KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Velecenjeni   g.   Doropoljski!                 povec«.  Moj  bratec  tudi  vedno  čita,  naj*
bolj   pa   se   bavi   z   rešitvami.   Naznanjam
Prvič   se   danes   oglašam   v   Vašem   ko     yam tujj^ fa stanujem v majhnem stano*
tičku.  Hodim v V. b  razred osnovne  šole.     vanju na Javorniku, ki je jako mokro. Po=
Za  razrednika imamo g. Ivana  Petriča.  V     tem   moram   pa  je   pol   ure   daleč   v   me=
našem  razredu  nas je   13  dečkov  naročni«     ščansko  šolo.
kov na list »Zvonček«. Jaz hodim telova*        Upam. da mi ne odrečete kotička v svo=
dit v sokolsko telovadnico. Star sem deset     jem  listu
let. Moj  oče je strojevodja.  Imam še dve        Pozdravlia  Vas sestrici.   Rojen  sem  bil  v  Trstu.   Ko   so
prišli   Italijani   tja,   smo   se   izselili  v   našo                      VeraLegatova.
svobodno    državo    Jugoslavijo.    Primorska        učenka   meščanske   šole   na   Jesenicah. je jako lepa  dežela, saj  pravi pesem:
»Trst,   Gorica,   Gospa   sveta,              Odgovor:
Adrije  cvetoči  raj,                                                     Ljuba Vera!
vam prisega je  zapeta:                                                     ...                  ,      .   ¦
naša last ste vekomaj!«                      MMazn0   stanovanje    je    kvarno   zdravju.
,, .        ....              „       v .              ,               Moraš   se  kakorkoli   potruditi,   da   pridete
Vsi   radi  citamo »Zvoncek«, posebno  pa     ysi y      h    stanovanje,  sicer si lahko vsak
^0^.^-,   ^eni    ugaja   povest    »kekec   na     nako lje   boiezenj   ki   jo   bo čutil v vseh
volcj,  sledi.«     .                          .       .                Udih
Prosim,   sprejmite   tudi   moje   pismo   v                                      * svoj   kotiček.
S spoštovanjem                                                      \'elespoštovani  g.  Doropoljski!
MarjanSešek               Xi-       u-       j^-i        j   <r -     i   t-
v  gjški.                    ^util  Jaz   "l  rad  stopil  med Vase kotn
Odgovor:                                                          čkarje. Hodim v 6. razred osnovne šole v
Trbovljah.   Za   razrednega   učitelja  imam
Ljubi Marjan!                            gospoda  Josip Toiega,  ki  ga  jako čislam.
Primorska — da, tudi tam je naša zem=     Naročnik   »Zvončka«   sem   že   drugo  leto.
Ija! Ceprav je sedaj v tujčevih rokah, ven»     Vedno^ga tezko pnčakujem. Ker sem, ako=
dar   pride   doba   in  moč   Pravice.   ki   nam     ravno ?,elf !? let star. bil ^0 srecen, da
vrne  našo last.  A vedno  moramo  imeti  v     sem  videl   sinje  morje   in   lepo  Dalmacijo
mislih   besede-                                                  ter   oto^   Lokrum,   na   katerem   sem   bival
„          .'            ,           ...           .                 5   mesecev    v    zdravilišču,    lahko    rečem:
Domovma,  vedno  mislim  nate              L    j  so  naši kraji   tud-   tL H   kJ  nam jih
m  na neosvobojene  brate!                     je ^ugraba Italijan, y nadi; da rešimQ naše
•                                      brate suženjstva, pričakujem boljših časov.
Prosim  Vas, objavite tudi moje pisemce
Velegenjeni   gospod   Doropoljski!            v  svojem  kotičku.
r   ,                      ¦-      ~ i    -¦.   .¦    -7       - l            Prosim  Vas,   ako   bi   smel  drugič  še kai
Letos sem prvic zacela citati »Zvoncek«.     Disati?
Moj  bratec hodi v 5. razred osnovne šole,     "
jaz pa v meščansko šolo. Imam pa veliko        z  odličnim   spoštovanjem  Vas  pozdrav^
1'eselje z »Zvončkom«. Vedno sedim in či=     'Ja   *a^ vdani
tam.  Najbolj  mi ugaja povest »Radko LU                                       Franjo  K a n i ž a r.
