Dopisi. Maribor. (Slomšekova slavnost.) Bil je sijajen večer dne 25. t. m.! Narodni dom je komaj vsprejel vse mnogoglavo občinstvo v svojo veliko dvorano. Maribor z okolico ie bil častno zastopan. Slovenjebistriški okraj nam je ostal tudi tokrat zvest. Gostje iz obmejnih krajev slovenjegoriških so prvikrat nastopili v velikem številu v našem Narodnem domu. SlomSekovi sorodniki so bili zastopani na veselici po sedanjem gospodarju na Slomu. VJC^arodnem domu vladalo je ta vfeSer neko slovesno navdušenje. Srčno pozdravljen " je nastopil kot slavnostni govornik dr. A. Medved. Njegove besede vžigale so v nas ljubezen in hvaležno spoštovanje do SlomSeka. Ob koncu govora burno ploskanje ni hotelo ponehati. Na to so se začeli podajati Lendovšekovi dramatični prizori »SlomSekovo roistvo*. Gospica Trampuševa upeljala nas je kot izborna deklamovalka v dramatično situacijo ter nazadnje bila zgovoren tolmač naših hvaležnih čustev do Slomšekovega genija. Težavna uloga Marine je bila v najboljših rokah gospe prof. Matkove in vsled tega dovrSeno proizvajana. Boter in botra sta se predstavljala po g. Marinu in gospici Weixlovi lepo in naravno. Ljubeznivi angelički so nas očarali s svojimi razumliivimi, srebrno čistimi glasovi. NajlepSi, najganljivejši prizor pa je bil, ko so angeljčki ovenčali glavo Slomšekovo z lavorikovim vencem, obsuli kip s cvetkami, in ko se je v tem trenutku oglasil otroški pevski zbor, ki je nežno predaval z.paiio. otrokom IpM priljiihljeno pesem »Prplinpn vrsp^jpc, ter nas posebno presenetil z umetno izvedenira pianissimo. MarsiJia^eŁeiiuj>_Ł&^ft_ji]a^leHij3rizoru ukradla sojzajzjjčesa. Sploh moramo izraziti svoje veselje, da smo ta večer po dolgem odmoru zopet enkrat slišali slovensko pesem. Zrffven otroškega nastopila °tFI *"Ai i?Veir* in moški pev^ki zbor. Cesarn^_rjremore Wjjov^raik, n^Jr^a^ik, to^remfiEe^^m. HrvaTžkipesnik pravi: »U pjesffiT>šlušaYživi, — I srdce ljubit zna.« Kogar duSa nPna~~ novo oživela ta večer, ko je sliSal mogočne glasove moškega zbora, kogar srce ni vsplamtelo gorke ljubezni do domovine ob zvonkih glasovih ženskega zbora? Vsakemu so bile že znane v riRrr^" v^nrnažprip S^mšekove pesmi »Sloven7c Sltreencavabi«, »^^^ bomkjipil*, >Lahko~no5« . . . . a ta večer so 'se niorale ysakenw. prikupiti po novi obliki, katero jim je priskrbel pevovodja gosp. Cižek. Ravno tu se nam vsiliuje že opetovano izražena želja, naj bi se slovenske narodne . pesmi po naših čitalnicah bolj gojile in z \ veseljem pozdravljamo nakano, naj bi se zopet enkrat priredil v mariborski čitalnici < večer, edino posvečen narodni pesmi. Veliko ^>navdušenje je povzročila za to slavnost posebej uglasbena Slomšekova kantata. Gospod L. Hudovernik je pokazal pri tem svojo izvenredno muzikalno nadarjenost, pevski zbor pa svojo tehnično izobraženost. Ta večer divili smo se tudi glasovon^djseh solistinj, gospice Hermanove in gospic^fc^tkrfeve. Največji efekt \e povzročila pesen >Predica«, s svojim sopran-solom (gospica Hermanova), to pa zaradi finese v izrazu in prednašanju. Pesem se je morala ponavljati. Veteranska godba je igrala večinoma slovanske komade. Ponavljamo zadovoljno, dne 25. novembra je bil v mariborskem Narodnem domu krasen, sijajen večer, kakoršnega še nismo doživeli. Sv. Jurij ob Taboru. (Soeialnodemokratičen shod; volitve.) V sredo dne 21. nov. ra ob dveh popoludne bi moral biti socialno-demokratičen