Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * # Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6"b0 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 208. Telefonska številka 65. Celje, v sredo, 14. septembra 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Občni zbor »Splošne Zveze avstrijskih kmetijskih zadrug" na Dunaju. Dunaj, 13. septembra 1910. Danes se je vršil tu ob lepi udeležbi občni zboi Splošne zveze avstr. kmet. zadrug. Navzoči so bili zastopniki skoro vseh zadružnih zvez, ki so včlanjene pri Splošni zvezi. Zastopnika vlade na občni zbor ni bilo. Kmetijsko ministerstvo je sicer našemu kmetijskemu zadružništvu zelo naklonjeno in ga gmotno in moralno zelo rado in izdatno podpira; ravno zaraditega pa se je zdelo udeležencem malo čudno, da se vlada vabilu Zveze ni odzvala in zastopnika ni poslala. Zadružnp zvezo v Celju sta zastopala uda načelstva dr. Božič in dr. Kalart. Občni zbor je otvoril načelnik Zveze baron Storck s kratkim nagovorom, je konštatiral sklepčnost in po nekaterih formalnostih kratko poročal o delovanju Splošne zveze. Omenil je, da so v preteklem poslovnem letu pristopile k Splošni zvezi tri nove zadružne zveze, med temi srbska v Dubrovniku in zveza pridelovalcev lana na Moravskem. Splošna zveza šteje sedaj 28 članic s skupaj okroglo 7500 zadrugami in tvori torej precejšnjo zadružno armado. — Poročal je dalje, da je imelo načelstvo dve redni seji, na katerih so se rešile tekoče zadeve. Posebno se je bavilo načelstvo z vprašanjem ustanovitve denarne centrale in z drugim ravno tako važnim vprašanjem ustanovitve blagovne centrale. Obe važni vprašanji žal dozdaj niste za rešitev niti zreli. Krivda na tem zadene v nekoliki meri gotovo tudi načelstvo Splošne zveze, ker ti vprašanji prepočasi in brez potrebne energije zasleduje. Dalje je posneti iz načelnikovega poročila, da se je ustanovil zopet ka-lisindikat, s katerim bo treba glede cen in oddaje kalija posameznim zvezam stopiti v dotiko in pogodbo skleniti. Predsednik omenja, da se razmotriva misel, ali bi se naj ne ustanovila po vzoru nemškega zadružništva tudi pri nas posebna zadruga ali družba za nakup in prodajo kalija in tomaževe žlindre. Do uresničenja ta misel še ni prišla, ker vlada tudi po našem prepričanju zelo utemeljeno mnenje, da bi se lahko organiziral ves promet z gnojili tudi v Splošni zvezi sami brez ustanovitve posebnih zadrug. Načelnik v svojem poročilu nadalje naglaša, da je ob-državala Splošna zveza v preteklem poslovnem letu svoj poučni tečaj za zadružniški naraščaj z edinim namenom, da se vzgoji sčasoma dobro, v zadružništvu izšolano in izvežbano uradništvo. Večina udeležencev tega tečaja je že nastavljena pri različnih zadrugah, katerim bodo te nove moči gotovo dobro služile. Končno omenja predsednik polom celovške zadružne zveze ter slika položaj, ki je nastal vsled poloma. Pravi, da je pomoč neobhodno potrebna in da se je tozadevno že vsaj nekaj ukrenilo. Kaj se je vse od Splošne zveze ukrenilo v pomoč pri celovški zadružni zvezi včlanjenim zadrugam, natančneje predsednik žalibog ni povedal. O poročilu se je razvnela živahna debata. Pov-darjalo se je vsestransko, da je avstrijska zadružna organizacija močna in zdrava in da je slučaj celovške zadružne zveze le osamljen, nastal vsled tega, ker se je edinemu človeku zaupalo vse posle brez kontrole. V debato so posegli gg. drž. poslanec Kas-per, dr. Weden, zvezni ravnatelj Sedlak, zelo temperamentno in ostro dr. Turk, potem višji deželni svetnik Korbler iz Linca, cesarski svetnik Liebmeyer, dr. Božič in drugi. Padla je marsikatera ostra, odkrita beseda ter se je vsestransko povdarjalo, da je treba zavzeti glede poloma celovške zadružne zveze jasno in odkrito stališče. Od posameznih govornikov se je povdarjalo, da vsled poloma ene zveze z malo članicami ni nevarnosti za nobeno drugo zvezo, da so lahko tudi članice in zadrugarji uničene