Lea Falur:
Leži otok na sred morja . ..
^^^^^I^H^H^^Hesem brodnikov »Marija sedem žalosti, varuj nas ne-^^^^^^^^^^^^^Mvarnosti!« gre po Ljubljanici, se odbija od Brega in ^v IVVB^^^^   ^BStarega trga, hiti pod Črevljaiski most, sili r Zlatar-^K 1 J $«?J^H ^Bsko in umira v tesnobi Židovske ulice.  Priljubljena ^m MMV^^^r   VP6^111 prikliče na okna obrežja stare mamice, otroke  _ B V^^^^^V  Uin r0Sne deklice, ustavlja v pristanu voznike in na- 1 H t^^^^^\     Hkladalce, zamisli trgovce in nadzornika.                     J
H ¦¦ ^-* ^M Nasproti pristana, t Semeničevi hisi, stoji ob oknu ^¦^^A^^^^^^^l Črnolas deČek, oblečen po plemiško. Vidi se, da mu ^^^^^^^^^^^^^^je poravnala ljubeča materlna roka čipke za vratom, gube tankega črnega barzuna na životu in mu izvezla pas za meč, priineren dečkovi velikosti. Vse nekaj na dečku kaže, da ga ni priuesel megleni povodni mož, v južnem ognju žarijo oči, ki so se zazrle v reliki Čoln. Glava, obraz, kretnje, vse kaže, da je Adrijan Semenič, sin otocanke, otrok morja. Pečat tihe žalosti je na tem obrazu.
Na veliki mizi sredi dvorane leži kupček knjig* velik zemljeTid- Ob stenah vise slike plemenitih Semeničev, grbi, orožje, ščiti, čelade. Ob stran-8fcih Tratih, ki držijo na stopnišče za vodo, je velika slika mesta ob morju. Kipijo stolpi in zvoniki, morje se zaganja v obrambni zid.
DeČek pogleda od brodarjev na sllko, vzdahne: »Beate nauta1! Gre do Zaloga, do Siska. Sava hiti pod gradovi, hiti do Donave, do naših trdnjav.
Obramba vse Evrope, jifa imenuje Ivan Vajkard Valvazor. Tudi moj oče jit je imenoval tako. Jez so, ki zadržuje Častilce polumesecai ki hocejo Zagreb, Ljubljano zavzeti, STetišča na hribih požgati, božja pota zatreti, samostane razdejati, kristjane zasužnjiti.
.Trdnjave požirajo preinoženje deželi', pravi Ivan Vajkard, ki se zanima za vse in ve vse, dasi ima komaj štirinajst let. Kranjska, Štajerska in Ko-roska posiljajo svoje najboljše sinove na mejo. Koliko junaske krvi je zmočilo kamenje Klisa, Kaniže, Repiča! Večna bo slava Lenkoviča, Turja-škega, Krušiča, Zrinjskega in drugih plemenitih vitezov. Klis in Siget sta ljuta rana naša, Sisek in Senj nasa slava.<