volilni shod pri Razgonu v Ojstriški vasi, kakor je bilo napovedano. Ob omenjenej uri se je zbralo veliko mož iz Št. Jurja, da bi Čobalu ugovarjali. No zagorskega misijonarja ni bilo nikjer. Možje so čakali poldrugo uro ondi, potem pa so se razšli. Toda kmalu potem je prišel Čobal ter je imel svoj shod. Na shodu so bili večinoma socialisti, a tudi naših je bilo nekaj, kateri so mu glasno ugovarjali. Čobal je govoril in govoril, a njegov shod je naše demokrate le poparil, ne pa jih navdušil. To se je videlo v petek pri volitvi volilnih mož v peti skupini. Naši so dobili po 93 glasov, socijalisti pa le po 9. Piše se vedno, da so poglavarji socialnih demokratov židje in bogataši. To je že verjetno, ker pri nas sta tudi dva bogatinca tiste barve. Pa upajmo, da se bosta izpreobrnila. Št. llj v Slov. goricah. (Š o 1 s k e razmere.) Kmalu bode minulo leto, kar nam je nemila smrt pobrala velezaslužnega in občespoštovanega rodoljuba, nadučitelia g. Karola Sorka. Kako se je od tega časa pri nas v šolskem oziru spremenilo, ni možno popisati. Rajni gospod Sorko je bil mož trdnega značaja. On je slovel daleč na okrog ne samo kot dober učitelj, bil je tudi iskren rodoljub. Zastonj so se zaganjali naši Nemci kakor stekli psi vanj, da bi ga izpodrinili. Ni se jim posrefiilo. On je stal trdno kakor hrast v najhujem viharju. Bil ie tudi strogo katoliškega prepričanja. Mi Sentiljski Slovenci smo si želeli, da bi ga nam Bog še dolgo ohranil. A prislo je drugače. Na njega mesto je priSel sedaj mož, kojega smo se že pred njegovim prihodom šentiljski Slovenci bali. In ta strah je bil opravičen. Ta mož }e gosp. Fortunat Sadu. Dasiravno rojen Slovenec, vendar ie zdaj zagrizen pristaš Nemcer. Glejte, kaj je ta g. Sadu za nas že dobrega storil v šoli! Kmalu po njegovem prihodu je na§a slovenska šola dobila nemški napis in tudi na posameznih razredih smo opazili zadnje dni nemške napise. Kakor čujemo, je baje ta gospod pristopil tudi k novi podružnici »Siidmarke« pri Št. Ilju. To je škandal! On torej podpira tisto društvo, ktero ima na svojem praporu zapisano: »Pogin slovenščini!« In tak nam naj odgaja našo deco? Mislimo, da se še bode temu gospodu kri ohladila! Prihodnjič več! Tinje na Pohorju. (N o v o d r u s t v o.) V Tinjah se je v nedeljo dne 18. t. m. osnovalo bralno društvo. Kljubu slabemu vremenu udeležilo se je ljudstvo osnovalnega zborovanja v mnogobrojnem številu. Iz cele zelo obširne tinske župnije, celo iz visoke Planine, prihiteli so župljani po več ur hoda k zborovanju, ki se je vršilo v šolskem poslopju v prvorazrednici. Prostorna soba nam je bila skoraj pretesna. Domača godba sprejme zborovalce. Točno ob treh popoldne pozdravi vlč. g. župnik svoje vernike v jako ljubeznivih in prisrčnih besedah. Predsednik osnovalnega odbora se zahvali vsem sotrudnikom pri osnovanju društva za njih požrtvovalen trud, prečita in pojasni pravila bralnega društva v giavnih točkah, potem pa navzoče vljudno vabi k pristopu, ter jih opominja, naj se tudi vestno poslužujejo vseh sredstev, ki jih bo ponujalo bralno društvo, zakaj polem bojo prišli tudi pri drugih do veliko večje veljave in do večjega spoštovanja. Oglasilo se je takoj — čujte 84 udov — za tinjsko faro, ki šteje komaj 1000 duš, gotovo veliko število. V odbor izvolili so se sledeči gg.: Plaainc Franc, kaplan, predsednik; dr. Vošnjak Jožef, podpredsednik; Janez