celovške zveze mirni, ker se bo gledalo na to, da se dobi potrebna sredstva v odpomoč prizadetim zadrugam in zadru-garjem in da so se tozadevni koraki ie uvedli. Splošna zveza, ki nima s polomom samim ničesar opraviti, je samo z ozirom na prizadete rajfajznovke sestavila poseben komite za pospeševanje ugodne rešitve teh zadrug. Rezolucija glede celovške afere, katero je sestavil ad hoc izvoljeni komite, je bila soglasno sprejeta. Klerikalni zadružni sebičneži sicer ne zaslužijo nobenega pardona in bo se jih gotovo zaradi njih malomarnosti primerno kaznovalo — prizadete zadruge pa, ki so zakrivile le to, da so raznim monsignorom preveč zaupale, zaslužijo najizdatnejšo in zelo hitro podporo, da čimprej zopet pride med ljudstvo zaupanje do kreditnih zavodov. Občni zbor je rešil nato še računski zaključek Splošne zveze za leto 1909., je dal načelstvu.absolu-torij, volil dosedajne računske revizorje tudi za tekoče leto 1910, na kar se je načelnik baron Storck zahvalil udeležencem za lepo udeležbo in vztrajno delo ter občni zbor zaključil. Istočasno, posebno pa popoldne od 3. ure naprej se je vršila konferenca revizorjev, na kateri so se razmotrivala in pojasnjevala važna zadružna vprašanja. O teh bo poročalo natančneje naše zadružno glasilo »Zadruga«. Dr. A. Božič. Shod Lige slovanskih železničarjev v Pragi. Praga, 12. septembra 1910. Tukajšnje manifestacijske slavnosti Lige so se hkratu razvile v impozantno manifestacijo slovanske vzajemnosti skupnega dela na kulturnem, političnem in posebej gospodarskem polju. Slavnosti so se pričele v soboto. V nedeljo dopoldne se je vršil v obširni dvorani žofinjske restavracije v resnici impozanten manife-stacijski shod železničarske Lige, kojega so se osebno udeležili tudi razni zastopniki mest, okrajev in drugih javnih korporacij. Shod je pozdravil imenom kraljevega glavnega mesta Prage župan dr. Groš. Prisostvovali so razni drž. in dež. poslanci, med drugimi tudi naša državna poslanca dr. Rybar in Hribar. Tisočglava možica je posebno burno in gromovito pozdravila našega bivšega ljubljanskega župana. Imenom »Društva jugoslovanskih železničnih uradnikov« je shod pozdravil g. Iv. Zoreč iz Trsta. Na-glašal je slovansko vzajemnost na polju skupnega dela proti enemu in istemu sovražniku. Po pozdravnih govorih so se obravnavala za železničarje sedaj predvsem važna in vitalna vprašanja: 1. Službena pragmatika in ureditev pokojnin železničarjev. O službeni pragjnatiki je podal obširen in popolnoma strokoven atftrat g. dr. Čermak za »Spolek českych uredniku železničnich«. Sprejela se je rezolucija na ministerskega predsednika barona Bienertha in ministra dr. Wrbo pri-lično sledeče vsebine: »Manifestacijski shod Lige slovanskih organizacij železniških uslužbencev v številu 5000 udeležencev iz Češke, Moravske, Šlezije, Galicije, Kranjske, Koroške, Primorske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine s soudeleženjem najodfičnejših javnih korporacij in s soglasnim dopisom »Poljskega Kola« najodločneje protestira proti zatiranju, ki se pojavlja v gmotnem in narodnem oziru edinole proti pripadnikom slovanskih narodnosti v železnični službi. Nič manj energično protestira manifestacijski shod proti preziranju pravic slovanskih jezikov v notranji službi, kjer sedaj vlada nemščina. Sklicuje se na osnovni državni zakon prosimo za najobsežnejše rešpektira-nje absolutne jezikovne ravnopravnosti. Zbrani Čehi Poljaki in Jugoslovani slovesno izjavljamo, da z vsemi zakonitimi sredstvi uresničimo to pravično našo zahtevo. V tej državi mora do najvišjih mest pro-nikniti zavest, da se Slovani ne damo niti gmotno niti narodno zatirati. Govori se tako pogosto o zvestih avstrijskih narodih. Naj bo tem zvestim narodom izkazana pravičnost, proglašena v napisu na dunajskem dvoru temeljem državi!