1 Blažen mornar.
2
Rahlo potrka na stranska vrata. Deček, ki ima nefcaj značilno resnega in možatega na sebi, stopi k Adrijanu:
>Si priprarljen? Pridem s čolnom. GrimŠič in Turnski prideta tudi. Saj bo itak prazen razred. Ko nam ne dovolijo patri, da se kopljemo in pla-vumu, si pa dovolimo sami to. Plemič inora plavati! Kako .naj se sicer resi iz vode? Utonil je moj sošolec, ker ui znal plavati. Pa kaj si tako zamišljen. Adrijan? Te molijo brodarji, maščevanje ali otok zakladov?<                        i
Dečka stopita k zeniljevidu na mizif vozita Be s prstom iz Jadranskega       | morja na ocean.   Adrijan se  razburi:   »Tukaj  mora  biti: v južnem delu
Atlantskega oceana, med Jažno Araeriko in Afriko. Autonio de la Roche ga je videl, pravi, da ima dobro luko. Drugi mornarji praTijo, da se je zniotil, nikdo drugih ni našel tega otoka. In vendar mora biti tukaj otok; vsi stari mornarji vedo o njem in pravijo, da spravljajo gusarji že kakih sto let ali pa še več svoj plen tjakaj. Zdaj smo sredi sedemnajsiega stoletja. Pomisli, Ivan Vajkard, koliko gusarjev so polovili in pobili ta Časl Niso mogli odnašati zakladov. Poglej, ko bi jaz našel otok: stiska naših dežel bi bila pri kraju. Saj ne potrebujemo drugega, kakoT dosti denarja za plačo vojakom, za nabavo orožja in smodnika. Kamen in les že dobimo v gori. Rečem ti, Vajkard, da ne morem spati, če mislim na pomanjkanje, ki vlada v mestih in na kmetih, siromaštvo cerkva in sainostanov, in niislim, da Ieži sredi morja otok, tako prebogat zakladov... Res je zašlo že mnogo mor-tiarjev v sužnost in smrt. Pa bil je greh na njih duŠab. Nedolžen mora biti, kdor naj najde otok... Zato glej, Ivan Vajkard, se ne morem učiti, noc fn dan mi je na mislih, da je čas, da se vrnem na Rab. Veš, da ima stric
3
ladje, da prevaža preko morja blago. Šel bi z njira. Pa uiati, ki me je sem privedla* ki hoee, da postanem inašmk ...
Leios bom padel, ponavljati ne niaram. Stric me gleda čimdalje bolj grdo. Sreča, da je večmoma pri svojili vinogradih na Dolenjskem. In moja dolžnost, da maščujem oceta? Na inorju moram iskati morilca, ušel je med gusarje...«
lvan Vajkard resno posluša in pozorno odloči: aPosvetovali se bomo po kopanju o tem, kaj je tvoja dolžnost. Naroei Krisiu, da ti pripelje konja, bomo malo pojezdili proii Trstu.c
Moško odkoraka  lvaii ^ajkard. Adrijan pokliče iia vratih:   »Kristo!«
V mehkih opankah prihiti mladi sluga Adrijanov. Rdeča kapa, kraike hlače in suknjič iz rjavega sukjia, poteze na obrazn kažejo, da je doma na oiokih, Adrijan mu poloŽi roko na rame:
sKakor navadno> Kristo! Pripelji mi belca! Sicer je imel Marko šarca in Skenderbeg vranca, pa zaio uc bom slabsi junak. ,Ne dela kouj junaka, in iii zid zato, da brani Ijudi- ampak ljudje branijo zid', j« rekel Sken-derbeg.«
Kristo se nasmehne zvitomucao: »Gospodič, treba ti bo Še danes ju-na^lva. Pater od sv. Jakoba iz tvoje Šole je pri gospe. In...«
Kristo se umakne nagloma sko2i stranska vrata, Kajti glavna vrata dvo-raue so se odprla in gospa Semeničeva v črni obleki plemiškili vdov pogleda očitajoČe Adrijana. Mueno je dečku. RajŠi bi videl, da stojijo pred njim vsi pekovski vajenci. Premikastil bi jih. Pa mati, ta mali, ki je vedno žalostna, ta mu budi veet. Glas spremlja pogled v očitanju: »Zakaj nisi v šoli, Adrijau?«
OeČek se opogumi. Saj mu mali vse spregleda. »V taki vrocini? Pet ur na daa je preveč. Veliko jib je že prosilo ali kat šlo na počitnice. Tudi jaz bi šel že enkrat rad ua Rab. Dvanajst let iinam. V taki starosti je šel Jožef Lamberg že v službo k Rupertu Rihenberikemu.*
