in poneverjenja. Tako utegneta v tem okraju biti voljena jeden katoliški in jeden napredni kandidat, v katerem slučaju bi imeli obe stranki vsaka po troje kmetskih mandatov. V mestih in trgih je zmaga dr. Turne zagotovljena. V veleposestvu ima katoliška stranka svoje kandidate, mej tem, ko jih napredna stranka ni postavila, ampak bo glasovala za kandidate, katere je določilo društvo veleposestnikov. — Štrajk koprskih učiteljiščnikov. Na učiteljišču v Kopru so postali dijaki nezadovoljni z učiteljem Drag. Při-bilom. Naj so že njih prošnje utemeljene ali ne, gotovo je, da so do cela nepravilno postopali, ko so začeli štrajk in ker se ravnateljstvo ni uklonilo njih uprav impertinentnim zahtevam, izostali so iz šole ter deloma odšli na svoj dom. Posledice takemu postopanju, ki bije v obraz vsaki šolski disciplini, naj dijaki sami sebi pripišejo. — Gorica in Gradiška. Mej tema mestoma je nastal oster razpor, vsled katerega je občinski odbor gradiščanski sklenil, naj se Gradiška ne udeleži volitev v goriški deželni zbor in naj dela na to, da se gradiščanski okraj priklopi Trstu. Razpor je nastal radi razdelitve davkov, ki jih plačuje južna železnica — Velik slovenski shod v Trstu priredi prihodnjo nedeljo politično društvo „Eiinost". Razpravljalo se bo na tem shodu o slovenskem šolstvu. — V vodo je padel 40letni mlinarski pomočnik Gregor Reje iz Zavodja v oseliški občini, ko je šel zvečer preko potoka v bližnjo gostilno po vodo. — Strahovito zločinstvo pred mariborskimi porotniki. V Mariboru se je v soboto začela obravnava proti posestnici Alojziji Grmič iz Slavčine. ki je s pomočjo svojih dveh bratov in svoje matere umorila lastnega moža, truplo skuhala, ga dala požreti svinjam in potem kosti sežgala. Alojzija Grmič je skušala glavno krivdo zvaliti na svojega gluho-nemnega brata. — Električna železnica v Ljubljani. V sredo je povozila električna železnica blizu deželne bolnice kmetico Marijo Šiofic in jo tako poškodovala, da žena ne bo več okrevala. — 73leten starec — obsojen na smrt. Jeseni 1. 1900 se je omožila 371etna Alojzija Letnik v Zitancih z m Janezom Deutschmannom, ki je bil takrat že 62 let star. Ko se je preselila k svojemu možu, je vzela seboj tuii svojega 73 let starega očeta Nastali so kmalu prepiri. Nekega dne je stari oč^ zeta petkrat z Železnimi vilami udaril po glavi, potem pa vz»l sekiro in ga tudi s to petkrat udaril po glavi. Naposled je starec odlomil še neki remelj in s tem umirajočega zeta šestkrat zopet po glavi udaril. Zet je seveda umrl. Pri tem umoru je menda pomagala tudi žena. Truplo sta potem zakopala v gnojišče. Starec je bil obsojen na smrt, njegova hči pa je bila oproščesa. — Taščo umoril. 351etni posestnik Jakob Dobsa v Središču je stal te dni pred mariborskimi porotniki obtožen, da je umoril svojo taščo in jo s pomočjo svojega hlapca vrgel v Dravo. Dobsa je bil radi uboja obsojen na štiri leta težke ječe, njegov hlapec pa na štiri mesece — Uboj. Kovač JoŽei Kotar iz Retnja je blizu Kovorja napadel dva fanta in jednega od njiju, Jož. Nadižarja ubil. — Morilec svoje žene. Porotno sodišče v Trstu je te dni obsodilo 621etnega Valentina Romano iz Kopra na smrt na vešalah, ker je iz ljubosumnosti umoril svojo 60 let staro ženo. — Leto po smrti odlikovana. Uradni dunajski list in po njem drugi listi so objavili, da je dobila učiteljica na nemški šoli v Starem praškem mestu, Karlina Stenglova ravno te dni kolajno Elizabetinega reda. Veselja nad odlikovanjem ni dr živela, ker je 1. 