« 2. O pokojninah železničarjev je podal podroben referat adjunkt Havelka, dokazujoč, da je sedajno penzijsko zavarovanje popolnoma nezadostno. Odločno je stavil predlog, da bi zamogli železniški uslužbenci odnosno uradniki po 301etnem službovanju izstopiti iz službe, ker železniška služba mnogo bolj izčrpa sile nego katerakoli druga funkcija. 3. O vprašanju socijalnega zavarovanja železničnih uslužbencev je referiral uradnik Nykl; pokazal je v prvi vrsti na pomanjkljivost naše postavodaje glede zavarovanja zoper bolezni in nezgode. Najodločneje je protestiral proti nameri znižati rente pri nezgodah. (Konec sledi.) Politična kronika. / ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR je torej sklican na 20. septembra.Prva seja se vrši ob 11. uri dopoldne. Znan je tudi že dnevni red prve seje, same malenkostne občinske in peticijske zade- ve, povečini iz Sr. Štajerja. Slovenske zadeve ni niti jedne. Sestavljen je ta dnevni red očividno tako, da bode dovoljeval nadaljevanje pogajanj med slovensk. klerikalci in nemškimi nacijonalci. — Za danes navedemo nekaj glasov k bodočemu zasedanju brez vsakega komentarja. »Tagesp.« pravi: »Težko delo čaka naše deželne poslance, predvsem saniranje deželnih financ.« O stanju pogajanj s slov. klerikalci in ali bo deželni zbor delazmožen ali ne, molči list popolnoma. — Dr. Šusteršič smatra, kakor smo javili včeraj, omogopenje delazrnožnosti štajerskega deželnega zbora za notranjo zadevo štajersko - klerikalnega kluba v deželnem zboru. Vzroji so jasni ... — »Ar-beiterwille« poroča, da doslej se ni upati na sporazum med nemškimi nacijonalci in slov. klerikalci. — Minulo nedeljo sta o obstrukeiji v štajerskem dežel, zboru spregovorila tudi posl. dr. Korošec in dr. Verstovšek. Dr. Korošec je rekel pri otvoritvi nekakega »društvenega doma« v Trbovljah: »V Gradcu bomo vstrajali pri boju za slovenske pravice, dokler bo to zahtevala korist slovenskega ljudstva.« Dr. Verstovšek je rekel v Št. Janžu: »Mi bodemo vstrajali na mestu in se bodemo borili za vzvišene namene, dokler se ne spremeni položaj in »nam« ne jamči zares tudi plodonosnega delovanja na Spodnjem Štajerju.« V Št. Ilju pri Gradiču je. dal tudi dr. Verstovšek skleniti resolucijo, v kateri se pravi, naj klerikalni poslanci obstruirajo tako dolgo, dokler se ne izpremenl položaj.« To so torej zelo previdne in neobvezne izjave ... JESENSKO ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA. Dunajska »Zeit« ve povedati, da namerava vlada sklicati državni zbor dne 8. ali 10. novembra k dvotedenskemu zasedanju. Delovni program bo bojda obsegal sledeče točke: proračunski provizorij za prvo četrtletje 1. 1911, potrjenje že sklenjene trgovske pogodbe s Srbijo, volitve v delegacije in sprememba poslovnika. Glede slednje si vlada ni na jasnem, ali bi naj predlagala spremembo sedanjega provizorija za eno leto oziroma za celo poslovno dobo sedanjega parlamenta. ZNAMENITO SLAVJE V SRBIJI. V majhnem mestu Varvarinu na srbski Moravt se bode 18. septembra slavila stoletnica bitke na var-varinskem polju. Tam je namreč dne 6. septembra 1810. sedem tisoč Srbov pod vodstvom Črnega Jurija in 700 Rusov pod vodstvom grofa Orurka premagalo 45 tisoč broječo turško vojsko pod vodstvom Rašid paše. Črni Jurij je ded sedanjega kralja Petra in znani osvoboditelj Srbije. To slavnost je hotel srbski narod slaviti že pred 20 leti, a tedanja vlada Obrenovičev slavja ni pripustila. Na Varvarinskem polju bo v nedeljo tudi odkrit spomenik padlim srbskim in ruskim junakom. Slavnosti se udeleži kralj Peter, prestolonaslednik Aleksander, stari veterani in junaki srbski, sokolska in pevska društva ter zastopniki ruske armade. POLITIČNE NOVICE IZ DALMACIJE. 