CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 5. FEBRUARJA 1965 - LETO XV. - ŠT. 5 - CENA 30 DIN EVIDENTIRANJE KONČANO KAJ PA SEDAJ? Še dobrih štirinajst diii in tndi \ celjskem okraju se hodo začeli zhori volivcev, na katerih bodo občani dokončno določili imena in šlc\il() kandi(la(o\ za poslan­ ce in odbornike naših sknpščin. Olidobje teh štirinajstih dni bo nedvomno zelo živahno in po svoje tndi zanimivo. Računati je namreč treba z dejstvom, da je okrajna voli\ na komisija eviden­ tirala kar nekajkrat večje šte\ i- lo morebitnih kandidatov, kot bo izpraznjetiih mest \ skupščinah. Za kandidate, ki naj bi zamenja­ li |)et naših zveznih poslancev, so zabeležili 54 predlogov, za 34 iz­ praznjenih mest v republiških 'skupščinah 149 predlogov in za 344 »stolov« v občinskih skupšči­ nah 789 tovarišic in tovarišev. (Nadaljevanje na 2. strani) ZE JE MINILO 20 LET, KO JE SLO­ VENSKO ZEMLJO PRETRESLA VEST O STRAHOTNEM ZLOČINU FAŠISTIC- NECA OKUPATORJA. ZVERINSKO MU­ ČENI TALCI V STRANICAH (FRANKÜ- KOLOVO) SO PADLI NA OLTAR DO. MOVINE NA SAMEM PRAGU OSVOBO­ DITVE. IN TA DAN JE PRAZNIK üß- CINE SLOVENSKE KONJICE. 2Q-LETNieO STRAHOTNEGA DOGOD­ KA HOO OBE.ÇENPII TALCEV) BODO PROSLAVILI NADVSE SVEČANO. 2E NA PREDVEČER PRAZNIKA BODO V SLOV. KONJICAH SPREJELI SVOJCE TALCEV V KULTURNEM DOMU. ZVE­ ČER BOSTA SVOBODA IZ KONJIC TER MOŠKI PEVSKI ZBOR IZ ZREC IZVED­ LA SLAVNOSTNO AKADEMIJO. V SPO­ MIN TALCEV IN O POMENU PRAZNIKA BO (iOVORIL PODPREDSEDNIK OB­ ČINSKE SKUPŠČINE DRAGO PERC. NA DAN PRAZNIKA BO OB 9. URI SPO­ MINSKA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Т1Ж ZDRUŽENJA BORCEV NOB. OB URI PA BO KOMEMORATIVNA SVEČANOST PRI GROBOVIH V STRA­ NICAM. PRAZNIKU KONJIŠKE OBČINE PO­ SVEČAMO 4. STRAN. OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V CELJU VEČ ZAUPANJA SAMOIIPHAVIJAIVJI JAVNO DELOVANJE NAJ BI V PRIHODNJEM OBDOBJU POSTALO GIBALO DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V OBČINI. Dosledno uveljavljanje sistema samou­ pravljanja, delitve dohodka po delu, razume­ vanje za probleme mladine, to so bila nekatera poglavitna vprašanja v referatu sekretarja obcinskeg komiteja ZKS Toneta Skoka na kon­ ferenci, ki je bila v soboto v Celju. Med slabosti v celjski občini sodi zlasti ne dovolj razvito samouprav­ ljanje. V nekaterih delovnih orga­ nizacijah, kot If i, Aurei, tovarni volnenih odej itd., je ta mehanizem doživel grobe deformacije, zapopa- (len v birokratizmu in dušitvi demo­ kratičnih razprav, ko dobivajo čla­ ni delavskih svetov za seje zgolj formalna vabila, kar pomeni, da so odločitve vnaprej pripravljene le v ozkih krogih. Prav tako v večini delovnih organi,zacij ne delujejo zbori delovnih ljudi, za kar nosijo v največji meri krivdo komunisti, ki si ne prizadevajo, da bi ti zbori )ostali najširša oblika samouprav- janja. NA 2. STRANI INTERVJU Z ING. ADOLFOM TAVČARJEM, PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE . KONJICE Ni mi žal, da sem predsednik ^Predsednik je sorazmerno mlad občan K»J- n-iin " po silvestrovem je praznoval dva- Icjvi '"'^o življenja v Konjiiah. Skoraj po- ki)t ''^^"^ (letos peto leto) je preživel ohf ^'•'"^^^^sednik občine, ali kot mu pravijo (IQI^"'' kot »naš župan«. Tistega januarskega Уу imeli dvojno smolo, na napovedan nai%^"' ^"^" čakali pet ur, pri tem je zu- bolj ^"^'\а1о, kot da bi vsi kmetovalci naj- Чч1п1'^ ravno ta januarski dež in pa pred- •-kor-• bolan. Vendar je kljub temu ÚTug} ^'^^ razpravljal s predstavniki za- ko ZL" '^^Ti. kaj je naše in kaj je vaše. In ie i„i koočno le stisnili v pozdrav roke, J'ifkot iz puške: bqtn ц"-' divari je težkih: družbenim služ- govor^ ^^'•'"'''li občinski proračun in ra/- novinarji. ^ tnkrat drugače, smo ga hoteli potolažiti, ski "["'-'j. smo na istem, poveš eno, »tiskar- Tako*^'*'" P'' "'^P'š'-' drugo. biKlifn ^P'^'^ sc znašli že v pogovoru, ki je — svoj'i " 'Skreni — tekel spontano, kot je po spont.nosti znan inženir Adolf Tavčer. (Nadaljevanje na 4. strani) LETNA KONFERENCA ZB NOV MOZIRJE] ZAPOSTAVLJENI BORCI PRi EVIDENTIRANJU KANDIDATOV V MOZIRSKI OBCINI SO SPREGLEDALI BIVSE BORCE LETOŠNJA KONFERENCA ZDRUŽENJA BORCEV NOV V MO­ ZIRJU JE BILA ENA NAJBOLJ OBISKANIH IN TUDI NAJBOLJ KRITIČNIH. BORCI — KMETJE SO SE POHVALNO IZRAZILI O LANSKOLETNIH UKREPIH GLEDE ODPISA OZIROMA ZNIŽANJA DAVKOV SOCIALNO ŠIBKIM ČLANOM. HKRATI PA SO OBSODILI NEKATERE NEPRAVILNOSTI. Razprava, ki je bila posvečena de­ javnosti občinskega , združenja od zacjhije leine konference, je opozorila zlasti na nepravilen odnos, ki so ga do borcev pokazale nekatere organi­ zacije in službe. Ugotovili so, da jih krajevne organizacije ne vabijo na seje, kadar razpravljajo o važnejših problemih, kakršni so bili na primer nedavne razprave o evidentiranju kandidatov. Še več, pri izbiri kandi­ datov niso upoštevale bivših borcev in sodelavcev narodnoosvobodilne vojne, pač pa so izbirale kandidate, ki so se po tej plati dokaj slabo izkazali. Prizadeti borci so menili, da takšno evidentiranje ni na mestu, ker žali čustva članov ZB, ki so številne svoj­ ce izgubili v bojih z okupatorjem, v zloglasnih taboriščih ali kot talec. Se je ča%, da področna organizacija SZDL popravi storjeno napako ter neustrez­ ne kandidate izloči, namesto njih pa predlaga mlajše ljudi, tudi iz vrst čla­ nov ZB NOV. Na letni konferenci so .ostro kriti­ zirali delo področnega okrajnega ur­ banističnega inšpektorja, ki pogosto zavrača lokacije prav interesentom gradnje — borcem. Navedli so primer, ko borec prosi za lokacijo že dve leti — brezuspešno, čeprav sodi pred­ videno zemljišče v zazidalni okoliš, inšpektor, ki zavrača rešitev prošnje, zavrača tudi delo mozirskih urbani­ stov, čeprav za ta nima ustreznih strokovnih kvalifikacij. Konferenca je sprejela sklep, da predlaga občinski skupščini, naj okrajnega inšpektorja' zaradi pogostih pritožb čimprej raz­ reši te