.. Kapujte Vojne bondfi Najstarejši [ilovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni a OPRAVN O EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki ^L. XXVII.—LETO XXVII. CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA). MAY 24, 1944 Kupujte vojne bondei The Oldest Slovene Daily In Ohio Best. Advertising Medium Nemd v Italiji v kleščah dvojne ofenzive ŠTEVILKA (NUMBER) 121 ZAVEZNIKI NA MOITIMU UZlO V BOJU Raciji se nahajajo med ^Vema ognjema; njihove *ile na krilu so ogrožene Včeraj je vzplamtela na italijanskih f i* o n t a h ki utegne v teku pri-oclnjih dni odločiti usodo in 10. nemške arma-Zavezniške sile so zače-^asno ofenzivo na mosti-Anzio, s čemur so Nemci 1^'oženi na krilu, kakor tu-tta glavni italijanski fron- l^^'"2ojavne vesti, ki so dospe-sn,oči s fronte, javljajo da se ' %2iva na Anzio mostišču raz-kakor je bilo začrtano, in So bili prvi cilji ofenzive že /•seženi. Nemški odpor na o-jeni fronti je mešan, pravi ^^fočilo; ponekod se naciji Iju-zoperstavljajo, medtem ko je odpor lahak. Na glavni fronti se naciji umikajo Humor v vojni: kako je britska patrola ugrabila in odpeljala nemškega generala NOVI AMERIŠKI TAJNIK Islandija bo 17. junija postala republika da Vesti z glavne fronte pravijo, Nemci pri Terraeini, ki ^Gdstavlja tečaj, na katerega PHtrjena Hitlerjeva linija na Padnem koncu fronte, naha-Jo Ha umiku proti novim po-Na dotičnem sek-.so v akciji ameriške čete. Zadn-je vesti z omenjenega terja pravijo, da vsa zname-kažejo, da Nemci ne bodo ^ dolgo v stanu držati Ter-^Pine. I>r'ZHavaj<) umik s cen-obrambne postojanke ^^erlinski radio je snoči na-. ^nil, go gg Nemci umaknili Pi t>a je. KAIRO, Egipt. — Danes se je tu zvedelo, kako se je mala britska patrola 26. aprila pod plaščem noči vtihotapila na o-tok Kreto in sredi salutirajočih nacijev ugrabila in odpeljala v ujetništvo nemškega generala. Žrtev incidenta, ki priča, da tudi vojna ni brez humorja, je postal maj. gen. Heinrich Kripe, komandant 22. oklopne divizije, star 48 let, ki je dospel na Kreto pet tednov pred' svojim zajetjem. Pred prihodom na Kreto je bil na ruski fronti. Skrljiio opazovanj(> rodilo sad Angleška patrola se je po skrbnem opazovanju nacijske-ga gl. stana in generalnih osebnih navad, ki je bilo izvršeno iz zraka, čim je padel mrak blizu j skorajšnje svidenje!) Herakliona izkrcala na bregu in I „ ustavila avto, v katerem se je' ^ bo sedaj učil an- general brez spremstva vozil! glesko proti svoji rezidenci v gorah, j y Predno se je zapuščeni avto Britski častniki so generala in-j našlo, so Nemci po hribih Kre ških kontrolnih postaj, ampak avto, na katerem so vihrale por veljniške zastavice, ni bil niti enkrat ustavljen. "Lepa hvala za rabo avta!" Kakih 30 milj daleč zunaj mesta, je britska patrola avto zapustila in se z ujetim generalom vkrcala na čakajočo ladjo. Britski oficir je v avtu pustil listek, da je generala odpeljala britska patrola in da bi bile vsake represalije proti lokalnemu prebivalstvu popolnoma neupravičene. V notici se je Nemcem izrekla zahvala za rabo avtomobila, s pripombo, "da ga žal ne moremo vzeti s seboj," in se je končala z besedami; "Auf bal-diges Wiedersehen!" — ''Na formirali, da je ujetnik in šo ferju ukazali, da se umakne. Naciji so strumno salutirali Nato se je vsgdel k volanu neki britski oficir, in medtem ko so ostali člani patrole z avtomatičnimi samokresi v rokah skrbeli, da srditi general dobro obnašal, je ckupina drzno vozila mimo strumno, salutirajočih nacijev skozi mesto Hera-klion. Avto je vozil skozi 20 nem- te, ki so polne gerilcev, z letal Vrgli na stotine letakov, v katerih je bilo rečeno, da jim je znano, da so generala odvedli banditi, in da ako se ga v teku treh dni ne vrne, bodo požgane vse vasi v okolici Herakliena. Kar se generala tiče, poročajo-Angleži^ da-sfe je kmalu spo-prijaznil s svojo usodo. Ko so ga vprašali, kako bo porabil čas v Ujetništvu, je skomizgnil z rameni in rekel, da bo pač najbolje, ako se začne učiti angleščine. 8tia, ico, ki je centralna obramb-Postojanka Hitlerjeve lini- ^ ozirom na položaj na mo-y pii Anzio, je od Nemcev ^^^trolirani radio v okupiranih ^^Glah snpči javil, da so bile v j udeležene ameriške pa-*^6 čete, in dostavlja, da so ^^ke pozicije na dotični fron-ostale "nespremenjene". ^J^P^očilo je oddajaj radio Pa-1^ in Berlin, toda v njem ni bi- ""^čeno, na katerem sektorju bile v akciji ameriške padal-^ čete. r Clark vodi ofenzivo pri Anzio ■^rneriške in britske čete 5. •Gostiš ie so podvzele ofenzivo na ču pri Anzio potem, ko Zavezniška zračna šila vpri-'a na nemške postojanke ^hovit bombni napad. 23-LETNA BREZMADEŽNA PRETEKLOST NI REŠILA POŠTNEGA RAZNAŠALCA PRED KAZNIJO V JEČI Otis C. Vierig iz Akrona, je skozi 23 let zvesto in brez vsakega madeža opravljal posel ni vojni, da njegov sin služi v letalski sili, in da je vlada dobila nayaj ves ukradeni denar poštnega raznašalca, toda ko je i in še $500 povrhu včeraj stal pred zveznim sodni kom Wilkinom, obtožen, da je iz pisem, ki so bila zaupana, ukradel $700, mu to ni nič pomagalo. Pomagalo mu tudi ni, ko je njegov zagovornik argumentiral, da je čin izvršil v stiski, ker je bolezen zadela njega, ženo in hčer, in da je denar potreboval, da je plačal zdravnika. Niti ni pomagalo, da je obtoženec bil vojak v prvi svetov- Ko je včeraj 51-letni bivši poštni raznašalec stal pred sodnikom, je ta priznal resničnost vseh teh trditev, potem pa ga je obsodil na leto in dan zapora. Probacija je, v takem slučaju nemogoča, je rekel sodnik, kajti pošta Zed. držav je nekaj svetega, in kdor zlorabi zaupanje, ki ga v njega stavi vlada, ko mu j)ošto zaupa, mora biti kaznovan kot zakon določa. »ah; ^tv, %eracije, ki se razvijajo ko-20 milj južno od Rima, se STARI OČE UBIT V PRISOTNOSTI VNUKA CINCINNATI, 23. maja. — Danes je bil tukaj ubit od elektrike, ko je padla nanj električna žica, 73-letni James S. Fruit. Nesreča se je zgodila, ko je stari mož bil na poti s svojim 18-letnim vnukom v šolo, da prisostvuje njegovi graduaciji. Ubiti moški je bil mnogo let šolski ravnatelj v Transger, Pa. in je dospel semkaj pred par dnevi, da bi bil navzoč pri graduaciji vnuka, čigar oče je vojni kurat v armadi. OSTANE DO KONCA pod osebnim vod-5 gen. Clarka, poveljnika ' ^^made. javlja uspehe v lokalnih spopadih I^^^ONDON, 24 maja. — Mos-X ®ki radio je danes zgodaj N. aj poročal, da ni bilo vče-vzhodni fronti nikakih J'h sprememb. Vršili so se le spopadi lokalnega značaja, v katerih so Nemci izgubili 400 mož. Pri Stanislavovu, 70 milj juž-novzhodno od Lvova, so Rusi zavzeli neko višino, in ko so Nemci izgubljeno postojanko skušali dobiti nazaj, jih je 200 obležalo na bojišču. Do manjših spopadov je prišlo, tudi se-verozapadno od Tiraspola ob dolenjem Dnjestru, in tekom ponedeljka je bilo v zračnih bo jih zbitih 14 sovražnih letal. J I f Otok se nahaja pod prijateljsko okupacijo ameriške armade James V. Forreštal, ki je bil od predsednika Roosevelta imenovan mornariškim tajnikom, ko je umrl tajnik Frank Knox. Naši fantje-vo jaki ★ ★ Slovenski vojak, saržent Laddie R. Skully, star 29 let, je bil 8. maja v bojih na Man us otoku ranjen in se sedaj nahaja v bolnišnici na; Admiralskih otokih. Tozadevno poročilo so prejeli od vojnega departments, njegovi starši, Mr. in Mrs. Frank Skully, 1087 Addison Rd. Pred odhodom k vojakom v maju 1942, je Laddie delal pri Double Eagle Bottling Co. Pohajal je v East Technical High School, in v službi Strica Sama se nahajajo tudi trJjc njegovi bratje: Storekeeper 3rd class Frank pri obrežni straži, se nahaja na Pacifiku; Raymond pri padalni pehoti v Angliji, in štabni saržent Fred z armadno zračno silo. Preko morja je "bil poslan lani spomladi. Na dopustu se nahaja nadpo-ročnik Victor