1900 umrla in sicer na praznik Vseh svetnikov. — Za dom hrvaških pisateljev, katerega nameravajo postaviti v Zagrebu, je knez Dumičic daroval 10.000 kron — Dijamanti perzijskega šaha. Ko je bil zadnjikrat perzijski vladar v Budimpešti, je odlikoval več oseb in jim podelil razne redove Ker ni bilo pri rokah dosti pravih dija-mantov, je ukazal, da se smejo pri teh redovih rabiti tudi umetno napravljeni dragi kameni. Neki bogatin, in sicer jud, je dobil solnčni red II. reda. Ko mu je bil ta red z oznaki izročen, spoznal je, da dijamanti niso pravi. Hotel se je bolj postaviti in dal na svoje stroške udelati prave dijamante in potem je šel zahvaliti vladarja za red. Tudi ta je zapazil koj prave dijamante, in misleč, da so mu bili dani po pomoti, rekel je odlikovancu: „Oprostite, jaz sem se zmotil. Vi bi imeli dobiti odlikovanje I reda". Stopil je k njemu, vzel je oznake II reda in pripel mu je I red in zopet ponarejene dijamante. Poročilo o tem pa pravi, da sta bila sedaj baje oba zadovoljna, perzijski vladar in jud bogatin, — Slon in elektrika. V Buffalu je nek slon, ki ima zgodovinsko ime Jumbo, in ki je imel vsled svoje zlobnosti biti usmrčen, podal dokaz, da je njegov rod celo proti 2200 voltom elektrike neobčutljiv. Jumba so zvezali in mu elektrode, v solni vodi namočene, pritrdili na ušesi in na konec hrbtnice ter spustili nanj električni tok Poskus so šestkrat napravili, a Juoabo je samo migal z ušesi, krožil rep, zadovoljno mrmral in dokazal še na drug način, da ljubezenski objem električnega toka pri njem nič ne opravi in da ne občuti druzega kakor prijetno ščegetanje. — Zadnja reklama. V Briksenu so imeli neko slavnost, h kateri je prišlo vse polno tujcev, da vidijo velikanski sprevod. Vsa okna bila so razprodana gledalcem in povpraševanje po razglednih oknih bilo je toliko, da so trgovci izpraz- Stran 478. Letnik L1X. iiili svoja izložna okna ter jih oddali za drag denar radoved- dvoboja in da bode nemu občinstvu. Tako je med drugim trgovec z modno robo to vplivalo tudi na častniške razmere oddal okno trem, vže bolj postarnim devicam pri nas. nakinčane naselile v okno, da vidijo sprevod. Ljudst so se lepo hitelo mimo, jelo v oknu. Ker je bil krohot vedno je se je gručiti in na glas smejati tem damam kralj Volilne zlorabe fotografirane. To je gotovo nekaj novega in je došlo z Ogrskega. Med 58 peticijami, došlimi kuriji ečj s katerimi se oporeka volitvam poslancev ulico, da vender vidi, zakaj provzroča toliko smeha gre gospodar okna na tudi volilen akt, kateremu so pridodani totografi^ni posnetki okno In kaj vidi njegovo ki kažejo prizor, kako je uradnik držal obkoljenih več volilcev velikim črkami Deska oknu stoji pod damami deska z lepimi z namenom, da niso mogli glasovati Zaradi zapoznele sezone znižane cene!" je bila namenjena za njegovo blago, a io je pozabil trgovec odstraniti, ko je dal okno na razpolago starim devicam. bilo po Kako Madžari vzdržujejo Hrvatsko? Leta 1899 skupnem proračunu dovoljenih v imenu investicij Bog ve, so mu li dame kaj hvaležne za to njegovo uslugo? % Zaroka komtese Chotkove. Henrika Chotkova, najmlajša sestra prestoloňaslednikove soproge, se je te dni za gradnjo cest in mostov, razna prometna sredstva na železnicah in v svrho povzdige gospodarstva, naposled za uravnavo : I. skupnemu finančnemu ministrstvu rek Izvanredni izdatki za Ogrsko 3,185 135 gld.; b) za Hrvatsko nič; skupnemu zaročila s princem Stanislajem Radziwillom. Nevesta šteje trgovinskemu ministrstvu a) za Ogrsko 2,955.350 gld 20 let, ženin pa je malo mesecev starejši, je poročnik pri Hrvatsko nič za hulanskem polku v Hanoveru. Dve sestri prinčevi sta omoženi 1,341,751 gld z dvema bratoma grofoma Potocký. skupnemu poljedelskemu ministrstvu a) za Ogrsko za Hrvatsko nič. Investicije finančnemu ministrstvu skupnemu za Ogrsko 1,666.207 gld Žalostna svatba za Kruševici na Hrvatskem slavil je svojo svatbo mladi kmetski gospodar s hčerjo bližnjega soseda. Ko sta šla po hrvatskih običajih dva moža v dom, ustrelil je eden med njima z zemljo