Tomažič, nadučitelj, tajnik; Ačko Franc, cerkovnik, blagajnik; gospodična Ela Fisolič, učiteljica, knjižničarka; Matevž Šega, kmet in Martin Dušej, kmečki sin, odbornika. — Gromoviti »živijo«-klici pozdravijo novorojeno društvo. — Vlč. g. kaplan iz Slov. Bistrice Alfonz Požar se oglasi k besedi, ter ljubeznivo pozdravi novo bralno društvo, izraža svoje veselje zavoljo obilnega pristopa, ter jih krepko in jedrnato spodbuja k probudi iz narodnega spanja in k ljubezni do domovine. Krepki >živijo«-klici, so sledili niegovim lepim besedam. Lepe besede mnogospoštovanega gospoda nadučitelia J. Tomažiča so nam pokazale pot, katero je hodil rajni knez in Skof Anton Martin Slomšek — namreč: »Vse za vero, dom, cesarja.« Da je to prava pot, te se bomo tudi mi držali! — Konečno se je sklenilo, da začne »bralno društvo v Tinjah« svoie delovanje z novim letom. — S krepkimi »živijo«-klici na presvitlega cesarja Franca Jožefa I. zaključi predsednik zborovanje. Godci zaigrajo cesarsko pesem. Po končanem zborovanju razveseljevali so se zb rovalci pri kapljici dobrpga letošnjega vinca v krčmi pri Finku, kjer so se pele le pobnžne Marijine in narodne pesmi. Godba jih je spiemljevala. O godbi moramo reči, da je za tukajšne kraje prav lepa. Pevci pa so pokazali, da imajo lepe glasove in dober posluh. ^preten pevovodja bi lahko dosegel jako dobre uspehe. Morda se pa oglasi kdo, ki bi nas učil tudi umetnegapetja?! Ne moremo si kaj, da ne bi spregovorili Se ene besede. Zborovanja se je udeležilo mnogo ljudstva, vendar smo pa pogrešali tiste, o katerih smo bili prepričani, da tudi pridejo, ker so bili večinoma osebno povablieni in so tudi obljubili. Kaj je terau vzrok? — Upamo, da se še oglasijo k pristopu. — Možu pa, ki se je v krčmi tako lepo izrazil o zborovalcih v šoli, povemo za zdaj samo prav tiho na uho, da vemo. Radenci. (V o 1 i t v e.) Danes dne 21. t. m. vršila se je pri nas volitev volilnih mož naše občine za četrto in peto kurijo, kjer smo se prvikrat imeli boriti z nasprotniki posilinemci iz Radenske slatine, oziroma z njihovimi uslužbenci, ter smo v poti kuriji žal, tudi za en glas propadli, ker se nismo nadjali takega pritiska. Naši so imeli 17, nasprotniki pa 18 glasov. V četrti kuriji zmagali smo sijajno, ter sta voljena g. občinski predstojnik Anton Divjak in g. Jakob Zemljič. Tu je toraj z Bračkom »fuč«. Da smo propadli v peti kuriji za en glas, temu je kriva velika brezbrižnost naših volilcev ter najhujši pritisek od strani Radenskih slatinarjev, ki so zbobnali takrat vso gardo skupaj od ravnatelja do zadnjega delavca; glavno ulogo pri tem pa sta igrala ter najhuje agitirala tukajšni poštar Pasch in tukajSni postajenačelnik Miiller. Ta dva gospoda bi pač bolje storila, če bi se edino le za svoj posel brigala. No, o tem drugikrat bolj natančno. Kar pa se tiče Radeaskih alatinarjev, pa mi tem potom naznanjamo slavnemu občinstvu po Slovenskem, da mi nikakor nismo navezani «a Radensko slatino. Tudi gosp. Vogler v Petanjcih ima tako če ne boljšo slatino, in ni naš nasprotnik, ampak nam je naklonjen. Za naše volilce pa naj bode to resen opomin, da se odslej udeležujejo volitev kakoršnih koli v obilnem številu, da se nam kaj takega nikoli ne prigodi. No upamo in smo prepričani, da se bodo naši ljudje odslej bolj zanimali za volitve, ter pridejo vsi na volišče, da se ohrani Radencem čisti slovenski značaj. V to pa pomozi Bog!