Drobnič, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Drobnič, 1117 E. 64 St., kjer ga ])rijatelji lahko obiščejo. WASHINGTON, 23. marca. — Ljudstvo Islandije, ki se nahaja pod okupacijo ameriških čet, je danes zaključilo referendum, s katerim bo mah severo-atlantski otok pretrgal zadnje vezi z Dansko, pod katero je spadal skozi 563 let. Islandija, ki je ena najstarejših demokracij na svetu, je leta 1930 praznovala tisočletnico parlamenta. Bila je suverena država že od leta 1918 dalje, ampak je obdržala vez z Dansko s priznavanjem danskega kralja. Kristjana X. Vsf stranke so se izrekle za republiko Referendum bo formalno u-kinil to vez in 17. junija bo Islandija proglašena kot svobodna in samostojna republika. Tukajšnji islandski uradniki pravijo, da je izid referenduma, ki se je vršil v soboto, nedeljo in ponedeljek, neizogiben, kajti vse politične stranke z vlado vred so se izrekle za republikansko formo vlade. Amcrikanei okupirali otok leta 1941 Išlandaki poslanik Thor Thors je danes izjavil: "Amerikanci so lahko ponosni na velikodušno in prijateljsko postopanje, katerega je Islandija deležna, odkar se nahaja pod hjiir okiTpacijo. Po sedem stoletjih borbe za popolno neodvisnost smo končno dosegli naš cilj. Zanimivo je pač, da se je to zgodilo ob času, ko se je Islandija nahajala pod okupacijo prijateljske sile. To bi ne bilo mogoče, ako bi bili okupatorji Nemci." Zedinjene države so poslale o-kupacijsko silo v Islandijo v juliju 1941, da preprečijo sličen koraK od Nemčije, ki je bila takrat na višku svoje moči. Otok je sila važen za prekoatlantsko plovbo in letalske operacije. Na dopustu se nahaja Frank L. Wolf, sin Mr. in Mrs. Leo Wolf, 14703 Sylvia Ave. Prišel je z Fort Crooke, Nebraska, kjer je dodeljen motornemu oddelku. Tu bo ostal do 2. junija, in prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo na domu staršev. SIN DOBIL DOPUST ZA OČETOVO lOO-LETNICO GENESEO, N. Y., 23. maja. — Danes je dospel na dopust iz Italije 27-letni saržent Arthur Hasler, da prisostvuje nekoliko zapozneli slavnosti, ki se bo vršila na čast njegovega očeta, ki je bil pred kratkim sto let star. Sin", ki se nahaja pri zračni sili, je dobil dopust na prošnjo njegove matere, ki je svojo željo sporočila v pismu, ki ga je pisala predsedniku Rooseveltu. Sfft. William Hancock, iz Rock Hill, S. C. je zavrnil priliko, da bi se vrnil v Ameriko iz džungle v Assam in Burmi, rekoč, da bo raje ostal dokler ne bo delo tani opravljeno. Ž četami generalai Stilwella se nahaja že 24 mesecev. Ž njim je na sliki kitajski borec. Sovjetski tisk o Jugoslaviji Rusija ne^eli boljševizirati Evropo, pravi Masaryk WASHINGTON, D. C. — Češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk je pred par dnevi v intervjuvu z "United Press" izjavil, da Rusija želi, da Evropa po vojni dobi prosperiteto in da je produktivna, in nikakor ne, da bi se boljševizirala. Citiral je obenem dvoje sporazumov, katere je Češkoslovaška nedavno podpisala z Rusijo kot ilustracijo, kako nekomunistični narodi lahko ustvarijo podlago za sodelovanje s Sovjetsko unijo. Najnovejši pakt določa, da' bodo češkoslovaške civilne oblasti prevzele upravo nad osvobojenimi pokrajinami^ kakor hitro bodo iste v pohodu Rdeče armade proti Berlinu nehale biti pozorišče vojaških operacij. Amerika in Anglija sledita vzgledu Rusije Zedinjene države in Anglija sta nekaj dni pozneje sklenili sličen sporazum z Norveško, Belgijo in Nizozemsko. Masaryk je rekel: "prepričan sem, da z izjemo nekaterih o-brambnih pozicij, Rusija ne želi ničesar drugega kot da se v Evropi po vojni naseli blagostanje in da se narodi takoj lotijo produktivnega dela." "Rusi imajo mnogo dela doma," je nadaljeval Masaryk," in vzelo jih bo dolgo, predno bodo po silnem uničenju, katerega je vojna prinesla Rusiji, izvršili delo obnove, ki jih čaka doma. Oni ne marajo razburkane Evrope, ki bi bilo skoro neizogibno, ako bi kontinent poplavil boljševizem." Nemce se mora naučiti, da se militarizem ne izplača Kar se tiče Nemcev, je rekel Masaryk, morajo priti pod kva-rantine, ki naj bi trajale toliko ča^a, da bodo prišli do spoznanja, da se blazni militarizem ne izplača. "Nemci so vse vojne v novej% šem času vodili na zemlji drugih narodov, vdirali v njih domove in morili njih prebivalstvo. Ko pa je bila vojna končana, so ti banditi šli lepo domov in si domišljali, da je vse zopet v redu." PARTIZANI V SLOVENIJI ZAVZELI TREBNJE Trg na Dolenjskem že tretjič iztrgan iz nemških rok. Sovražne operacije v Bosni in Liki skrahirale DAVČNA PREDLOGA V ROKAH PREDSEDNIKA WASHINGTON, 23. maja. — Kongres je danes za vršil delo na novi predlogi za dohodninski davek in jo poslal v Belo hišo, da jo predsednik Roosevelt podpiše. Predloga za "enostaven" dohodninski davek ima stopiti v veljavo prihodnjega januarja' V pismu časopisu "Vojna in delavski razred" komentira profesor Korovin o članku akademika Deržavina, ki je izšel v prejšnji številki istega časopisa in v katerem slavni zgodovinar stavi vprašanje, "ali ni prišel čas, da se pretrgajo odnoša-ji z jugoslovansko vlado v Kairu." "Deržavin zasluži pohvalo za podčrtan je prevažnega vprašanja o zaprekah, stavljenih na pot borbe Narodno - osvobodilne vojske Jugoslavije od strani reakcijonarnih krogov grupi-ranih okoli Jugoslovanske begunske vlade . . . piše-Korovin. "Ipak, Deržavinovi konkretni predlogi potrebujejo temeljite opore in definancije. Osamljenost jugoslovanske begunske vlade od naroda, nedemokratski značaj vlade in veliko število nepravičnih akcij, katerih posledice so škodljive vzajemni stvari Združenih narodov, sc specifične napake Puričeve vlade. "Podobne napake so lastne tudi drugim begunskim vladam, na primer poljski. V upanju, da sovjetska vlada prekine odnosa je z jugoslovansko begunsko vlado, ne moremo, da bi se ne zanimali za mišljenje naših zaveznikov o tem vprašanju." LONDON, 23. maja. — Sile jugoslovanskih partizanov maršala Tita so zavzele trg Trebnje na Dolenjskem, ki je bil to pot že tretjič iztrgan iz nemških rok. V boju za Trebnje so Nemci izgubili 150 mož, pravi poročilo z gl. stana maršala Tita. Ofenziva v Bosni in Liki se izjalovila Jugoslovanski komunikej pravi, da so sovražne operacije v vzhodni Bosni skrahirale in da je bilo tam v teku bojev tekom zadnjih dveh mesecev ubitih 3,000 Nemcev. Poročilo dostavlja, da je bila ustavljena tudi nemška ofenziva v Liki. Boj proti nemškim komunikacijam - Kakor, se poroča, so- vsa nemška prizadevanja, da bi se partizanske sile držalo proč od komunikacijskih zvez, ostala zaman, iz česar se sklepa,, da so Titove sile Nemcem preprečile redno rabo železniških prog in drugih prometnih zvez. Poročilo dostavlja, da so partizani v vzhodni Bosni razdejali proge v razdalji več milj in da je bilo zaplenjeno mnogo sovražnega vojnega materijala. Nemci požigajo vasi na Dolenjskem Ko so partizani zavzeli Trebnje, ki se nahajajo ob progi med Ljubljano in Novim mestom (poročilo iz Londona napačno pravi, da se Trebnje nahajajo na progi med Ljubljano in Zagrebom — op. ured.) jim je padel v roke plen, šesto ječ iz štirih vagonov municije in živeža. Z zavzetjem Trebnja so partizani polagoma zopet podvzeli inicijativo v Sloveniji. Poročilo maršala Tita pravi, da Nemci požiga jO vse vasi, skozi katere gredo njih čete. NOV URAD Mr. John J. Prince, odvetnik j in councilman 32. varde, je otvo- Korovin beleži potem razlike zavezniškega mišljenja napram jugoslovanski vladi v Kairu in zaključi: "Združeni napor jugoslovanskega naroda in moč vodilnih sil anti-hitlerjev^ke koalicije bodo v stanu zagotoviti u-stanovitev na resnično demokratskih načelih sloneče vlade v Jugoslaviji, za katero bo stala Jugoslovanska narodna o-svobodilna vojska, preizkušena v plamenih vojne. Njeni preizkušeni voditelji bi mogli zajam-čiti nezlomljivo edinstvo jugoslovanskih narodov doma in v zamejstvu in odstraniti s pota vse, kar ovira zajedniško stvar osvobojenja ..." "Računati moramo pri tem važnem vprašanju s položajem zaveznikov, ki vodijo skupno borbo proti skupnemu sovražniku." ril svoj urad na 15G03 Waterloo Rd., v drugem nadstropju Kmetovega poslopja. Urad bo odprt prebivalcem 32. varde, ki se hočejo obrniti na councilma-na v zadevah tikajočih se njegovega zastopstva v mestni zbornici. Uradne ure so od 6:30 do 8:30 ob večerih, r^zen ob ponedeljkih. Vsak ponedeljek, petek in soboto bo urad odprt od 10. uri zjutraj do 3. popoldne. VA2NA SEJA V 32. VARDI V petek ob 8. uri zvečer se vrši važna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Na seji se bo razmotriva-lo o jesenski volilni kampanji in o zadržanju kluba po določbah izvršnega odbora okrajne demokratske stranke. Važno je, da so vsi precinktni načelniki in članstvo kluba navzoči. F?mAN 2 ENAKOPRAVNOST 24. maja, 'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta) Por One Year — (Za celo leto)...............................