nabasano puško. Nesreča je hotela, da je priletel strel v glavo osemletni sestri ženinovi. Deklica je padla na tla ter je v nekaterih urah bila mrtva. Med tem ko je deklica umirala, poročila sta se mlada zaročenca. Kako težko jima je pač moralo biti pri srcu ob misli, da je mlado Hrvatsko nič ; skupnemu trgovinskemu ministrstvu a) za Ogrsko 6,037.065 gld; za Hrvatsko 50 000 gld. za most pri Varaždinu, 35.000 gld. za utrjenje obale pri mostu v Varaždinu; skupnemu poljedelskemu ministrstvu a) za Ogrsko po-na 4,081.352 gld.; b) za Hrvatsko nič. K temu še kakor sebna investicija za mrežo ogrskih državnih železni5 Ogrskem 10 milij gld Kraljica Draga za Hrvatsko nič „Cri3 de Paris- poroča Pred otroško življenje moralo biti žrtev njunega današnjega praznika, nekoliko dnevi je prišla v Belgrad tajnostna ženska, ki se je je zadel deklico, bežal je domov ter od razburjenosti nastanila v neposredni bližini kraljevske palače. Zavita v dolgo Mož, opasno zbolel. Da stvar ne bode imela dobrega konca slutili halj vhaj vsak dan v konak brez vsake ovire. Slučajno se so zbrani svatje že v jutro, ker se jim par polnih steklenic z vinom brez ubilo zaporedoma izvedelo, da je to gospa Zleboldova. Rusinja, katera slovi kakega povoda. Je li to ra juniju prihodnjega leta bode prašanjem prisiljenega siesto Amalfi slavilo 6001etnico kompasa. Postavlj je že dvoboja se je že mnogokrat bavilo več parlamentov, med njimi slavnostni odbor, kateremu predseduje vojvoda abruški. Kompas tudi avstrijski. Ta kruti običaj, ki se je ohranil še iz sred- Ie lnasel Flavio Grioia iz mesta Amalfi v Italiji. njega veka, in ki sili častnike, da se za vsako malenkest Žena o ženskah. V trgovskem društvu v Mona ako so tudi namislj razžaljeni, dvobojuj je pravi kovem je go gospa Otilija Steinova o čednostih in hibah škandal za 20 stoletje; vsak razsoden človek smatra to na- ^ene razen druzega tole: „Cesto se očita ženam da redbo, ki je ostala iz vitežkih časov, za velikansko bedarijo vsem prizadevajo, da so kra Pojem krasnega u je pred jako in surovost A kljub temu se častništvo dvoboja ne more P™žen pri raznih narodih. Orijentalci na pr. obožavajo debele otresti. Zlasti v zadnjem času se množe slučaji, ko so čast žene Kadar hoče umetnik izobraziti popolno krasoto žene, jo niki prisiljeni, braniti svojo namišljeno užaljeno čast s posku- mora zložiti iz motivov več lepih žen krasoto mora zlagati šenimi umori in s tem da sekaj s svojo sabljo po sicer kakor nekako mozaiko. Nič ni bolj minljivega, nego lepota. L mirnih, a morda vinjenih nasprotnikih. Seveda radi tega ni beznjiva žena ostane možu vedno krasna. Dobra in vrla ženina apadati častnikov samih, ker morajo storiti to po ukazu višjih ^uša traj dalj časa nego minljiva krasota Kar se tiče in po svojih stanovskih zakonih, sicer jih odpustili V nedelj brez pardona ženskega značaja, se ljubezen in mržnja povsem razlikujeta novembra se je zopet dogodil v Pri m°žu in pri ženi Duševna moževa premoč provzroča pri Interburgu na Nemškem vnebovpijoč slučaj zopet glasno priča o krutem, uprav groznem barbarstvu ter o neumnosti i m • T-v ^ • » rv . - . . «... ženi vsakovrstne zvijače. Žena je senzitivna in lahko razbur Odtod izvira izpreminjevanje njenih čudi in premisleko dvoboja Poročnik Kurt Blaskowitz, sin evangelijskega župnika Toda ženska ni nič manj egoistična nego mož. Senzitivnost z mnogoštevilno druž se bil imel novembra oženiti, ustvarja nervoznost pri ženskah Le k večjemu dve ženski Na zadnjem samskem • * večeru se je opil ter na cesti zaspal. iz sto moreta se vzdržati, da ne segata govorniku v besedo Nahajamo tudi pogosto pri ženski, da maščuje izdajo v ljubezni Dva častnika sta ga hotela* spraviti domov, a Blaskowitz je seveda v svoji vinjenosti bil okrog sebe