funkcije za mozirsko področje. Prav tako so obsodili delo področ­ nega referenta za delo in delovna raz­ merja in tudi zahtevali, da bi na to mesto imenovali drugo osebo, ki bo imela pozitiivnejše odnose do članov organizacij Zveze borcev. Na koncu so na konferenci sklenili, da se bodo aktivno vključili v pred­ volilno dejavnost ter predlagali iz svojih vrst kandidate, ki bodo znali pridobitve naše revolucije zcialo-pati pred sikupščino. Sekretar občinskega združenja ZB Franc Pogelšek PREDLOG, KI NI PRODRL mim DEIO MIADINE ALI JE NOČNO DELO NEDORASLE MLADINE NA MESTU? V TEKSTILNI TOVARNI PREBOLD SO MENILE DA ŽALSKI OBČINSKI EORUMI SO BILI NASPROTNEGA MNENJA. KDO IMA PRAV, PRAVZAPRAV NI VPRAŠANJE. STRAN 6 TEMA ZA RAZPRAVO Gledališki repertoar v ZADNJIH SEZONAH (KAKOR ŽE PREJ) SE V RAZLIČNIH OKVIRIH PORAJA VPRAŠANJE, ALI JE CELJSKI GLEDALIŠKI RE^ PERTOAR PO SVOJI IDEJNI PLATI SPREJEMLJIV ZA ŠIROKO OB­ ČINSTVO? DA BI DOBILI ODGOVOR NA TO VPRAŠANJE, SMO SE ODLOČILI ZA JAVNO RAZPRAVO. STRAN 5 Novi predsednik Slavko Verdel izdajateljski svet Г'Г jo na tretji seji rijzrešil predsedniške dolžnosti Ivana Seničarja. ki je to želel. Za­ radi preobremenjenosti z drugimi (Irtižheiiimi dolžnostmi. Na njegov predlog so za predsednili^i soglasno izvolili Slavka Ver(l(4a. Izdajateljski svet je sprejel fi­ nančni plan za 19ÒT in osvojil med- oi)činski ključ za sofinansiranje na osnovi narodnega dohodka in istevila p rchi valstva. Otok - podoben otoku Celjski Otok je naselje, kjer prebiva okrog 6.000 prebival­ cev, ki se pogosto znajdejo v vlogi Robinzonov. Nezaklju­ čen stanovanjski okoliš je nani reč brez potrebnih komu­ nalnih objektov, ki naj bi za­ dovoljevali vsakdanje potrebe stanovalcev. Stran 11 KJE SO VZROKI ZA VELIKO ŠTEVILO PROMETNIH NESREČ ALI RES SAMO VOZNIKI? • ( ostni promet je lani v celj­ skem okraju presegel vsa pred- \ idevaYija. # Kakšne so v resnici naše ceste? 9 V celjskem okraju eno motorno \ozilo na 27 prebi- Nulcev. # Lani je bilo 1825 ne­ sreč, od tega 8% težjih, v katerih je izgubilo ži\ljenje 61 ljudi. # V nasoljenih krajih približno 75 odstotkov vseh nesreč. # Social­ no zavarovanje v Celju je lani obravnavalo 9349 poškodb, ki so iiiistale s prevoznimi sredstvi na javnih cestah in v gospodarskih orgauizaci jah. 10. STRAN VREME 1'ribli/iio od 4. do 7. ii^sod 10. do 14. februarja padavine, ki bodo pre.ile v sneg. Med 7. in 10. februarjem ter sredt meseca razjasnitve in hladneje. OBISK v KONJICAH OBISK V KONJICAH OBISK V KONJICAH • OBISK V KONJICAH • OBISK V KONJICA! Podoba konjiške občine se naglo spreminja. Nekoč izrazito kme­ tijska občina, ki je še pred tremi leti imela nad polovico kmečkega prebivalstva, ima danes že dve tretjini nekmečkega prebivalstva. K temu je pripomogel nagel vzpon industrije, ki je v zadnjih štirih letih skokovito povečala celotni dohodek za 15,7 odstotkov letno. Močna, a vendar ne pretirana investicijska politika zadnjih