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta).................................................................................. 3,5n Por 3 Months — (Za 3 mesece).................................................................................2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); Por One Year — (Za celo leto) ........................ Por Half Year — (Za pol leta) ......................... Por 3 Month« — (Za 3 mesece)........................ ..$7.50 .. 4.00 . 2.25 for Europe. South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ................................................ Por Half Year — (Za pol leta) ..........................................""" ..$8.00 .. 4.50 Gutered m Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Iz urada Združenega ^odbora Jug. Amerikancev, New York, N. Y. AMERIŠKI SLOVANI NA DELU VSESLOVANSKI ODBOR V ANGLIJI Združeni odbor J. S. A. v New Yorku je dobil iz Londona sledeči brzojav o organizaciji Vseslovanskega odbora v Angliji: "Prosimo vas, da objavite ameriško-slovenskim organizacijam ustanovitev Vseslovanskega odbora v Angliji in izvolitev sledečih oseb v njegovo upravo: Predsednik: Prokop Masca, predsednik čehoslova-škega Narodnega Veča; podpredsedniki: Štefan Vilanov-ski, poljski odvetnik; piof. Boris Furlan, predsednik Ze-dinjenega odbora južnih Slovanov v Angliji; Vlado Cle-mentis, bivSi slovaški zastopnik čehoslovaškega parlamenta ; tajniki: Vilem Navy, češki novinar; Mihajlo Petrovič, srbski novinar in predsednik Jugoslovanskega novinarskega udruženja v Londonu. Predsednik Odbora za tisk Mihael Padev, bolgarski avtor in novinar. Na čelo Odbora za kulturo je izbran Jan Jagodinski, poljski publicist in na čelo ekonomskega odbora Rudolf Bičanič, hrvatski ekonomist. Odbor je sklical za četrtek, 25. maja, v Kingsway Hall v Londonu Vseslovanski kongres, na katerem bodo glavni govorniki gg. Boris Furlan, Mihajlo Petrovič, Vlado Clementis in prof. Seaton Watson, znani angleški strokovnjak za slavizem." Združeni odbor jugo-slovanskih Amerikancev pozdravlja ustanovitev Vseslovanskega kongresa v Angliji, ker pomeni korak dalje k cilju bratskega sodelovanja med slovanskimi narodi in krepitvi demokratskih antifa-šističnih sil po vsem svetu. Našim organizacijam, društvom in časopisom priporočamo, da se v duhu pridružijo Vseslovanskemu kongresu v Londonu in da ob priliki da se v zasedanja, dne 25. maja, to kongresu brzojavno potrdijo. GIBANJE ZA PRIZNANJE flTOVE VLADE RASTE Senat države Washington je sprejel nedavno resolucijo, s katero zahteva ameriško službeno priznanje Titove vlade in lend-lease in diugo- pomoč Narodno-osvo-bodilni vojski Jugoslavije. Razen tega sta politična prvakzt iste države, kon-gresnik Magnuson in senator Wallgreen, sklenila govoriti v kongresu in senatu, za priznanje Titove vlade. Aktivni Ameriški odbor ga Svobodno Jugoslavijo iz Seattle, Wash., je poslal resolucijo v istem smislu na predsednika Roosevelta in enako resolucijo državnemu tajniku Hullu dne 9. maja. Po inicijativi znanega rodoljuba > in predsednika Ameriškega odbora za Svobodno Jugoslavijo v Seattle, Wash., g. Beza in njegovih sodelavcev, je bil osnovan v sosednem Vancouverju B. C. Kanadski Odbor za Svobodno Jugoslavijo, Potonji je pred tedni organiziral veličastno skupščino v vancouverskem gledališču Victoria. Skupščini je prisostvovalo preko dva tisoč ljudi, okoli sedem sto pa jih je moralo ostati zunaj, ker je bilo gledališče prepolno. Prihodnja skupščina je sklicani za 28. maja. Ame/iški Odbor za Svobodno Jugoslavijo v Seattle, Wash., tesno sodeluje z Združenim odborom J. S. A., ka-teremi;] je do sedaj prispeval $5,000 in obljubil nadaljnih $10,000. DELO ZDRUŽENEGA ODBORA V PHILADELPHIJI Zdfuk.( ni odbor za pomoč jugoslovanskih partizanom v Philad' Iphiji je imel koncem prejšnjega meseca, zelo lepo uspelo zborovanje, s katerega so bili poslani pozdravi in resolucije predsedniku Rooseveltu in maršalu Titu. V resoluciji predsedniku Rooseveltu se zahteva njegova ponovna izvolitev na čelo vlade Združenih držav zato, da se nadaljujejo izvedbe odločb Združenih narodov v stdadu s Teheranskim tporazumoni, doSm solucija Titu obljublja vsako pomoč v borbi za svobodo našega naroda. Od odbora v Philadelphiji je Odbor J. S. A. prejel $50.00 kot del dohodkov s skupščine, kateri je prisostvovalo preko 600 ljudi. ISTRANI V NEW YORKU ZA ZDRUŽENI ODBOR Od odbora'Združenih isterskih društev v New Yorku je Združeni odbor J. S. A. prejel $350.00 kot del čistega dobička velike in slikovite prireditve v Manhattan Centru 30, jan. '44, Drugi del čistega dobička je namenjen Partizanskemu fondu. Čast in priznanje našim isterskim bratom, ki vedno najdejo način in možnost, da pomagajo moralno in materialno vsaki dobri narodni stvari. PRED VELIKIMI SKUPŠČINAMI NA JUGO-ZAPADU Velika ljudska zborovanja v New Orleans in Buras, La., in v-Bilox, Miss., ki so se imela vršiti prvo nedeljo meseca junija, so odložena za 1., 2, in 4, julija. Takrat bo ribolovna sezona končana in tako bodo mogli naši ribiči prisostvovati zborovanjem, "kar bi jim bilo nemogoče meseca junija. Priprave krajevnih odborov za zborovanja so'v polnem teku pod vodstvom M. J, Bilicha v New Orleansu; Andrije Pabriča v Buras in Tony Pitala v Biloxi, Govorniki Združenega odbora J, S, A,, ki bodo ob tej priliki obiskali brate na jugo-zapadu so g. Zlatko Balokovič, g. Sava Kosanovič in rev. Strahinja Maletič. h partizanskega tiska TITOV GOVOR mladim častnikom Narodne o-j svotaodilne vojske in partizan-; skih oddelkov Jugoslavije. (Pripomba ZOJSA: Govor je izšel oktobra 1943 v posebni knji- j žici.) Slovesna izročitev diplom mladim častnikom NOV in POJ | Po končenam tečaju v čast,-, niški šoli. ' j Dne 21. oktobra 1. 