ter udaril tudi ter da Ie nestanovitna, vender pa nahajamo svoja tovariša. In častni svet je odločil, da morata častnika pravična, da prizanaša rada iz srca. tudi Ženska pogosto da pozvati Blaskowitza na dvoboj, dasi sta bila oba volje, zado- nakinja v duševnem in telesnem trplj je prava ju-Kar je pri možu voljiti se s Častno izjavo. Blaskowitz je moral preložiti svojo poroko ; prišli so oče, mati. nevesta, sestra in njen mož krepk in trdna volja, to so pri ženski trdovratnost in go gov so mu spodstvaŽeljne muhe. Ljubosumnost, ki se stopnjeva v najhujšo naj se odpove oficirskemu stanu, toda zaman ! mržnjo, se prišteva k najčrnejšim točkam duševnega ženskega • • pri Blaskowitz se je streljal, krogla mu je predrla ledico v par minutah umrl. Zato je vse velikonemško časopi da je e raz- življenja. Ljubosumnost dela žensko slepo in nepravično Žalostna vrnitev. Sin neke delavske družine je burjeno in nemško občinstvo najostrejše obsoja častni svet ofi- odšel pred 10 leti v Ameriko , ki je šiloma pognal častnika v smrt ter primoral nje- ter olajša starišem bedno živ da \ ondi pridobi premoženja v Parizu Od začetka mu govega nasprotnika, da je umoril tovariša. Vse se škandaliz je šlo dobro, dobil je lepo plačo v neki tovarni v San Fran nad barbarskim dvobojem in zahteva reformo. Morda vender ciscu. Pa prišli so hujši časi: zgubil je službo, ter se revno ta slučaj provzroČi, da se spózna surovost in nesmiselnost v • v živeč potikal ob malem zaslužku po raznih mestih Amerike Letnik L1X. Stran 479. ' « • r * \ Domov pa ni hotel slabega poročati, dobrega pak ni mogel, — Upor kaznjencev. Iz Novega Jorka poročajo : dasi mu je bila edina želja, priboriti si toliko, da se povrne Leavenwoodu (Kanzas) se je uprlo 40 kaznjencev v ondotni lahko v domovino nazaj k starišem. Tako je minulo 10 let, kaznilnici. Vzeli so paznikom orožje, jednega paznika so urno- v katerem času je samo jedenkrát pisal domov. Naposled si rili, dva ranili ter nato zbežali. Konjeništvo je šlo za begunci, je vender toliko prihranil, da se je vrnil v domovino in se jednega ubilo in jih več ranilo. še isti večer podal v stanovanje svojih starišev. Pa kaj vidi ! Mati njegova je klečala vsa obupana poleg mrtvaškega odra, Eksplozija. Iz Filadelfije javljajo: Parnik „Etelka u na katerem je ležal njegov oče. Ko zagleda mati svojega zgubljenega sina, skoči k njemu, rekoč: „Nesrečnež! Ali nisi je 59 Ko videl v noči t m mej 41. stopi v • • severne širine in stopinjo zahodne dolžine kako se je potapljala goreča ladij mogel priti vsaj dva dni preje. Tvoj oče čakal dan za ne duha ne sluha več prišel parnik v bližino, ni bilo o ladiji, niti o moštvu dnem na tvojo vrnitev in je vsled žalosti umrl". Sin ni od- govoril niti besedice, poljubil je očeta na mrzlo čelo ter odšel prišli na sled zaroti Zarota proti perzijskemu šahu bila naperjena v kuhinjo, kjer si je v obupu zasadil velik nož v prsi. Težko šahu. Šah pa si je to zaroto sam zakrivil, ker ranjenega so odnesli v bolnišnico, kjer je kmalu na to umrl. proti Perziji so perzijskemu hotel iliti potom davka velike svote denarja, katere bi mu omogočile še Učenjaška neumnost. Neki francoski učenjak v jedenkrát potovanje v Evropo Kakor znano, je perzijski mestu Lille se je rad pečal tem da je določeval velikost Pred jednim letom prepotoval velik del Evrope in to se človeške postave v raznih stoletiih. Prišel je do sledečega mu tako dopadlo, da bi si rad še enkrat privoščil to zabavo sklepa: Leta 1610 so bili ljudje primeroma 1 75 m visoki, Ker pa taka potovanja stanejo velike svote, torej je skušal leta 1790 pa le 1*68 m, 1. 1320 pa 1 66 m, in sedaj 162 m. Priti do denarja po itak revno živečem seljaku. Ljudstvo pa Potemtakem, pravi oni učenjak, je bil prvi človek 5 10 m se Ie temu uPr^° ^ nastala je skrivna zarota in pod imenom visok in 1. 