12. t. m. se je vršila v pondeljek javljena dopolnilna volitev drž. poslanca iz velepos. kurije v Splitu. Izvoljen je s pomočjo naprednjakov stare konserv. hrvatske stranke dr. Gajo Bulat s 186 glasovi. Italjan dr. Dojmia je dobil 85 glasov, pravaši in klerikalci se volitve sploh niso udeležili. — V Šibeniku se je vršila v nedeljo precej klaverno skupščina pravaške stran-, ke. Udeležila sta se je drž. posl. Prodan in Dulibič. Sklenila se je luzija s klerikalci — torej isto kot v banovini. Med k&kimi 500 udeležene izborovanja je bilo samo — 86 duhovnikov! O DELAZMOŽNOSTI ISTERSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. V krogih istrskih, hrvaških in slovenskih poslancev se zatrjuje, da ni misliti na to, da bi mogel istrski deželni zbor delovati, zakaj hrvaško - slovenski poslanci so sklenili, da se preje ne udeleže sej deželn. zbora, dokler se jim ne da popolnega jamstva, da se bodo res upoštevale njihove pravice. IZVOLSKU ODSTOPIL? Iz Petrograda poročajo jutranji listi: »V dvornih krogih zatrjujejo, da je minister zunajih zadev Iz-voljskij že podal demisijo in da je celo že car sprejel njegovo ostavko. Izvoljskega naslednik bo njegov dosedanji pomočnik Sasonov.« Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah. Štajerske novice. Štajerski deželni odbor ima danes važno sejo. Deželni glavar Edmund grof Attems se je vrnil popoldne iz Zgornjega Štajerskega. Frazerstvo. G. deželni in državni poslanec dr. Verstovšek je imel pretečeno nedeljo shoda pri Sv. Janžu na Peči in v Št. Ilju pri Gradiču. Glavni del njegovih govorov je bil pusto zabavljanje proti Narodni stranki in njenim voditeljem. Bramabarziral je, da so se »liberalci« zmotili in da klerikalni poslanci še nikakor niso doslej sklenili znane kravje kupčije \ Gradcu'temveč da se bodo borili naprej — dokler se ne izpremeni položaj. V Št. Ilju se je spravil tudi junaško nad g. dr. Pirnata, kmeta Ropotarja in druge pristaše Narodne stranke. Naj si značajni Verstovšek zapomni, da mu to blatenje ne ostane brez plačila! Kar se tiče obstrukcije, pa bodemo še nekaj časa počakali — in potem se bode videlo, kdo je »izdajalec«. »Tri dome« že imamo na Spodnjem Štajerskem, vpije pondeljkova »Straža«. »Liberalci pa komaj jed-nega!« No — ljuba »Straža«, »Sokolski dom« v Gaberju je pač tolik, da bi se lahko pod njegovo streho spravilo vse tri »dome«, pa bi še ostalo kaj prostora. Primerjati žalostni kočici v Velenju in Št. Ilju s So-kolskim domom v Gaberju je sploh smešno in kaže samo, na kaki megalomaniji trpe naši klerikalci. Ko-nečno bi tudi še vprašali, koliko je dala klerikalna »požrtovalnost« pri teh »domih« zaslužiti — nemšku-tarskim obrtnikom. Dr. Korošec bi bil slobodno po tem vprašal vTrbovnah! Štajerski »Lehrerbund« je imel 10. septembra svojo sejo, v kateri se je govorilo tudi o stališču štajerskega učiteljstva k delitvi deželnega šolskega sveta. Zastopniki spodnještaj. slov. učiteljstva so pri tem izjavili, da je slov. učiteljstvo za sedaj proti tej delitvi, ker bi drugače prišlo popolnoma pod komando najbolj zagrizenih sovražnikov naprednega slov. šolstva in učiteljstva. Cesar je potrdil postavo kranjskega deželnega zbora glede spopolnitve določb za pobiranje mostnine na mostu čez Savo v Radečah. Od Sv. Bolfenka pri Središču. ZSNM priredi pod okriljem bralnega društva »Lipe« pri Sv. Bolfen-ku, v nedeljo 18. septembra po večernicah v šolskih prostorih veselico. Vspored: 1. Pozdrav gostov. 2. Gledališka igra »Starinarica«. 3. Prosta zabava v prostorih g. Vrabla. Vstopnina: Sedeži 50 v. stojišča 30 v. Ker je čisti dobiček namenjen ubogi šolski mladini, upamo, da se veselice udeležijo vsi prijatelji mladine. — Pododbor. Za lekarno v Šoštanju se poteguje magister Alfred Biršič v Ptuju. Tatovi so vdrli v kopališčno uto pos. Vincenca Jariiča*iz Medloga, katero ima ob Savinji. Pobrali so nekaj perila za kopanje. Nemški prestolonaslednik in draginja mesa v Avstriji. Vsenemško dijaštvo je imelo na Dunaju svoje zborovanje, na katerem je sklepalo o — dragi-ji mesa. Poslalo pa je tozadevni protest — nemškemu prestolonasledniku! Narodno učiteljstvo opozarjamo, da prav mnogoštevilno prosi za nadučiteljsko mesto v Doberni. Prošnje do 