1943 se je' vršila svečanost razdelitve di-1 plom mladim častnikom Narod-1 no-osvobodilne vojske in parti-i zanskih oddelkov, Jugoslavije,: ki so končali enomesečni tečaj; naše častniške šole, da bi se bo- i Ije pripravili za odgovornosti \ polne naloge, ki stoje pred O-svobodilno vojsko. i Ob osmih zvečer je prišel to- j variš Tito v čisto in razsvetlje-; no dvorano, spremljan od čla-i nov Vrhovnega štaba. Po dvo- i rani se je razleglo povelje :' "Bataljon, mirno!" "Pozdrav na desno"! "Pozdrav na levo!" Častniki in vojaKi so stali mirno. Na galeriji so vstali povabljenci - delegati zavezniških misij in predstavniki raznih Narodno - osvobodilnih organizacij, da pozdravijo Vrhovnega komandanta. Komandanti častniške šole, polkovnik tovariš Branko Po-Ijanec, je prišel k Vrhovnemu komandantu in poročal. Tovariš Tito je sprejel poročilo, šel na oder in pozdravil prisotne s: "Smrt fašizmu!" Dvorana je odgovorila s: "Svoboda narodu!" Nastala je tišina, v kateri se je culo polglasno povelje: "Bataljon, na mestu voljno!" Pred stotinami prisotnih, pred svojimi generali, častniki in vojaki, prefd množico mladih, vdanih moči, pred delegati zavezniških misij in predstavniki protifašističnih organizacij, je ifnel vrhovai komandant Tito govor, namenjen tovarišem, ki so dovršili tečaj oficirske šole. GOVOR TOVARIŠA TITA Tovariši vodje in poveljniki! Čutim veliko zadovoljstvo in ponos, da morem danes in na tem mestu pozdraviti častnike absolvente naše prve vojne šole — in sicer častnike, ki so že šli skozi velike in težke bitke, ki so si na bojnem polju pridobili dragocene izkušnje in si tu, v vojni šoli dobili prvo potrebno teoretsko znanje, kako bi izkustvo in znanje mogli še bolje uporabiti za dobrobit našega naroda, v borbi za končno o-svobojenje vseh narodov Jugoslavije. Kakor se je naša Narodno-o-svobodilna vojska porajala iz malih, neznatnih partizanskih oddelkov in čet, tako se je rodilo tudi naša vojna šola, skozi katero gredo in bodo šli najboljši sinovi našega naroda, ki so si s svojo krvjo in s svojo borbo pridobili pravico za to. To je bil en tečaj — začetek. In vaša dosedanja borba, in ta tečaj in ponovna borba in ponovna šola, vse to se pri nas zliva v eno, vse to je ena šola, iz katere bodo zrastli novi voditelji prave narodne vojske — narodni oficirji. Imamo pred seboj še težke naloge. Sovražnik je še močan. Fašistična zver, čeprav v agoniji, nam bo še prizadajala muk in groze. Ravno tako bodo sa-tehti in notranji sovražniki našega naroda obenem s fašistično zverjo znova poizkušali preprečiti izpolnitev naših največjih idealov, ki so se rodili v tej težki in krvavi borbi. Ali to, da slavimo današnji večer — kot zaključek prve šolske dobe, to, da naša vojska — skozi težke in krvave borbe — ni bila nikoli premagana, kaj šele uničena, — daje nam dovolj jasno, perspektivo: zmaga bo zares naša! Pri nas doma in v mednarodni areni je situacija taka, da se moramo pripraviti za še odločnejšo, srditejšo in težko borbo. Toda danes ni nikomur treba dvomiti in nikdo ne more dvomiti, da gremo proti gotovemu zmagovitemu koncu. Na mednarodnem terenu — borba Rdeče armade, njene slavne zmage na Vzhodni fronti: potem zmage naših zaveznikov v Italiji, potem zmage naše Narodno - o-svobodilne vojske, ki se vsaki dan bolj kopičijo, — potrebujejo, da smo kraju bližnje zmage. Imeli bomo, kakor sem re" kel, v domovini še težke boje z notranjim sovražnikom. Nemški fašizem se pripravlja, da zbere vse, kar je-najreakcionar-nejše v naši domovini. Paveli-čevi ustaši, Nedičevi četniki in četniki Draže Mihajloviča — vsi so se zedinili z Nemci v enotno fronto proti nam. Toda tudi to nam ne bo moglo prekrižati naše poti do zmage. Toda vi, ki ste bili v dosedanjih borbah brez usmiljenja do vseh sovražnikov, ostanite brez usmiljenja tudi v bodoče do vseh o-nih, ki se postavijo proti veliki osvobodilni borbi, kakoršne ni bilo v zgodovini ^našega naroda. Četniki Draže Mihajloviča s svojimi pokrovitelji v zamejstvu in z onim nesrečnikom, ki se imenuje kralj, poskušajo — navzlic temu, da je že popolnoma jasno, kakšno vlogo so do sedaj igrali — da zanesejo zmedo v nase vrste in da zanesejo zmešnjavo v mozemstvo. Dolgo časa smo ne samo razbijali sovražnikove bunkerje, ne samo zavzemali prehode preko planinskih rek, nego tudi razbijali utrdbe, ki so bile zgrajene okoli mej Jugoslavije, razbijali oklop okoli jugoslovanskih mej. Ta oklop je onemogočal, da bi resnica o naši borbi prodrla na mednarodno o-zemlje. Toda kakor smo razbili bunkerje in osvobodili nove kraje, tako smo prebili tudi ta o-klop — in resnica o naši boibi je šla kakor lava na mednarodno pozorišče, pred pošteno, svetovno javnost. Danes ve ves svet, kdo jo vodil borbo v Jugoslaviji, ve za naše žrtve in naša junaštva, ki jim ni primera v zgodovini našega naroda. Ves napredni svet se ponaša z našo borbo. Naša borba v Jugoslaviji je postala simbol borbe vseh zatiranih narodov v Evropi. In to je ono, kar nas navdaja s ponosom — mi emo vojaki, mi smo vodje in poveljniki slavne Narodno-osvo-bodilne vojske Jugoslavije! Ponašajte se s tem znanjem, ki ste si ga pridobili, zasluženo pridobili, v vrstah naše Narod-'.lo-osvobodilne vojske! (Dcuje pri}U)0njld) Zapisnik SEJE IZVRŠNEGA ODBORA S AN S A 12. APRILA IMi (Nadaljevanje) Predsednik Kristan izjavlja, da se čuti dolžnega z največjo odločnostjo pobijati izvajanja brata Zalarja. Na seji širšega odbora je jssno povedal v svojem poročilu o našem delovaqju^ in opetovano poudaril, da se vse kongresne resolucije vedno izvajajo. Tisto poročilo je bilo sprejeto z velikim navdušenjem in niti ena oseba ni nasprotovala. Danes vidimo, da je edino vprašanje: Ali se naj Jugoslavija o-svobodi zunaj in znotraj, ali naj še ostane čaršija. S "komunistom" se naziva vsako osebo, ki se ne strinja s starim redom v Jugoslaviji. Najzadnejša poročila povedo, da dela Osvobodilna fronta prav v smislu zaključkov našega kongresa, in kar se vprašanja bodočih meja med Jugoslavijo in Italijo tiče, je že določena Soča kot ena izmed teh mej. Novo Združeno Slovenijo že ustvarja narod na terenu in ne čaka na pogajanja mirovne konference. SANS je torej dolžan podpreti skupino, ki praktično izvaja cilje Slovenskega narodnega kongresa, ki se resnično bori proti okupatorjem in ki postavlja podlago za! novo, demokratično Jugoslavijo, i Brat Zalar vpraša, če sta Kri- j stan in Kuhel prejela neke dokumente in izjave političnih strank iz Slovenije. Oba zanikata, da bi prejela kakršno koli izjavo. Brat Cainkar se čudi,"da drugi prejemajo raznovrstne podatke, a SANS pa nobenih. Brat Zalar nato čita v angleščini izjavo, ki jo je baje izdala socialistična stranka za Slovenijo in ki tvori del manifesta, katerega so izdale tri vodilne politične stranke. Brat Kristan odklanja sprejeti to izjavo za manifest socialistične stranke. Dokler niso objavljena imena, mu je nemogoče ugotoviti, kateri socialisti so to podpisali. Josip Vidmar, predsednik Slovenske osvobodilne fronte, je v javnem govoru povedal, katere politične stranke tvorijo Osvobodilno fronto, in kar je on povedal, se popolnoma nič ne strinja z izjavo, ki jo je čital brat Zalar. Toda kako bi se Vidmar upal nekaj trditi na sestanku aktivistov Osvobodilne fronte, ako bi njegove izjave ne bile resnične? Čitali smo imena članov raznih odborov Osvobodilne fronte in med njimi vidimo člane vseh strank. Jasno pa je, da danes ne moremo soditi ljudi v stari domovini ,po starih strankah, v katere so spadali. Brat Zalar zagovarja škofa Rožmana, češ, da je bil menda primoran delati in govoriti proti Osvobodilni fronti in partizanom, torej proti narodu samemu in v prid sovražnika. Če to drži, tedaj je o-pravičeno izdajalsko delo vseh kvizlingov in nimajo nobenega greha. Brat Zalar izjavlja, da je že ob raznih prilikkh poudarjal, koliko važnega in velikega dela je Adamič že napravil za slovenski narod, in za vse to mu je tudi hvaležen in mu priznava čast. Toda ko ,pa je v svojem govoru v Clevelandu pobijal vse, kar je bilo katoliškega, je postal popolnoma pristranski in on se s tem absolutno ne strinja. V takih zadevah bi moral tudi Adamič biti nepristranski. Kar se pa poročil iz starega kraja tiče, nui je znano, da so vsa cenzurirana, brez razliki od katere strani prihajajo, in vsled tega bi jih tudi SANS ne smel jemati enostransko in jih objavljati. Brat Kristan odgovarja, da ]fe brat 2alar skušal 'napravjti tem vtis, kakor da SANS napadi katoličane, dasi je vsem znano, da ni bila nikoli nobena beseda izrečena proti veri in smo ve no poudarjali, da nima versko vprašanje nobenega stika