treh let (3,5 milijar­ de dinarjev) pa je omogočila znaten porast izvoza, saj sodi konjiška občina z 2,83 milijoni dolarjev izvoza v lanskem letu med tretjo naj­ močnejšo občino v celjskem okraju. Stanovanjska izgradnja se uveljavlja šele zadnja leta in tako so v obdobju 1962-1963 zgradili 270 stanovanj, v izgradnji pa jih imajo 146. Pereč je položaj šolstva, saj pripada 3.230 učencem le 3.900 kvadratnih metrov v 63 učilnicah. INTERVJU Z ING. ADOLFOM TAVČARJEM, PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE SLOVENSKE KONJICE NI MI ŽAL, DA SEM PREDSEDNIK Nadaljevanje s 1. strani) — Pa vseeno, tovariš predsed- ik, povejte ali ste se kdaj inaščc- ali kakšnemu neobjektivnemu ritiku? Ф Maščevanje ni v skladu z mo- im značajem. Sicer pu moram ma- 3 premisliti. Mogoče, če smatra- e za maščevanje to, da sem mu razgovoru javno dokazal na- protno. Do danes se mi še ni bilo reba zateči po funkcijo. — Ali je morda kakšen sode- avec, s katerim ne bi želeli več odelovati? Ф V sistem hitrega družbenega istema, kot je naš. se prav goto- o pojavljajo posamezniki, ki ob- ćivnavajo družbeni razvoj preveč coretično — realne možnosti pa o drugačne. Pogosto ljudje z ne- :o ihto postavliajo nekatere stvari, Ú jih dane okoliščine in pogoji le zmorejo, iz izkušnje vem, da po ^aseh večina kmetov realneje oce- ijuje, kaj današnja družba zmore, cot pa določene skupine ljudi, ki nenijo, da so družbeno vzgojene n nočejo razumeti trenutne ma- :crialn(; možnosti. — Da bi vam bilo dano, kaj bi lajprej ukrenili v naši ekonomski 3olitiki? Ф Glede na sproščanje nekate­ rih ekonomskih prijemov bi šel Jo konca — uveljavil bi pravilo aonudbe in povpraševanja, razen seveda pri ključnih objektih. Tako smo pa na pol poti. kot na ])rimer: skočiš v vodo in ti je prepuščena izbira, utoni ali izplavaj... ^ .' — Ali ste prisostvovali kdaj se- startku, na katerega bi danes že­ leli pozabiti? Kdaj in kje? Ф To se je in se dogaja. Ne tr­ dim, (1д mi je bilo žal, da sem bil tam, ne, nasprotno. To so predvsem problemi kmetov borcev. Krajevne organizacije Zveze borcev so so­ odgovorne, da se ti problemi zač­ no' hitreje reševati šele danes. To­ da kljub temu bi rad vzpodbudil občane, da o teh problemih še glas­ neje govorijo. Še vedno je bolje pozno, kot pa nikoli. — Kdaj ste prejeli zadnje pis­ mo občana in kaj je svetoval ali prosil? Ф Moram pomisliti, kdaj sem prejel zadnje pismo. Zdi se mi. da je bila prošnja za znižanje davka. Veste, ta pisma so subjektivnega značaja, po ustanovitvi posebne komisije, ki rešuje individualne primere na terenu, je teh pisem vse manj. — Ste podpisali karkoli, česar se neradi spominjate? Ф l'ri mojem delu se morda tu­ di to zgodi. Namestimo na ])rimer novega upravnika ali. direktorja, pa praksa i)okaže. da smo udari­ li mimo . Nekoliko Tui zmanjšuje ta občutek krivde dejstvo, da se to dogaja tudi drugod. Kadrovska ])olitika je loterija, kljub temn. da ne bi smela