191
ZVONČEK                                                                                             XXV—7
Odgovor:                                                           Prosim Vas, da me sprejmete med svoje
Ljubi Franjol                           kotičkarje in tudi  Vas prosim, ako smem
rr   ........... ...                  .       še kaj pisati.
ludi tujci m nasi neprijatelji ne morejo                            , , ,, ^          .    ,
potvoriti    resnice,    da   je  naša   domovina                           Aaolt ^opetzKy,
polna prirodnih krasot, ki so naš ponos in                 učenec IV. b razreda v Ljubljani.
naše bogastvo.  Mi ljubimo svojo domovi*     Odgovor:
no  in  smo  ji  vdani   v zvestobi.  Delajmo                            y . ,.   a . ,™
zanjo, da nam ostane velika in slavna ves                              ^
komaj in da osvobodimo svoje zasužnjene        Vidis,   kako   rad   ustrezam Tvoji   želji:
brate!                                                             sprejet si med moje kotičkarje. (Da bi se
*                                    Ti  le  vsaka   želja  tako  izpolnila!)   Z  na*
vedbo povesti,   ki  Ti   ugajajo,   kažeš.   da
Ljubi gospod!                           jma§ dober okus. Všeč mi bo, ako še kaj
V Gorje nad Bledom hodim v IV. raz*     napišeš za kotiček. Kadar bo dopustil pro*
red. Učili smo se o šoti. Za  domačo na*     stot. piideš na vrsto.
logo smo  napisali, kaj  nam  šota  pripove*                                     * duje.   Morda  te povesti   ne   poznajo   vsi
otroci   Zvončkarji.  Ako   Vam   ugaja,  pro*                     Dragi g   Doropoljski! sim, da jo natisnete za vse.
Prosim, blagovolite sprejeti to-le pesem«
Šota   pripoveduje.                   cov »Zvonček«:
Povedala   vam   bom   povest   davnih  dni.                            y  h o s t o ! Doma sem na Barju okolo Ljubljane. Sta»
ra sem že sto in sto let. Kako je bilo lepo,                       v hosto, v hosto!
ko sem bila še mlada! Rasla sem na veli»                       Tam zdaj je Iep6,
kem   močvirnatem   travniku.  Toplo  solnce                       ko ptički pojo
me je prijazno gledalo z neba. A prišel je                       in r°že cveto.
silen vihar in me je pokopal v zemljo. Pri*                       Vsi gaji in hoste
čelo se je zopet novo življenje. Segniti nU                       z(jaj tocj zelene
sem mogla, ker nisem imela dovolj  zraka.                       jn ijube se ptičke
Čudno trde so postale moje žilice. Zogle^                       nacj vsem vesele. nela sem. Izpremenila se mi je tudi barva:
porjavela   in  počrnela  sem.   Iz  mahu  sem        Presrčno Vas pozdravlja Vaš vdani
postala šota.                                                                            Franjo Arh,
Lepo pozdravlja                                                     učenec V.  razreda v Mokronogu. Francka Pretnarjeva.
Odgovor;
Moja    sestra    Micka.    ki    ima    naročen                           Ljubi Franjo!
»Zvonček«, tudi lepo  pozdravlja.                        uj.uj.iuj        ij.--       -      i-
^    ^           '                         »Hosta, hosta!« bodo nekaten lzprasevah,
Odgovor:                                                        *^aJ Pa Je to?« — Seveda jim boš odgo«
t ;,,»,„  vrar,r.Va\                          voril. da pomeni »hosta« toliko kakor gozd,
Ljuba i-rancKai                          k-  ga  ponekod imenujejo tudi  »loza«.  (V
Domnevam, da bodo moji kotičkarji za«     srbohrvaščini pravijo loza  vinogradu.) dovoljni,    ko   jim   priobčujem   Tvoj    opis
šote,  katere   je   pa  vedno manj   na  ljub«                               *     #    *                                         ,
ljanskem  Barju.  Piemnogo  so  je  že  izre*                                                                             ¦
zali iz tal, jo prodali in pokurili. Naposled               KOTIČKOV ZABAVNIK.                    1
pride   do   tega,    da    bomo   šoto1   poznati                                                           '                     1
samo še iz knjig in opisov. Prav je torej,                     Razrešena posetnica.                            I
da  je  tudi  naš kotiček povedal besedo o                                                                             I
šoti, ki nam je spomin iz  davnih,  davnih     (                                                                           I        " let.
Dragi gospod Doropoljski!                                    ^)a9re^
Imam dve sestri in enega brata. Vpisan
sem  v  sokolski  naraščaj.  Lansko leto  po»____________'        __________________
leti sva z bratom nastopila na trgu Taboru
v Ljubljani.                                                       Dobili smo več rešitev. Povedali pa smo
Najbolj mi ugajajo te-le tri pripovedke:     že v zadnji številki, da v »Kotičkovem zas
Kekec na volčji sledi, Za domači rnuzej in     bavniku«   ne   bomo   priobčevali  imen  re«
Srbske narodne pripovedke.                           šilcev.
¦¦¦----------                               :                                                                         ¦-                   -                   -                                         ¦¦¦
192