z šim delom. Isto velja "a Osvo bodilno fronto. Slovenski je bil v ogromni večini katolis ' in bo menda tak ostal. V naro ni osvobodilni vojski so tudi du hovniki, ki opravljajo svoje verske obrede. Če bi bila veia prepovedana, kako bi narod po piral partizane in Osvobodi no fronto? Nihče me ne bo P'® pričal, da je na Slovenskem to liko komunistov, da bi i ®. svojo vojsko in držali svojo fronto proti,,sovražniku. Ce J koga napadem, ga ne napade# radi njegovega verskega pričanja, ampak radi politic"® ga stališča, ki ga je zavzel. Brat Zalar pravi, da se v oziru strinja s predsednike®^ ne vidi pa razloga, čemu A mič napada vero. Radi njeg& nas celo v kongresu nazivlJ^J komuniste. (Bratu Zalai'ju ^ pojasnjeno, da je buletin and Post-War Adamičeva vatna publikacija, ki nima P" bene zveze s SANSom ali Zdr" ženim odborom.) Omenja dalje, da katoličane boli, ker škof Rozman omenjen v zvezi ^ Rupnikovo zadevo; izgleda, da bi SANS hotel poslužiti se prilike in udariti po škofu- Brat Kristan je mnenja, razsodni ljudje znajo ločip ro od političnega vprašanj® Dokaz za to je" njegova pondenca, katera je ravno ta številna od katoliških ljudi, kor od nekatoliških. LjubU® _ sko "Jutro" danes služi okup^ torjem, kar znači, da ves^ ^ Rupnikovem ustoličenju, terem je prisostvoval tudi s ^ Rožman, ne prihaja od Osvo dilne fronte, če pa je škof ral biti navzoč, s tem še bili derii' ceno, da so vsi katoličani navzoči in radi tega napa' Patriarh srbske pravos-?-cerkve tudi ni hotel podpi^^ Jug"' izjave proti partizanom 1% rodni osvobodilni voj=ki 3)avije. Imel je pogum, ^ odklonil, če ni poguma v J :a resnico in pravico, ne bo s ^ boda nikoli zmagala. Tega P guma škof Rožman ni SANS ni storil nobenega ta« _ ga koraka, kateri bi uternsJ., val Zalarjevo izjavo. SANS ivoje dolžnosti in naloge nega kongresa in^vsled tega larjeve izjave pod nobenii^ P gojem ne more sprejeti. Brat Jurjevec se radi praviči nadaljnemu prisostv" nju seje. ■ Polaga vsem ^ željo, da naš odbor še nadalj® ' JglUJ ^ polni slogi in sporazumu oži^' v smislu resolucij. Gre za-Ijenjc demokracije in Teh dveh idealov pa no nesla narodu nobena 110' ja. Vslcd tega je on proti narhiji in upa, da [ostane Jugoslavija demokratična racija. Brata Jurjovca se rbi" iTio- ,v& fecte- rtiii- Sestra Zupančič jv, -da je brat Zalar le zato I jen, ker jg javnost zvedei»|.,g, je bil škof navzoč pri to nju Rupnika in ker je vest objavil, če je škof "apizar", tedaj je bil kot "apizar". Na izbcro jc tudi Osvobodilno fronto,^ ni pristopil v njene vrste. (Dalje prihodnjič'__ za "naja; 1944 ENAKOPRAVNOST ODČEK ŽGANJA OBTOŽEN VELEIZDAJE ^®Pod Chicot, gostilničar iz je obstal s svojim ple- STRANG* u ." wire. Bil je močan — osem Vozom pred hišo starke '^'fideset let je štel — rdeč, trebuha in pravili so, ? hudoben. Wezal je konja ob steber ^oriščnih vratih in šel v ' je več njiv, ki so bile Magloirinega posestva in , ^alj časa pohlepno gledal feo hišo. j "dvajsetkrat jo je hotel ku-L ^da stara Magloire je vse ponudbe trdovratno od- *hla ti ®em se rodila in tu bi ra-. umrla," je zmerom pra- jo je dobil pred vrati, J® lupila krompir. Dva in •"deset let je že imela na posušila se je in se zvila v Subi, toda pri delu je bila %d ipHi k kakor kakšno mlado ji je prijazno položil L ramo in sedel zraven M°P. ' ftiati, kako je z zdrav-,^vse v redu?" živi, gospod Prosper. Hans Max Haupt, čigar sin je bil spoznan krivim veleizdaje, in usmrčen v Washingtonu pred letom dni, je bil pozvan na federalno sodišče v Chicagu, na j zagovor radi obtožbe veleizdaje. I Haupt (na desni strani) se je I nahajal v okrajni jetnišnici 18 mesecev. me trga, drugače se pa pritoževati." ,So;" ni rekla niti besede li,jo je opazoval, kako ^^jeni prsti, ki so bili trdi j. ^ftkove škarje, so kakor jjl® ^mali krompir iz košare, i "Naglico je z nožem re-olupke in ko je bil Si Nhi olupljen, ga je vrgla v polno vode. Tri kokoši ^''^jali od časa do fasa, po-L °'upke po tleh in potem ^.°dbežale ''Cot: 'J) mati Magloire . . " radi?" zmerom nočete proda-posestva?" i; ' sem že večkrat rekla '^oke ne bo kruha. Ni-i!'' Načenjajte zmerom izno- ^il sem se nečesa, kar {ji oba dobro . . . "' sicer?,' ^^^šajte me! Prodali mi it .posestvo, pa bo posestvo ostalo vaše ..." ^ je nehala lupiti krom-svoj živahni pogled ^41.''^^^arja. On pa je nada- X .. t v' '•'^cneje vam bom pove- obraz je postal za-zdelo se je, da ima mo-^3 na jeziku, pa se ne u-2 besedo na dan. Napo- rekel: "ek; kiti fOtjj ^to mesec vam bom pri-Petdesdt frankov. Ali razumete 7 Vsak me-tq] ^ dobili od mene petde-Drugače se ne bo ^ '^''^enilo, prav nič. Tu lioi ^vali in za nič se vam ■ (j. brigati, prav za njč. ''C S"^ga vam ne bo treba napraviti, kakor vsak mesec vzeti moj denar. Dobro me poslušajte!" Veselo in dobre volje jo je pogledal. Starka ga je nezaupno o-pazovala in iskala past, ki se je po njenem mnenju skrivala v njegovih besedah. Potem je vprašala: "To bi bilo zame že dobro. Toda kaj bi vi od tega imeli?" "Za to vam ni treba skrbeti. Ostali boste tu, dokler vam bo bog življenje dal. Na svojem boste tu sedeli. Samo pri notar-I ju mi boste dali črno na belem, 1 da bo po vaši smrti posestvo I moje. Otrok nimate, a za dru-I gimi sorodniki vam ne hrepeni I srce. Premislite moj predlog. 1 Do smrti vam bo ostalo poses-I tvo, vsak mesec pa boste dobili petdeset tolarjev. To bo vaš čisti dobiček." Starka se je čudila, vsa zmedena je bila, odločiti se pa ni mogla. "Ne rečem, da ne bi hotela. Samo premisliti moram vse to. Danes teden se vrnite. Takrat vam bom odgovorila." Oče Chicot je šel vesel kakor kralj, ki si je osvojil novo kraljestvo. Stara Magloire se je zamislila. Prvo noč ni mogla spati in še štiri dni nato je imela vročico. Čutila je, da je nekaj nenavadnega v gostilničarjevem predlogu in misel na petdeset svetlih, žvenketajočih tolarjev, ki ji bodo vsak mesec padli v naročje, ne da bi ji bilo treba iztegniti roko, jo je zelo izkuša-la. , Šla je k nekemu notarju in mu vse razložila. Svetoval ji je, naj sprejme Chicotovo ponudbo, le da naj zahteva sedemdeset tolarjev na mesec namesto pet- 1 JOMES, THERE'S 5OMEIKJM0 ABOUT A UNIFORM. xtiiZ desetih, ker je njeno premoženje vredno najmanj šestdeset tisoč frankov. "Če boste živeli še petnajst let," je dejal notar, "vam bo on plačal vsega samo pet in štirideset tisočakov." Starka je kar vzdrhtela ob misli, da bo dobivala po sedemdeset tolarjev na mesec. Vendar pa je bila še zmerom nezaupljiva, bala se je tisočerih skritih zank, nepredvidenih pasti, in neprestano ga je izpraševala, dokler se ni znočilo. Naposled se je odločila, dala sestaviti prodajno pogodbo in vznemirjena, kakor bi bila popila štiri steklenice vina, je šla domov. Ko je prišel Chicot po odgovor, se je dala dolgo prositi, sama pri sebi pa se je bala, da on morda ne bo maral plačati sedemdesetih tolarjev na mesec. Naposled, ko je ni nehal nagovarjati, mu je povedala, kaj zahteva. Razočaran je vstal in rekel, da toliko ne more dati. Da bi ga pregovorila, je začela govoriti o tem, kako malo časa bo najbrž še živela. "Kvečjemu pet ali šest let," je rekla. "Zdaj sem v triinsedem-desetem in nisem prav trdna v nogah, že dostikrat se mi je zdelo, da se mi bliža konec. Tako mi je, kakor bi bila znotraj vsa prazna. Komaj sem se privlekla do postelje. Chicot pa se ni dal tako hitro prepričati. "Mati," je rekel, "saj trdni ste kakor zvonik. Najmanj sto let boste dočakali, še vi pojdete za mojim pogrebom." Ves dan sta še tako dajala. Starka ni popustila, gostilničar pa je nazadnje le pristal na sedemdeset tolarjev. Naslednji dan sta podpisala pogodbo. Starka je popila šest kozarcev jabolčnika. Tri leta so minila. Starka se je dobro držala. Prav nič se ni postarala in Chicot je že obu-paval. Zdelo