30. septembra. Varaždinske toplice je obiskalo do 3. septembra 5.935 oseb. 87. pešpolk se povrne jutri z vojaških vaj na Krasu v Celje oz. Pulj. Iz Konjic. Iz tukajšnjega zapora pri okr. sodišču je ušel 16-letni kmečki fant, kateri je bil zaprt zaradi tatvine. Paznik ga je takoj zasledoval s kolesom, pa ga ni mogel ujeti, ker je fant zbežal čez polja. Sedaj ga je ujelo orožništvo. Tekom svojega bega je fantič izvršil več tatvin. Od 87. pešpolka. Podčastnik Hebar, ki se ustrelil vsled znane poneverjevalne afere je doma iz Trgovišča pri Vel. Nedelji. Oženil se je še le letošnjo spomlad. Pravda Watzlawek - Ambrožič se je včeraj pred okrajnim sodiščem končala. Watzlawek je obsojen za .to, ker je bojda očital Ambrožiča goljufijo z voznim listkom, na 50 I| globe, oziroma 5 dni zapora. Proti sodbi je prijavil g. dr. Zdolšek kot W. zastopnik ugovor. O zanimivi obravnavi priobčimo daljše poročilo. Iz PIšec. Ustrelil je nekdo dne 12. t. m. ob pol desetih zvečer s puško skozi okno pisarne na g. J. Schlagl, gozdarja barona Moskona v Piše-cah. Strel je zadel g. Schlagla v glavo, a ker je bilo okno zaprto in on ne v neposredni bližini okna, se je učinek strela zmanjšal, da je, gospod Schlagl sicer nevarno, a vendar ne smrtnone-varno ranjen. V bližini je bila gospa soproga, kateri se ni nič zgodilo. Orožništvo poizveduje po zločincu, a ga dosedaj še ni našlo. Sv. Anton v Slov. gor. Poročila sta se 12. t. m. Anton Plohi in Ljudmila Šegula. Iskrene častitke! Za »Sokolski dom" v Brežicah je nabrfil g. Vinko Žurnan, posestnik na Knežcu pri Rog. Slatini, po nabiralni poli kron 32'50. Darovali so: Kmečka hran. in posojilnica, Slatina K 4, Vinko Žurman, Sv. Križ K 1, Ema Žurman, Sv. Križ K 1, Marija Ogrizek, Tekačovo K 1, Angelina Ogrizek, K 1, Terezija Ogrizek, Sv. Križ K 2, Alb. pl. Klemen, Slatina K 1, Fani pl. Klemen, Slatina K 1, Justa Mandeljc, Ljubljana K 1, Mici pl. Klemen, Slatina K 1, Miroslav pl. Klemen K 1, Jan. Žurman, Sv. Trojica K 2, Miroslav Ogrizek, Sv. Trojica K 1, Franc Ivanuš, Topole, K 1, Marija Čonč, Slatina K 1, Regina Čonč, Slatina K 1, Juri Čonč, Slatina K 1, Josip Ermenc, Sla tina K 1, Franjo Lesjak, Osjek K 1, Zora Lesjak, Osjek K 1, Kvartopirči na Knežcu K 4'50, Jo-hana Ferlež, Sv. Križ K 2, Lenart Boecio, Slatina K 1, skupaj K 32 50. Izrekamo vsem blagim darovalcem, posebej še nabiratelju iskreno hvalo in bratski Na zdar! »Brežiški Sokol". Iz Brežic. Dne 3. t. m. je umrl v tukajšnji bolnišnici nadpaznik finančne straže g. Horvat po kratki bolezni ,,v želodcu". Po smrti pa so zapazili v bolnici, da ima ranjki prebito lobanjo in da smrti ni bil nzrok »pokvarjeni želodec", ampak »krvavenje možgan" (Apoplenia cerebri). Čudimo se, da so zdravniki to nevarno rano še » le po smrti zapazili, še bolj pa se čudimo, da se merodajni krogi ne brigajo dognati, kako je prišel ranjki do te rane. Mogoče je res, a dokazano ni, da je ranjki padel s kolesom, ko se je v uso-depolni noči vračal iz službe. Ni pa tudi izključen zločin, koji sum naj sodnijska preiskava pojasni. Slovenska šola na Muti je priredila zadnji šolski dan pred počitnicami s svojimi šolarji izlet v Št. Janž nad Vuzenico, od koder je prekrasen razgled do Dravski dolini in tja na Koroško Tako je imela naša mladina na meji prekrasen dan, katerega gotovo ne pozabi tako hitro. Da se je izlet omogočil, se moramo pred vsem zahvaliti nekaterim prijateljem slovenske mladine iz Vuzenice in Mute, ki so s svojimi prispevki pokrili stroške. Razun teh sta tudi darovali gdč. Olga Nerat in gdč. Matilda Ribič iz Maribora vsaka po 2 K. Hvala lepa! V Vuhredu so imeli dne 4. t. m. veselico, katero je priredila ob priliki svojega občnega zbora ondotna podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Kljub deževnemu vremenu je bil obisk docela povoljen; posebno iz sosednih krajev je bilo opaziti mnogo narodne inteligence. Opazilo pa se je, da niso bili domačini