4000 po Kr. rojstvu bodo zelo majhni ljudj n Zveza patrioto Vender je vlada prišla na sled družbi sicer le 38 cm visoki. Konec sveta bode baje takrat, ko bodo in so nie voditelji obsojeni v dosmrtno ječo. tako majhni ljudje, da ne bodo mogli sploh živeti. Potres. Na obrežju gardskega jezera je bil v petek zopet potres. Med prebivalstvom je ljudij ni nihče ponesrečil m Bal , m nastal velik strah. Od razrušil dne V Erzerumu v Turčiji je potres t. m. mnogo hiš Boj med belimi in črnimi Američani. townu, v američanski državi Lousiani, se je vnel 28. boj med belimi in črnci. Ubiti so bili 3 beli in 30 zamorcev Neki krčmar-zamorec, kateremu so hoteli zapreti gostilno, ji ustrelil dva uradnika. Neki zamorski pridigar je hotel na mno Soproga tatinskega lovca. Iz Lucerna poročajo : Eadi umora dveh tatinskih paznikov je bil pred kratkim ubegli tatinski lovec Scheuber iz Wolfenschiessena (Nidwalden) in contumaciam obsojen na smrt. Ko je obsojenčeva mlada soproga izvedela za smrtno obsodbo moža, jo je zadela kap in je umrla na mestu. Zapustila je več otrok. žico streljati, a ustreljen bil sam prej nego je mogel sploh puško sprožiti. Nato se je vnel boj. Zamorci so streljali gostilne tako dolgo, da so beli zažgali poslopje. K so zamorci bežali so bili vsi deloma zabodeni deloma zadavljeni. Boj se na- prostoru Cerkev v spomin carja Aleksandra II Na je bil 3voboditelj umorjen, je dograjen cerkev, ki ima prostora za 3000 ljudij. Cerkev je zidana v Španskem, kamor mislita priti v osmih tednih pristnem slogu bo električno razsvetljena, za toploto bo po skrbel parni stroj. Kraj, kj bil nesrečni car smrtno ranjen, mi a Na druzega dne nadaljeval in šele nato so prišli vojaki in pravili red. Ženitovanjsko potovanje v čolnu. Kapiten Vilj. Andres se je oženil v Ameriki z mlado Američanko. Sklenila sta, da svoje ženitovanjsko potovanje napravita v čolnu proti Ta čudni ž,eni- tovanjski izlet zanimal je vse občinstvo in se je na obrežji bo vložen z mozaiki s slikami iz Kristusovega trpljenja pročeljih četverih vrat bo 20 marmornatih plošč, obsegajočih morja zbralo ob odhodu mladega para okoli 5000 ljudij Želeli so jim vsi srečen pot, katera želja je tembolj na mestu manifeste iz vladanja Aleksandra gubernij. Draga stanovanja. ker in grbe vseh kih potovanje na takem čolnu zares nevarno. Na širnem Londonu se nahaj ozka oceanu biti s slabim čolnom, 'to pač ni malenkost in se jima mora priznati pogum. ulica, v kateri stanujejo sami bogataši in v kateri so navadna stanovanja, ki bi drugod stala 700 — 800 gld., draga do 36000 gld. in še višje. • Nahajajo se v onej ulici stanovanja, za katere se plača do 120.000 gld Seveda: ulica je od bogatašev in kdor Tržne cene. stanuj ondi isti je imenovan bogataš. Neki lastnik hiše do biv ondi za najemnino 18 mi gld na leto h, oves K 7.50 h, ajda K 6.50 udeleženci Kronanje angleškega kralja Edvarda VII. Med te imenitne slavnosti se imenu e tudi baronka V Ljubljani dne 29. novembra 1901. Pšenica K 8.50 h, rž K 7. — h, ječmen proso K 7.- h, turšica K 6.70 h, leča K 10. — h, fižol K 8.50 h Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Burdell-Contsova kot najstarejša. Ko je nastopila vlado kra Viktorij bila ona najbogatejša priča te slavnosti da je bila celo še navzoča, ko je Viktorije, Jurij IV. Omenjena bil baronka bo tedaj kronan prednik kralj St. 13.111. ne na - starejša oseba pri slavnosti, ampak skoro edina oseba je videla kronanje treh vladarjev. Velika moštranca. V mestu Toledu na Španjskem imajo moštranco, ki tehta 200 kg. Vsa je iz srebra, polna dragih kamenov in se nahaja na nji 260 majhnih kipov kot Dné januvarja 1902. ob 10. uri do okraskov V nji je skrita drruga monštranea jo je kupil