se mu je, da plačuje že .pol stoletja, da je ogoljufan in uničen, časih je šel k starki na obisk, kakor je hodil gledat žito na polje, ali bo kmalu zrelo. Zmerom ga je sprejemala z nekakšno'zlobo v očeh, kakor bi bila srečna, da se lahko z njim igra. Potem je hitfp skočil na svoj voz in klel sam pri sebi: "Ali še ne boš poginila, nesreča stara!" Ni vedel, kaj dela. Kadar jo Je videl, ga je prijelo, da bi jo bil zadavil. Potem se je spomnil. Nekega dne jo je obiskal in pomel pri tem roke, kakbr takrat, ko jo je prvič nagovarjal, naj mu proda svoje posestvo. Ko sta že nekaj časa govorila, ji je rekel: "Povejte mi, mati, zakaj pa nikoli ne jeste pri meni, kadar pridete v Epreville? Stregel jo je kakor pravo gospo in je no-;5il nk mizo vsega, kar je njegova shramba premogla. Ona pa je le malo jedla, ker se je že od mladih let navadila na preprostost in je živela samo od juhe in koščka kruha s presnim maslom. Chicot ji je razočaran ponujal vse dobrote. Ni marala sko-ro ničesar, še kave ne. Potem Jo je vprašal: "Toda kozarček bi ga pa lahko popili." "To pa že," je pomislila. "Tega sc ne bom preveč branila." Na ves glas je zaklical: "Roza, prinesi najboljšega, tistega s tremi zvezdami!" Dekla je prišla z veliko pisano steklenico. Napolnila sta dva kozarca. "Pokusite, mati! To je res nekaj dobrega ..." In ženica je začela prav počasi piti, samo da bi njen užitek čim dalje trajal. Ko je kapljico za kapljico vse popila, je rekla: "To je pa res dobro!" "Ni še prav končala, ko ji je Chicot še drugič nalil. Hotela se mu je zahvaliti, pa je bilo že prepolno in #e i-4 kozarček je izpila. Nagovarjal jo je, da naj izprazni še tretjega, pa ni marala več. Ni, popustil. "Saj je nedolžno kakor mleko, Jaz popi jem deset, dvanajst kozarcev na dan, pa ga še ne čutim! Po grlu gre kakor sladka voda. Kakor bi se na jeziku raz-tonil, ne v želodcu, ne v glavi ne obleži nič. Za zdravje ni boljšega." Ker ji je bila pijača všeč, je še malo srebnila, a samo pol kozarca. Potem ji je Chicot velikodušno rekel: "Če hočete, vam podarim sodček takšne pijače. Da boste videli, da sva res dobra prijatelja!" Starka ni rekla ne ^n odpeljala se je nekoUko omamljena domov. Drugi dan je prišel gostilničar na dvorišče stare Magloire in vzel z voza majhen sodeč. Takoj je morala pijačo pokusiti in se prepričati, da je isto žganje, kakršno je prejšnji dan pila v gostilni. Ob slovesu ji je Chicot dejal: "Ko bo sodček prazen, pridite, da vam ga spet napolnim. Le nič se ne sramujte! Ni mi za sodček žganja. Čim prej bo prazen, tem bolj bom vesel." Čez štiri dni je spet prišel. Starka je sedela pred vrati in rezala kruh za juho. Stopil je čisto k njej in ji govoril v obraz, samo da bi čutil njeno sapo. Zaduhal je vonj po žganju in se razveselil. "Ali bi lahko dobil kozarček?" je vprašal in malo počakal. In dvakrat, trikrat sta trčila. Kmalu se je po okolici raznesla vest, da stara Magloire na skrivaj pije. Nekoč so jo videli v njeni kuhinji, potem na dvorišču, nato pa celo nar poti blizu hiše, kako je ležala do nezavesti pijana na tleh, da so jo morali odnesti domov. Chicot je ni več obiskoval, a če je kdo govoril o njej, je z žalostnim obrazom zamrmral: "Ali ni čudno, da se človek na stare dni navadi takšnega greha? Toda če je že tako star, ni mogoče več pomagati. To se bo še slabo končalo." In res se je slabo končalo. Še tisto zimo, za božič, je umrla, ko se je opila in obležala v snegu. Oče Chicot je dobil njeno posestvo in dejal: ""Neumnica! Če se ne bi bila s pijačo zastrupila, bi bila lahko še deset let živela!" KID SALVAGE. ni; -'" ■ T@ i la b" fV A r\ AOft nrt ft ^ - TT:i,n;v/rri;,7r TURNEY RD. HARDWARE Paints — Sporting Goods 4835 Jurney Rd.—-Ml. 8972 Garfield. Heights CB POTREBUJETE novo strehi aH pa 6t je tre^a vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Ižvršihio telika ih hiaj. h na dela na trgovskih poslopijih in db. movih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St.;Clair Avp." — CH. 8^76-8377 Ob večerih: ME. 4767 '" I Vi.-' . 1.L,: *—M.. B. J, RADIO SISRVWB ms E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vjst ra^io a^arj^tih 1892 1944 J^aznanilo in ^ahtJala Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je angel smrti posegel. v našo družino in nam odvzel našo preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in drago mater AMAUA DUŠA ROJENA JUSTIN ki je po dolgi bolezni sprevidena s svetimi zakramenti za umirajoče na domu zatisnila svoje mile oči in zaspala večno spanje dne 23. aprila 1944 v starosti 51 let. Doma je bila iz vasi Dobračeva, fara Žiri, Po opravljeni pogrebni sv. maši v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku dne 27. aprila 1944 na Calvary pokopališče. Najprvo se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Rev. Sylvester za podeljene svete zakarmente za umirajoče, enako tudi prisrčna hvala Rev. Francis Baragi za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Globoko hvaležni želimo izreči našo prisrčno zahvalo vsem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci cvetja, in sicer: Mr. in Mrs. Adolph Lunder, Mrs. Duša in sin Frank S 1/c, Mrs. Mary Lunder in družina, Mrs. Frances Lunder in družina, družina Frank Jereb, Mrs. Mary Kekic in družina, Mrs. Jamnik in družina. Miss Grace Biggins, Mr. in Mrs. Hrovat, E. 100 St., Mr. in Mrs. John Zaic, Mr. in Mrs. Joseph Tolar, Mr. in Mrs. Cernick, Mrs. Lunder in hči. Dibble Ave., Mr. in Mrs. John Jerič, Hecker Ave., Mr. in Mrs. Vincent Beno, društvo Naprej št. 5 SNPJ, The Cosmopolitan Club, Westeel Independent Union, Foreman and Office Employees West Steel Casting Co., The West Family, družina Nick Spelich, Miss Ann Makar, Miss Elsie Rombach, Mrs. Fanslow and Mr. Raunsville, Elsie, Friends from Stone's Grille. Ravno tako se želimo zahvaliti sledečim sosedom za tako krasen skupni venec, in sicer: Mrs. Strnad, Mrs. Lunder, Mrs. Korenchan, Mr. in Mrs. Nosse, Mr. in Mrs. Oberstar, Mr. in Mrs. Suvak, Mr. in Mrs. Mivec, Mr. in Mrs. Kauchnik, Mr. in Mrs. Bobak, Mrs. jyienich, Mr. in Mrs. Strohen, Mr. in Mrs. Farrell, Mr. in Mrs. Beno, Mrs. Rayer, Mr. in Mrs. Hočevar. Iskrena hvala tudi nabiralkam Mrs. Jennie Strnad in Miss Mary Lunder za njih trud. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mrs. Antonia Duša, School Ave., Slak družina, E. 60 St., družina Frank Yert, E. 71 St., Mr. in Mrs. Jim Yert, Mrs. Mary Lunder, E. 51 St., Mr. Stephen Lunder, E. 51 St., Miss Mary Lunder, E. 51 St., Miss Jo Lunder, E. 51 St., Sgt. Carl Vranekovic, Mrs. Kekic, St.* Clair Ave., Mrs. Frances Lunder, Parmebee Ave., Mlinar družina, E. 52 St., Mr. in Mrs. Joseph Strohen, Mr. in Mrs. L. Cimperman, Mr. in Mrs. John Bobak, Miss Olga Jereb in Mary Yeraj, Pfc. Louis Svetlic, Mrs. C. Stuzen, Mr. in Mrs. John Japel, Mr. in Mrs. Mike Rakoski, Mr. in Mrs. Charles Karlin-ger, Mr. in Mrs. Frank Race, Jr., Mr. in Mrs. Louis Debeljak, Euclid, O., Mr. in Mrs. Joe Kaucnik, Mr. in Mrs. Joe Hasty, Mrs. Pauline Farrell, Mr. in Mrs. L. Bencin, Mrs. Angela Jasinski, Mrs. Jennie Sternad in družina, Mrs, John Turk, Sr., Mr. in Mrs. Frank Clements, Rose Sintic, Mr. in Mrs. Michael Suvak in družina, Mr. in Mrs. Ed Kuhel, Mrs. Alice Kolbe, Mrs. Mary Piks, Mrs. Agnes L. Lovelock, Mr. in Mrs. L. Krecic, Mrs. Daisy Menich, Mr. in Mrs. George Pally, Mrs. Lud-wig Pavček, Betty in Marge Pavliscak, t)rels Club, Foreman and Office Employees (incl. Curly) West Steel Casting Co., Mrs, Marion Puc, E. 64 St., Mrs. Rose Hanko, Mrs. Rose Cimperman, E. 55 St., Jennie Rayer, Mrs. Be-seničar, E. 72 St., družina Kodrich, Mr. in Mrs. Andrew Doles, Mrs. Frances Bucar, Mrs. Molly Koren, Prisrčno zahvalo izrekamo Mr. Steve Lunder, Mr, Frank Mlinar in Mr, Matt Mlinar, ki ^o dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so pokojno obiskovali v njeni dolgi bolezni, posebno se pa želimo prisrčno zahvaliti Mrs. Mary Lunder in hčere iz E. 51 St. in drugim, ki so nam bili v tolažbo in nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Obenem se tudi iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojno pokropit, so culi in molili ob krsti ter se udeležili pogrebne svete maše in jo spremili na pokopališče. Nadalje želimo izreči našo prisrčno zahvalo članom društva Naprej št. 5 SNPJ, ki so nosili krsto ter jo spremili do grota in položili k večnemu počitku, namreč: Mr. John Tavčar, Mr, Ludwik Medvešek, Mr. Anton Koz^glav, Mr. Vincent Pance,*Mr. Leo Belinger in Mr. Steve Lunder. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Zakrajsek Fyneral Home za vso postrežljivo naklonjenost in za lepo urejeni pogreb. Slučajno, če smo katero ime pomotoma izpustili, prosimo, da nam oprostite, ker se želimo vsem najpri-srčneje zahvaliti. Preljubi jena in nikdkr pozabljena soproga in draga mati, težko nam je pri srcu, ker Tehe ni več med nami, ker božja volja je bila, da se j* končalo Tvoje trpljenje in morala »i se ločiti od svojih dragih, ki so Te iskreno ljubili. Ohranili Te bomo vedno v sladkem spominu in pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti podeli večno srečo v večnosti in v miru počivaj, blaga duša. Žalujoči ostali: ANTON DUŠA, soprog ANTHONY, sin MOLLY poročena Kekic, in MARY poročena Lunder, hčeri ADOLPH, zet JOHNNY, vnuk Cleveland, Ohio, 24. maja 1944. StRAN 4 ienakopravnost ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. (Nadaljevanje) "Znano vam je," prične Gr-dak mirno, "čemu sem poslan semkaj, ker ste prejeli pismo od kraljeve milosti še okoli Božiča. Da upravljam namreč v imenu državne blagajne polovico Vsega imetja, dokler se ne konča pravda z gospo Uršulo Henin-govo. No, oprostite, vi ali morebiti vaše sluge so pozabili na to kraljevo pismo, in da vi tukaj niste edini gospodar." "Dalje, dalje!" se zarezi Ta-hi, dočim se je Forčič stisnil v kot in izpod oči gledal drznčga upravitelja. "Zemlja ni samo vaša, ampak za sedaj tudi kraljeva, kmetje niso samo vaši sužnji, ampak tudi kraljevi podaniki. Prišel sem pred nekoliko meseci, a vi nočete še vedno izročiti polovice, niti Sestaviti popisa imetja. Zatekel sem se k vašemu oskrbniku Juriju, da poizvem, kako stoje dohodki, a plemenita gospa Helena mu je zabranila, da bi mi črhnil le besedico." "Da," zavpije Helena. "In prav ste storili, gospa," pokima Tahi, "a naprej!" "Mesto, da mi izročite polovico gradu, ste stisnili mene in moje ljudi v dve mali sobici pred gradom."' "Jaz imam, amice, veliko drvižino, grad je pa majhen," se nasmeje Tahi. "Jaz za svojo osebo bi vse tp prenesel," povzame zopet Gr-dak, "a ne morem zamofčati, kar se tu godi. Za časa svojega bivanja tukaj sem slišal in videl dosti strahote. Ne vprašujem po preteklosti, po Štefanu, po Ivanu Sabo vem, radi tega se boste zagovarjali pred Bogom, ali zgražam se na tem, kar sem videl na svoje oči. Vi stp, mag-nifice, vpeljali tukaj proti postavi sedem novih davkov." "Da;" "Vi ste od kmetov pobrali desetino za kanonike, a jo potrošili, in reveži jo morajo sedaj plačati drugim potom." "Da, ker so moji sužnji." "Vi ste si z mogočno roko prisvojili od kmetov vse mline na Krapini kot svojo lastnino in jemljete kralju vsak dohodek." "Da." "Vi trumoma izganjate kmete iz hiš in z zemlje, jemljete jim vinograde, polje, živino, kakor da bi bilo vse vaše. Kar je boljšega, obdržite zase, slabejše pa dajete svojim zlobnim slugam, zlasti oskrbniku Ivanu Lo-liču. Niste-li db kože oropali Mateja Beliniča izpod Susjeda, da hodi siromak z beraško palico od vasi do vasi? Niste-li u-grabili vsega imetja do zadnje mrvice kmetom Vojvodi, Mateju Majdiču, Ivanu Cačkoviču iz Brdovca, Petru Bederliču iz O-toka in Martinu Filipiču, tako, da lazijo po svetu brez strehe in zavetja, gladni, bosi in revni?" "Da," zavpije Ferenc, poskoči na noge ter udari s pestjo ob mizo, "tudi sto drugim kmetom sem ugrabil voe, ker so bili u-porniki, ker so pomagali He-ningovici." "Ali je bila vdova Marušiče-va, ki umira s svojimi otroki lakote, tudi upornica? Niso-li, recite mi, vaši sluge razbili in izpraznili do zadnje kapljice vse kmečke kleti? A čemu vam to pripovedujem? Vi ste tudi mi-lostljiv, in kadar potrebujete denarja, love vaši ljudje po cesti bedne kmete ter jih puščate "samo v Zagreb, da si v imenu božjem vzamejo od meščanov novcev, da se od vas odkupijo. Pojdite med zagrebške meščane. Omenite jim Susjegrad, in vsaka krščena duša bo zatrepetala. Ne morem, ne smem molčati. Kadar bi morali delati ljudje na kraljevem polju, zahtevate, da vam stavijo na pogorišču pogorelih kmečkih hiš nov gosposki dvorec, zemlja ostane neobdelana, vasi so prazne, narod oropan in nima, kar bi moral dati kralju. Idite v vas med narod, poslušajte, kaj govore na vsa usta. To vre, to se kuha, da me je strah, kaj bo iz tega. Zato prihajam sem, ker jaz, kraljevski upravitelj, ne smem trpeti, da se kratijo kralju dohodki, da se do smrti mučijo j kraljevi ljudje. In ako nastane iz tega zlo, pade odgovornost na vašo glavo." "Ferenc! Ferenc! Ti to poslušaš? Ti molčiš?" zakriči Helena, bleda ko smrt. Med tem govorom se je tresel Tahi kakor šiba. Ko je končal Grdak, se je vgriznil trinog v spodnjo ustnico, vtaknil roke v žepe, postavil se tik pred u-pravitelja in izpregovoril mirno: "Ste-li končali ? Da. Vrag vam je dai jezičnost, da niti kaea"ne sika bolje. Da niste kraljevi častnik, bi vas dal obesiti, kakor bom vsakega kmeta, ki mi le kaj zine. A sedaj vam velim, da se 20vem jaz Franjo, plemeniti Tahi, vrhovni konjar, cesarski komornik, gospodar na Susjedu in Stubici, baron Stet-tenberški, glavar kanižki in ve-likaš — a kako se zovete vi, revček?" "Ne zovem se, hvala Bogu, Tahi." "Vi iščete prepira, amice Grdak?" "Pravice." "Pazite, da vam ne polomi pravica reber, ako boste togo-tili možake." 24. Aajs, "Jaz vam govorim v kraljevske kancelije." "A jaz vam velim: Poberi se, slivar!" "Dobro," reče Grdak odhajajoč, "pomnite, da ste razžalili plemiča. Baron Stettenberški bo odgovoril bolj pokorno kraljevemu komisarju." "Ta je skočil vragu iz torbe," reče Forčič, ko je odšel Grdak iz sobe. debelo, napihnjeno čioveče kratkih nog in koničastega nosu — oskrbnik Ivan Lolič. "Vaša milost, prinašam Važno pismo za vas. Dobil sem ga v Zagrebu od vdove banice, kamor je doslo." Tahi razpečati pismo, Forčič se skloni radovedno z glavo. "Od Batorja," zamrmra Tahi čitajoč. "Kdo je ban?" vpraša Forčič. "Vraga!" zadrhti Tahi, "mesto enega bana imamo dva." "Kdo pa sta ta dva?" vpraša podban. "Duhovnik Jurij Draškovič in Franjo Frankopan Slunjski sta naša bana. Tristo vragov! Naši imenu j kandidatke so propadli." "A tudi njihovi," konča podban. "Hvala Bogu," reče Tahi, "tretji se smeje." "Za katero stranko se bo zavzel?" "Za tisto, ki ga prej pridobi. jDraškovič je moder, gladek in sladek. A pogodil ga bom. Sla-vohlepen, častilakomen je. Tu ga primem, pa je naš, Franjo 'Ne boj se, Ivan," se na8me.|Sl""jski bije samo Turke in se je s krohotom Tahi, bled od to-gote, "ta zajec se bo nabodel še na moj raženj." Gospo Heleno je kuhala vročina, komaj se je priplazila do svoje spalnice. Ko je pomagal Tahi na dvorišču svojemu pijanemu gostu na konja, je rekel: "Moja gospa Helena, amice, se suši kakor stara vrba, in svetniki ji roje po glavi kakor muhe. Počasi gine, in Bog ve —" a ne dokonča stavka, kar prileti v tem trenuku na konju presneto malo briga za politiko. Jutri grem v Zagreb, da se poklonim Draškoviču. Z Bogom!" Težko oddirja podban navzdol po bregu, a Tahi zakliče za njim: "Stoj, brat! Lolič naj te spremi v Zagreb, da se ne izgubiš med potom. Si me li čul, Lolič? Jutri lahko vzameš Zukaličev mlin na Krapini. Si me razumel?" "Da. Lahko noč vaša milost," reče debeluhar in jo ube- MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE .'s Basement RAZPRODAJA KONCEM MESECA r ..................