iz nižjih slojev udeleženi v večjem številu, kar bi bilo vsekakor želeti v slovenski občini na meji, kjer imajo veselice lep vzgojevalen vpliv na ljudstvo. Igrala se je enodejanka »Krojač Fips" zelo dobro; saj so jo igrali večinoma naši stari znanci na odru. Potem se je vršila licitacija in šaljiva pošta, ki sta dali naši dražbi marsikako kronco. Čisti dobiček 150 K se je dosegel kljub slabemu vremenu. Največ zaslug imata rodbina Pahernikova in pa Urbančeve gospodične, ki so tudi tokrat radevolje sodelovale, kakor pri vsaki narodni prireditvi. Načelnikom novega odbora je bil zopet voljen s prejšnjimi odborniki vred naroden župan gospod Ant. Osrajnik. Druge slov. dežele. Avstro-Amerikana v Trstu naznanja, da je imela od početka januarja do konca julija t. 1. 16,381.748 K dohodkov in da je v istem času prevozila s svojimi parniki 885.713 morskih milj. Meščanski klub v Idriji naznanja, da upelje početkom meseca kimovca nar. čitalnica v Idriji večerna predavanja, pri katerih bodo naslednji gospodje sodelovali: A. Kristan: O pravilnih bilancah pri sklepanju računov. A. Ipavec: Kako smo »Nar. dom" zidali? F. Tavzes: Kakšna morajo biti delavska stanovanja? (Razpoloženi bodo načrti uzorne stavbe štev. 145 v Rožni ulici). J. Novak: Pravilno kojigovodstvo mestnih hranilnic. A. Pegan: Avtonomija mestnih občin in varstvo zgodovinskih spomenikov. M. Moravec: O cestnih stavbah in računih. Val. Lapajne: Ali naj se javna dela razpišejo ali v lastni režiji delajo? J. Stravs: Delokrog c. kr. in deželnih uradov. E. Gangl: Plagijatstvo, rak-rana naših pisateljev. Dr. Lončar: Ali sme biti uradnik član jugoslov. socijalne demokracije? plem. Premerstein: Ljube|en in sloga podlaga družini. F. Vidic: O pridnem in vestnem radarju. Predavanja so vsako soboto ob 8. uri. Vstop prost tudi dijakom. Prireditelji. Mednarodni kongres za morsko pravo se je 12. t. m. sestal, da se posvetuje o nekaterih prepornih vprašanjih glede trčenja ladij. V Belikrajini postaja volilno gibanje vele-živahno. Ljudstvo je začelo spregledovati, in če- tudi bo klerikalni Jarc zmagal, vendar ne s tako lahkoto kakor so si to s početka predstavljali klerikalci. Odbor zaupnikov narodnonapredne stranko na Kranjskem je sklican, kakor poroča »Slov. Narod", na 25. t. m. v Ljubljano v »Narodni dom". Iz kranjskega deželnega odbora. 'Stavbeni praktik ant Drag. Gustinčič je imenovan pristavom. — Deželni odbor je pritrdil sklepu mestne'uprave, da se nemška ljudska šola v Ljubljani skrči na trirazrednico. Celovški škof odstopil? Po informacijah na dobro poučenem mestu celovški škof dr. Kahn ne dobi koadjutorja, marveč se ga prisili, da gre v pokoj. Kot njegovi nasledniki se imenujejo: opat samostana v Št. Lambertu pater Severin Kalcher, profesor bogoslovja v Gradcu, Haring ter dunajska kanonika Pfluger in Schnabl. Nemškega katoliškega shoda v Inomostu-se. je od Slovencev udeležil (dr.) Žitnik iz Ljubljane, vkljub sklepu, da se zaradi nemškega značaja shoda slovanski klerikalci istega ne udeleže. Baje se je. šlo Žitniku za izposlovaflje podpore »Slovencu« in.»Domoljubu« od »Piusvereina«. V Št. Rupertu na Dolenjskem so pri občinskih volitvah zmagali naprednjaki. Dnevna kronika. Češki števni kandidat na Dunaju. Dunajski Čehi so sklenili postaviti za svojega števnega kandidata v okraju Leopoldstadt, kjer je bil poslanec pokojni župan dr. Lueger, predsednika »Živnostenske jednote" Františka Ružičko. Poslanec grof Bellegarde odložil mandat. Državni poslanec grof Bellegarde je odložil svoj mandat. Izvoljen je bil za državnega poslanca v Kimpolungu, v najjužnejšem okraju Bukovine. Njegovi volilci so Romuni. .