Gospa SemeniČ je kimala: >Seveda! Ti iŠČcš zopet otok zakladov. Na-mesto katekizma in svetih ocetov prebiraš Lainbergovo iživljenje', da.ro-rije in junaške pesmi iu ,Neprostovoljua pot okrog sveta Krištofa Matije Fernbergerja'. NTa Rabu so ti zmešali mornarji in moj oče glavo z pripo-vedkami o otoku. Pa ne misliš, da je znanje pravi otok zakladov za dečka-Poglej Ivana Vajkarda, koliko že ve...«
»Pa on pojde kinalu na potovanje.. .1
»MolČi! Kdor hoče biti spoštovan v starosti, se mora učiti v mladosti. Poglej, kako gre spomin svetili in učenih mož od rodu do rodu. Sveto--valci postanejo cesarjev, upravitelji dežel. Ti se pa pretepaš z rokodel-skimi vajenci. Iu kopui sc hodis s pastirji, ko veš, da prepovedujejo prečastiti tvoji učitelji kopanje na javnih prostorih in plavauje.s
Adrijan se upokonci: »Meni bodo prepovedali plavanje? Meni, ki sem znal prej plavati kakor hoditi?«
Rablo se nasmehne mati svojemu edincu: »Res je, Adrijan. Pa to je bilo na. Rabu, zdaj si pa v šoli v Ljubljani. In veŠ, da te je namenilo vse sorodstvo v sveti stan, v stan, ki je plemcnitejši kakor vojaški. DuŠe boš reševal,  Adrijan ...  DuŠo  očetovo, materino, Djokovičevo ...«
»DjokoviČevo dušo bom rešil z mečem,^ plane Adrijan, »ocetovega morilca moranu sicer bi se mi rogali po vseh otokih: Kdor se ne oaveti, se ne posveti. Že mi gre: Kakor Skenderbeg presečem na maii dvema glave. NaŠi junaki, Marko, Sekula, Juriša, vsi so se maščevali. Naii dedi Senjaui so pokazali Benetkam Venierjevo iu Dunaju RtJiatovo glavo« ...
4
»Molčil« brani maii. »Kaj se boš uril v sekanju glav? Močnejše od, železnega je duhovno orožje. Trikrat je ušel premočni sovražnik izpred Raba, kd je uesel naš sveti škof glavo sv. Kristofora na glavni stolp. In Konštantiii? S čim je zmagal? Kaj je prepodilo Aiilo izpred Rima?«
Trmasto ugovarja Adrijan: »Res je vee to, pa jaz ne bom molil za morilca svojega očeta.«
sln če je uraoril očeta zaradi tvoje matere? Adrijan, dvanajst let imaš, lahko razumes strah in žalost tvoje raatere: Bila sem zaročena z Djokovieem, ko sem se seznanila s tvojim očetom.«
^Ti zarocena z Djokovičem?« ...
»Jaz, da! Pa pobegnila sem od doma in se porocila s tvojim očetora. Zdaj ves, da je imel nekako pravico do maŠČevanja, prav tako kakor misliš, da jo imaš ti. In veš, da je želel tvoj oce vedno, da greš v Ljub-Ijano v znamenito jezuiisko šolo in naročil ini je še umirajoč, da te od-peljem z Raba, ker je zapazil, da ti mešajo glavo pravljiee o otoku sredi morja. Zdaj mi pa prihajajo od vseh strani pritožbe in tvoj stric bo besnel, če pades v Šoli,«
>Saj znam že dosii,« uganja trmo Adrijan. »Na zemljevidu poznam vse bregove in otoke. Berem cirilico, gotico in latinico, govorim več jezikov. Od latiuskega se mi dopade najbolj stavek: Beate nautal^ In burno ob-jame mater: »Pojdiva na Rab! Ponoči in podnevi mi rastejo rabski zto-niki pred očmi. Mene klice morje... Ne morem in se ne maram zapirati za zidom. \n če že ne maraš, da grem na morje, si pa kupim mesio obristarja3 cesarske vojske.«
Žalostno zraaje mati: sZlati Adrijan, mi dva sva revna, odvisna od strica. Ti imaš samo pravico do očetovega deleža, s tem si ne moreš kupo-vati visokih mest. Na takem mestu moraš imeti hidi denar, da izpla6ujes vojake, sicer te zapustijo. Na Rabu me ne mara žena tvojega strica. Ta stric je dober, če si dober v šoli. Adrijari, obljubi svoji materif da se boš učil, da postaneš rešitelj duš, delivec milosti naŠe svete vere...«
Rezek žvižg pod oknom. »Tvan Vajkarcl!« se otrese Adrijan in plaue skozi vrata. Materin bolestni krik» Adrijan!« umira v dvorani.         (Dalje.)
3 Oberst.