—......... —""i Preje 3.98 obleke j Enega in dveh komadov o- $1 1 leke, v pisanih in solidnih j barvah. Raznične mere 10-20 in I 38-44. j 13.94-18.94 Toppers, Suits Nenavadne p o s e b nosti! $ 1 H Progasti, plaids in solidne barve v različnih merah 12-18. imMIllUllIMKimilltlllllHMIllllllllllHIIIIMIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIlItlllUlIllItlllllllllltllimilllMIllllllll 89c Spodnja krila Fine kakovosti broadcloth blaga, v več stilih. Samo bele barve v majhnih merah. 4.94 do 6.40 obleke Samo 140 oblek v vsem O o o —stili za takojšnjo ali bodočo nošo. Različne mere 10-20 in 38-44. 2.49 Play čevlji 1 2.95 -Neatform" opora ženskih gQg n Trdna trebušna opora, i QC j Zv n m 15 inčev v dolžini. m%e'4 do I 1 28 do 35. 6.95 dežni plašči Samo 32 dežnih plaščev J QO v tej nenavadni skupini. * Samo rozaste barve, mere 12 do 18. 2.99 Arch čevlji H 1 •' || Ženske rayon nogavice RACIJSKO PROSTI! 1 QQ |l » , . Zgoraj z blaga, v črni m || /"'"''T 15c rjavi barvi. Različne mere 4 do tretje vrs e kakovosti. 0 11 Mere 814 do 10'i. O* ii f |i Ženska krila, slacks Neregularne iz skupi- $2 vsako ne po višjih cenah! Izbera stilov in barv, mere 24 do 30 v krilah; 12 do 18 v slacks. 1 1.99 Cotton obleke i 1 350 pisanih cotton oblelc j 1 znižanih v ceni iz naše obi- i 1 čajne zaloge. Tudi nekateri ^its I 1 dveh Icomadov so vlcljučeni. Raz- 1 [ lične mere 14 do 40. j Ženske cotton nogavice Čedne nogavice — tretje 1 Q_ vrste kakovosti. Različne mere, 8 Vi do 10%. Ženski rayon undies i Spodnje perilo za ženske 35c — druge vrste iz skupine po višjih cenah. Stili tudi' za o-troke. Mere 5 do 8. Dekliški 1.19 shorts Samo 120 shorts v temno $2 modrem cotton twill blagu. Mere 7 do 14. 1.95 do 2.95 ročne torbice Večja izbera stilov za ta-kojšnjo rabo. Nekatere so i| zaprašene od prekladanja. Poleg 11 je 20 odst. federalni davek. Otroški cotton anklets Cotton anklets iz skupine 22c po 19c. Mere 7 do 10',4. Otroške 65c Polo srajce Nekoliko p o š k o dovane. Mere 1 do 6. Iz pletene bombaževine. Moške 1.69 praznične srajce Bele in različni vtisnjeni SI vzorci blaga. Neregularne srajce. Le 112 v tej skupini. Različne mere 14 do 17. 1.19-1.39 obleke, play suits Znani "Pruit-of-the-Loom" izdelka v pisanem percale blagu. Mere 7 do 10 za deklice. 29c Sun Suits za deco Le 212 teh sun suits za 1 deco, v jazličnih stilih. Različne mere do 4. Moški cotton anklets j Več jih je z elastični- i Q pr. mi vrhi. Prvovrstne kakovosti. Nekateri so neregularni iz skupine po 25c. Ni vseh 1 mer. Dekliške $1 bluze Pisane in bele barve—ne-katere so nekoliko zaprašene. Različne mere 8 do 14. •lltOlllllllllllllllllllllllItllllllltlllllKIIMIIIIIIIIIIH 1 Ovratniki za ženske I 300 komadov ovratnikov j v vrednosti do 1.95 ko-1 mad. Beli in drugo barvni. Razni i stili. Moške spodnje srajce Neregularne iz 35c sku- OKf pine. 602 v skupini—fino bombažno blago. Mere 36-46. The May Co. Basement The May Co. Basement re za majajoeim se podoanom, ki je zrl opotekajoč se v zahajajoče solnce. Gospod Tahi se vrne v grad in, potrka na vrata oskrbniko-vega stanovanja, nedaleč od vhoda. Vstopi. Sredi sobe je stala mlada, črnooka žena, majhnega nosu, debelih usten in polnih prs. Podprla se je z rokami ob bok, naježila goste obrvi, pomežikala z enim oče-alorrt. in se pričela smejati. "Kaj lepo s{e odpravili mojega bedastega Loliča. Videla sem vse skozi okno." "Pa on vendar ničesar ne sluti, dušica?" vpraša Tahi. (Dalje prihodnjič) Mali oglasi Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih delavce Za delavce PRODUCIRAJTE ZA NAPADALCE Pomagajte nam izdelati kritične vojne produkte Mi potrebujemo Metal Stampings ___Inšpektorje Die Repairmen in Die Makers Pomožne . Shear Operatorje Punch Press Operatorje Moške in ženske Operatorja dvigal Steel Storage Klerka Packers in Loaders Pometače The Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 1111 East 200th Street IVanhoe 3800 3 ŽENSKE dobe službo za pomagati pri kuhi v čisti restavraciji. Le nekaj ur dela na dan. Dobra plača, prosti obedi. Zglasi-te se med 11. zj. in 7. zv. pri Sanitary Restaurant 5.380 ST. CLAIR AVE. COLUMBIA — OKEII — MECCA IN CONTINENTAL PL0ŠCE ter slovenske plošče; strune in drugi komadi za vsakovrstne godbene inštrumente. Učimo igranja na liarmonike. Roma Music Co. C912 SUPERIOR AVE. POPRAVLJAMO radio aparate, pralne stroje, električne predmete. Prinesite vaše predmete nam v popravilo. Vse delo jamčeno. Kupimo in prodajamo rabljene pralne stroje. LUCAS ELECTRIC CO. 8859 Broadway MI. 4030 Mi plačamo najvišjo ceno v mestu Clevelandu, za vaš rabljen avto ali truck, novejšega izdelka. Ansel-Hough Motors 1760 Ansel Rd. GA. 7904 Proda ali se odda v najem na "lease" zidano poslopje, v katerem je trgovina, 8 sobno stanovanje in dvorana za seje. Prostor za par-kanje avtov. Nahaja se v okolici E. 72 St. in St. Clair Ave. Za pojasnila pokličite RA. 5151. Priva+na oseba želi kupiti avto, novejšega izdelka, ki je v dobrem stanju. Plača v gotovini. Kdor ima, naj pokliče HEnderson 3756. POZOR! — Poselite Fleet Beverage Store na 6501 FLEET AVE. V zalogi imamo fina vina, izborno pivo; več izdelkov. Naša kakovost in cene vam bodo ugajale. Odprto od 10. zj. do 8. zv. Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 STROJNI OPERATORJI PUNCH PRESS OPERATORJI PUNCH PRESS POMOČNIKI BROCH OPERATORJI SHORT-CUT LATHE OPERATORJI NOTRANJI IN ZUNANJI BRUSA« MILLING MACHINE OPERATORJI DIP TANK BARVARJI OSKRBNIKI FORNEZOV INŠPEKTORJI NEIZKUŠENI DELAVCI Visoka plača od ure in overtime The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. PRIDNE GOSPODINJE dobijo delo za pometanje tovarniških uradov in "lunch rčom". Plača od ure poleg overtime Dnevni šift — 8 lu" dnevno Delo dobi tudi OSKRBNICA ml 5:30 pop. do 10:30 zv. 5 ur v soboto. Tedenska plača Ako ste dobra gospodinja, ste dobrodošla za intervuj. Geometric Stamping Co. nil E. 200 St. IV. 3800 MOŠKI IN ŽENSKE STROJNI OPERATORJI Lahko delo. Plača od ure. Overtime poleg bonUsa Rausch Nut & Mfg. Co. 863 E. 140 ST. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZACETE^ Moški 77%c na ur® Ženske 62%c na uro Morate imeti izkazilo Ijanstva. ^ Nobene starostne ki ste fizično sposobni za ' ga imamo za vas. Zglasite se EMPLOYMENT OFFI 1256 W. 74 St National Carbo" Cp.,Inc. oskrbnic^ Polni čas: 5.10 zv. o*J' šest večerov na teo downtown*,, 750 Huron Rd- ^ 700 Prospect PLAČA $31.20 NA Delni čas: ^ ^ Tri ure dnevno, 6 PLAČA $9.90 NA J, Če ste sedaj brambnem delu, se ne P EMPLOYMENT ODPRT 8 zj. do 5. ^ razen ob nedelj Izkazilo državljanflt^* zahteva THE OHIO B telephone £1' CO' 700 Prospect Ave gobs Mali Mali oglasi GOSPODINJE—Za vaše potrebščine obiščite Sabin's Quality Corner Delicatessen Store, 13000 Madison Ave. Tu dobite fino meso za sendviče, pecivo, tobak, cigare, slaščica in gro-cerijo. Odprto od 8. zj. do 10. zv., ob nedeljah 10. zj. do 6. zv. Dajte vaš fornez sči-' stit sedaj! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuumu" $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 LASTNIKI BADlJS^jfvorJ^ilfsn'' TOV.—Prinesite rfirk ar\OT«ofA Ir .»nP dio ap^i^te k vto. Delo— A.. 12705 DI. 8333. Odprto 8.30 g «V. ob torkih in četrtkihjo^^ kom. Popravimo . te za dom in avto. ^ Radio Service. do 5^ . POZOR Prinesite vaše ure yre pravilo. Vse delo jamS« aqVO^ . vimo v 48 urah v vaše z Garfield HeigM« 4801 TURNE* Kupi se tno majhno varnost" (safe). Kdor inva pokliče KEnmore ——- ^ Naprodaj , je 4-kolesni trailer ^ po 7. uri zvečer n® falger Ave.