< ( Kakor se posojuje, tako se povračuje. Poročali smo pred nedavnim, da je dal os.,ečki mestni podnačelnik dr. Jovo Božič pred nekolikimi tedni zapreti skoz Osjek potujočega srbskega stotnika Rističa zaradi — veleizdaje. Ristič je bil 3 dni v preiskovalnem zaporu, na kar so ga po odgonu poslali v Belgrad. Sedaj pa čitamo v belgrajskih listih in v osječki »Die Drau", da so v Kragu-jevcu zaprli drja Jovo Božiča iz Osjeka, ko je prišel tja na dopust, radi — veleizdaje, vohunstva itd. ter ga po tridnevnem zaporu izgnali vZemun.i Stvar vzbuja po Osjeku — in sigurno tudi po Belgradu — mnogo smeha. t Dr. Zdenko Ivan Skraup. Na Dunaju je umrl, zadet od kapi, ta slavni učenjak, profesor na dunajski univerzi. Rojen je bil leta 1850. v Pragi. Leta 1886. je bimenovan za rodnega profesorja kemije na graški tehniki, leta 1887. pa v isti lastnosti na graški univerzi. Leta 1904. bil izvoljen tam za rektorja. Leta 1906. je šel na dunajsko univerzo. Bil je eden najznamenitejših učenjakov na polju organične kemije. Proces proti italjanskim iredentistom. Proti 13 Tržačanom, ki so obtoženi veleizdaje, se vrši obravnava pred deželnim sodiščem v Gradcu. Razprava radi veleizdaje proti deželnima poslancema Vidakovichu in dr. Brochiju radi znanega binkoštne-ga izleta v Milan pa se vrši pred deželnim sodiščem na Dunaju. Novi šolski zakon za Bosno. Po informacijah na dobro poučenem mestu je osnutek novega vdja-škega zakona za Bosno in Hercegovino že dogotov--. ljen. Najvažnejše točke novega zakona so, da se odpravi oprostitev in takozvani sistem odkupa. — Vsled teh določb se bo število bosansko-hercegovin-skih vojakov znatno zvišalo. Drang na Osten na Bolgarskem. V sofijski »Večerni Pošti« čitamo, da ustanovi dunajska »Verkehrs-banka« svojo podružnico v Sofiji. Osnovna glavnica te banke bo znašala 4 milijone levov, a od te glavnice bo v bolgarskih rokah samo 1 milijon. Državno pravdništvo v Pragi. Prvi državni pravdnik Mostadt je odstopil. Kakor poročajo nemški listi, je določen za njegovega naslednika Nemec dr. Berg. >j':i sem, da je natančno označila mesto, ki bi ga sicer ne mogla videti, na katerem mestu ima kaplan vrojeno znamenje. Kakor se čuje, je proti Gressmannu v teku kaz. postopanje zaradi krive prisege. Duhovnik ustrelil svojega brata. Iz Pariza poročajo: V Malauze je nastal med bratoma Delpont zaradi dedščine prepir. Starejši, Charles, katoliški misijonar, je v jezi prijel za revolver ter ustrelil svojega 191etnega brata. Mladenič je umrl, morilca so takoj zaprli. Bolnišnica za ribe. Po velikih modernih mestih imajo že razne bolnišnice za pse, mačke in druge domače živali. Zdaj so v newyorškem akvariju napravili tudi bolnišnico za ribe. Zdravile se bodo seveda samo najbolj plemenite ribe. Žena v verigah. Svoj čas smo poročali o slučaju lekarnarja Parata v Parizu. Parat je imel, kakor znano, svojo ženo vkovano v mali sobi, tako, da se od svoje postelje niti dva koraka ni mogla oddaljiti. \Ta rokah in na nogah je imela železne obroče, zato se je le z največjo težavo premikala. Razen tega je imela na životu tako platneno obleko in tako s kju-čavnicami speto, da bi ne mogla prelomiti zakonske zvestobe, če bi jo še tako rada. Kajti mož je vedno nosil ključe dotične obleke pri sebi, brez ključev je pa bilo nemogoče grešiti. Zaradi tako krutega postopanja s svojo ženo so utaknili Parata najprej v preiskovalni zapor, pozneje pa v blaznico. Zdaj so Parata spoznali za pametnega in so ga izpustili iz blaznice. Žena ga.zdaj toži za ločitev zakona zaradi trpinčenja. Tudi Parat zahteva ločitev zakona in sicer radi ženine nezvestobe. Parat trdi, da se je žena sama priklenila, oziroma je zahtevala, da se jo priklene. Tudi je sama izdelala dotično spodnjo obleko in si jo tudi sama nadela na telo. Parat trdi, da je postal žrtev ženinih bedarij. Žlindra zajamčena po najnižji ceni dobi se samo pri Kdor takoj kupi dobi še poseben popust! AGRO - MERS€UR-ju v Ljubljani in Trstu. Dobe se tudi vsa druga gnojila. žganjarna, Gelje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. Prijet vohun. V Črnovicah so aretovali inženirja Zagranskega, ki je osumljen, da je vohunil za rusko vojno upravo. Vojak