poludne vršilo se bode v deželni hiši (Turjaški : toledanski kardinal de Cirperos iz zapuščine kraljice Izabele Katoliške. Kraljica jo je dala napraviti jz amerikanskoga zlata in tehta 16 5 kg Da tako velikansko monštranco lahko rabijo pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, imajo dragoceni voz. ki je tako napravljen, da monštranea ostane vedno v pravi navpični legi, če prav voz ropota po strmih toledanjskih ulicah. trg št. XIV. žrebanje obveznic o o kranj skega deželnega posojila. Od deželnega odbora kranjskega y Ljubljani dne 20. novembra 1901 Stran 480 ICE Letnik L1X oterijske srečke. V Brnu dne 27. novembra t. 1. : 26, 88, 60, 80 Na Dunaji dne 23. novembra t. L: 46, 12, 20, 88, V Gradci dne 23. novembra t. 1.: 44, 22, 63, 52, 67. trn J U priporoča 22. 2 Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani. oo u* * O o Doktorja pl. Trnkóczyja preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušena že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkócsy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo t podpisani lekarni, ro se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tndi celo samo jeden komad z natančni navodilom o uporab*. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkóczya IT il il A fil Qál tli fii11 priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in jvanau »lilUlil taj naiceneie 1?ranilno sredstvo. Zavojček ___naj cenej e (četrt kile vsebine) 40 H, i4 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-liC/lUUvl/lii; jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 4.0 h, pol tucata 2 K. TTrOoiiirP odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo "oM1^ blato, odnravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se U) čestokrat pripeti p i drugih krogljicah. Škatlja 42 h, šest škatljic 2 R 10 h. — Pocutrere krogljice. Škatlja ; 80 h, tri škatlje 2 K. T*I*AT11 Poučni kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvaija sliz, lajéa bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. >rgnilni ali udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv ____ je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hoda in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da jo treba e j^rilošonim čopičem bo tu o mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Varstvena znamka HT Ker večina skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkóczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkóczyja (12 - 6) VI TI Sílá i redilni prašek za no- MJl v lllî^l» 1 tranj0 rab0 prj kravah) I volih in konjih. Ze blizu let z najboljšim uspehom uporabi j evan, kadar krave nočejo žre ti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom giede uporabe l K, pet zavoj čekov samo 4 K. Prašičji redilni in krmilni prašek. Varstveno in dijetetično ^mmrnůSm^m otranjoHB Varstvena znamka. tolšče Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. P^ Pozor! tudi prašičji prašek "in Kakao-sladni čaj, pošti. vseh prodaj alnicah, ne, potem " 'X i î^-jiï i.* ti.V O O o o o o o o Ravnokar je izšla y zalogi J. Blasnikovili naslednikov y Ljubljani Velika in Mala t < à navadno leto ki ima Na svetlo dala c. kr# kmetijska družba \\ V F** J. Blasnikova „Velika Pratika" in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera rojstva že eez sto let starodavna „Pra izhaja od svojega je torej edino le prava, tika", katero je toliko let skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei- weis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta » Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj nikovo „Veliko Pratiko" isako drugo zavrnite, kot nepravo Pratika «i stane 24 vin,, „Mala Pratika << vin, Odgovorni urednik: Avgast Pnci&ar. Tiak in založba ; BlasuiikOV' nasledniki.