biti. Ali |)a odlok o trošarini za vino.. S kakšnim ve­ seljem bi pod|)isal odlok o ukinitvi taks za hibridne trte in kmečke vozove. To je praktično dodaten davek kmetu. Ali smo v teh letih uničili s tem odlokom te trte? Ni­ smo, ravno nasprotno ... " — Vam je bilo kdaj žal, da ste predsednik? Ф Nikoli, saj sem vedel kaj me čaka. Sicer pa, ali pomeni, da si dober župan, če te imajo vsi rudi? Cus je /lato. in to imu svojo vred­ nost. — Kaj imajo v šentjurski obči­ ni, kar v konjiški nimate? Ф Tisto, kar imajo oni več, mi tako Jie rabimo. Ceste pa so tako v obeh občinah (Miako — slabe... — Kakšna odlikovanja, diplome, nagrade, priznanja ali kazni ste prejeli? Ф V petem razredu osnovne šo­ le sem dobil nagrado, ker sem z odliko končal razred; diplomo in­ ženirja agronomije in pa 1951 le­ ta na matičnem uradu priznanje, da sem samovoljno sprejel zakon­ ski jarem. — Se bavite s športom? Ne? Ka­ ko potem usklajujete proračunske dajatve za to panogo? Ф Zdrav šport imam rad, kljub temu, da mi zdravje ne dovoljuje, da bi se z njim aktivneje bävil. Sem pristaš vsega, kar krepi fizič­ no in duševno kulturo, zato mi ni žal sredstev. Ugotavljam pa, da jih je premalo. — S kakšnimi občutki ste podpi­ sali pogodbo o soustanoviteljstvu Celjskega tednika? Ф Je še nisem podpisal, ker še ni končano delo — okrog občin­ skega proračuna. — Ob koncu nam .zaupajte še, za koga vršite to poslanstvo in či­ gava kritika vas najbolj priza­ dene? Ф Držim se dejstva, da gradimo naš socializem, ne zaradi statisti­ ke, samohvale, temveč za našega človeka, da bi mu bilo res dobro. V tem ni cinizma, temveč resnica. Glede na to, da sem doživel na svetu toliko svinjarij, prelite kr­ vi, ne da bi posebej naglaševal tista štiri leta koncentracijskih ta­ borišč — v veri, da je vse to po­ trebno za boljšo bodočnost — bi bil zame največji šok, če tega ne bi bilo. J. Sever Težave z zdravniki RAZGOVOR S POMOČNIKOM DIRLKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOM \ O zdravstveni zaščiti v konjiški občini pogosto govorijo, negodu­ jejo in kritizirajo. Vprašanja o- krog zdravstvenega doma. odhodi mladih zdravnikov po preteku do­ ločene dobe na specializacije so na dnevnem redu političnih orga­ nizacij, občinske skupščine, na dnevnem redu vseh. ki po veČ ur izgubijo ob čakanju, da pridejo na vrsto pri zdravniških pregle­ dih. \ želji, da bi osvetlili ta prob­ lem, smo zaprosili direktorja ko­ njiškega zdravstvenega doma. da bi nam povedal kaj več o tem. Žal ni imel časa. spregovorila pa je FANI ŠUC. namestnik direktorja. — O razmerah v zdravstvenem domu. težko govorim, je rekla. Dejstvo pa je. da ;idravniki težijo po specializaciji. Dva"'sta se že odločila, sedaj bo šel še tretji. — Kuj mislite, kako rešiti ta kričeč prol)lem in kaj je bilo do sedaj storjenega'r* — Stremimo za tem. da bi dobi­ li zdravnike, ki bi ostali na tem področju. Štipendiramo več štu­ dentov médecine, v februarju pri­ deta