streljal na polkovnika. Pri vojaških vajah poleg vasi Miglišci na Ruskem je eden izmed vojakov Aleksander Nevskega polka streljal na polkovnika Ivanova in ga težko ranil. Vkljub takojšnji preiskavi vendar niso mogli izslediti dotičnega vojaka. Za odpravo smrtne kazni. Na shodu nemških juristov v Gdanskem se je sprejela s 50 proti 24 glasovi resolucija, ki zahteva odpravo smrtne kazni in izbris dotičnih določb iz kazenskih za-kenikov. Tržne cene. Dunaj, 13. sept. Borza zakmetijske pridelke. Navzlic boljšemu poročilu o stanju letine na Ogrskem se cene vendar niso spremenile. Pšenico in rž se je le malo ponujalo; oves je zgubil 5, koruza 5—10 vin. Budimpešta, 13. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 1012, pšenica za april K 10'40, rž za oktober K 7"39, rž za april K 7'80, oves za oktober K 8"09, oves za april K 8'39, koruza za maj K 5'91. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca medla, promet 30.000 stotov, pšenica v efektivu za 5 vin. cenejša, ostalo nespremenjeno, termini so si konečno odpomogli. Vreme lepo. Trst, 13. sept. Sladkor. Centrifueal pilčs prompt K 391/2 do K 41 za dobavo K 33 do K 335/8- Tendenca lena. Praga, 13. sept. S1 a d k or. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26'10. Tendenca: mirna, /reme oblačno. Budimpešta, 13. sept. Svinjski sejm Ogrske stare težke 146—148, mlade težke 150—152, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 36.078 komadov. Budimpešta, 13. sept. Mast. Svinjska mast 179, namizna slanina 150. Izborno vpeljano gostilno in mesarij o v Brežicah daja koncem t. 1. v najem Anton Klaužer, hišni posestnik v Brežicah, kateri je oba obrta dolgo vrsto let izvrševal z najboljšim uspehom. — V poštev ne pride samo stanovanje in obrtovališče, ampak tudi vse v obe stroki spadajoča obilno preskrbljena oprava. Izključena ni tudi prodaja hiše in gospodarskega poslopja. — Ponudbe se sprejemajo do I. novembra t. I. Natančnejša pojasnila glede najemnine in vseh |drugih podrobnostij zvedo se pri lastniku. Anton Klaužer, krčmar in mesar v Brežicah. 5io 5-4 »<>iV >i V>>'if >>:i< >i VOi tjt >i rj tf rs tf V najem se da ali tudi proda radi smrti dobro vpeljana gostilna in trgouina blizu železDice ob glavni cesti, zraven dveh covarn. Ima lep vrt, žganjetoč in prodajo tobaka. Natančneje se poizve pri gosp. Ivanu Sulčič, Zidanmost, Štajersko. 509 10 6 Nikdar več ne menjam mila. odkar uporabljam Bergmant»ovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnfinim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-31 Id M Na debelo! Na drobno! edina narodna troovina galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač Ceije Priča & Kramar ceije Graška in Krožna ulica. 511 35-4 31 3 H a Pisalni stroj z vidno pisavo: L. C. SMITH & BROS Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri Zvezni trgovini V Celju. ima: tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku,. tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu. 266 —28 Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj. Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt! 10 letno tunkcijsko jamstvo! i A Postne hran. račnn st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon st. 48. - --pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DONI' registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovike ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure g®® dopoldne. e@® 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Edino narodno Kamnoseško podjetje V Celin. prVa jttžnostajcrjl(a Kamnoseka Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prlžnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. Brušenje, poliranje m s struganje kamena s troji. industrija družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Brzojavf: .Kamnoseška Industrijska družba Celje'. 66 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v iste. ::: -iSft/č-,"