Sli Leto V. št. 53' GLASILO KOLEKTIVA PODJSTJA >C KADI« Obsežna in dinamična aktivnost komunistov Ob koncu septembra je bila v Ljubljani že tretja konferenca komunistov v podjetju. Konferenco je organiziral sekretariat aktiva Zveze komunistov. Konferenca je obravnavala smernice IV. plenuma centralnega komiteja ZKJ ter vrsto notranjih problemov, ki v sedanji situaciji obstajajo ter zahtevajo rešitve v skladu z gospodarskimi iu političnimi interesi podjetja kot celote. Konference so se udeležili vsi komunisti, ki delajo na vodilnih mestih v podjetju, komunisti — predsedniki delavskih svetov, predsedniki sindikalnih podružnic in sekretarji osnovnih organizacij. V delovno predsedstvo so bili predlagani ing. Štefan Mesarič, Franc Župančič in Polde Torkar. Referat na konferenci je podal organizacijski sekretar aktiva ZK Milan Šurk. Enotnost gledališč nam je v sedanjem položaju nujno potrebna Ce se sedaj, takoj na začetku, ozremo na uspeli konference in stališča, katera naj b: bila obliko, cvana, potem bi težko rekli, da smo Idosegli enotnost gledišč in akcije, tki je v sedanjem položaju nam vsem skupaj nujno potrebna. Pestrost gledanj na obstoječa vprašanja nadaljnjega notranjega razvoja je bila, tolikšna, da kakih konkretnih zaključkov konferenca sploh ni mogla doseči. d izumljivo je, da so se vsi navzoči strinjali s smernicami IV. plenuma, vendar pa je realizacija omenjenih smernic takoj vprašljiva. če primerjamo težnjo po enotnosti podjetja z obstoječim sta-njem. Poglavitna ugotovitev pa je v tern, da o vprašanjih, načetih v uvodnem referatu niso razpravljali mnogo, pač pa je prevladovalo tekmovanje posameznikov, kdo bolje pozna gospodarske predpise ali probleme njihove organizacijske enote. Na ta način uspeh konference ni mogel biti v celoti pozitiven. Važna ugotovitev pa je tudi ta, da vsaj razumemo, kje imamo tako zelo različna stališča. Navsezadnje nam ta ugotovitev lahko služi kot osnova in izhodišče za nadaljnje usklajevanje hotenj glede notranje problematike. V referatu so bile obdelane temeljne misli IV. plenuma, izvršena aplikacija omenjenih misli na naše notranje razmere političnega dela in gospodarjenja. Iz naše interne problematike pa je referent obdelal predvsem stališča s področja decentraliziranega upravljanja ter pomen novih pravil podjetja. S tem v zvezi je obravnaval delitev dohodka in njen politični odraz v kolektivu ter problematiko delitve osebnih dohodkov po delu. Delovno analitični značaj IV. plenuma in njegovi sklepi predstavljajo osnovo za analizo dela vseh organizacij ZK, kot tudi posameznih komunistov. Ker je bila seja sklicana predvsem zato, da kot komunisti analiziramo, če smo v preteklem obdobju zadostili kriteriju komunista kot družbeno-političnega delavca in nosilca naprednih teženj gospodarskega in političnega življenja. je naša naloga, da annlizi- Cetrtega oktobra je kolektiv »Gradisa« praznoval l?-letnico svojega obstoja. Veliki so uspehi, ki smo jih ta leta dosegli. Giganti širom Jugoslavije so delo naših delavcev in Ponosni smo lahko na naše uspehe. Danes, ko so delavci — proizvajalci gospodarji, ko je njihova zainteresiranost za upravljanje in obstoj podjetja še večja, smo vsi živo zainteresirani za ekonomsko poslovanje podjetja, in so nam enotna, stališča čimbolj potrebna ramo ter kritično ocenimo sedanje rezultate skozi prizmo IV. plenuma. Istočasno pa se dogovorimo za smernice nadaljnjega dela, upoštevaje vsebino sklepov s IV. plenuma. Čeprav veljajo načela in orientacija, sprejeta na plenumu, tudi za naše prilike, je potrebno, da o notranjem življenju po gospodarski in politični plati rečemo nekaj besed in pogledamo, kaj vse smo komunisti ugotovili ter sklenili in koliko od tega tudi realizirali. Vrsta problemov, ki so se pojavili in po svoje doprinesli k sedanji kvaliteti javnega mnenja v kolektivu, čaka še nerešenih ali samo na pol rešenih. Mnoga vprašanja pa smo tudi uspešno in lepo rešili. Politično delo v našem podjetju ima svoje specifičnosti. Te zahtevajo tudi svojstven način reševanja, pri čemer pa komunisti nismo vedno enotni, ali pa nimamo pri reševanju perečih vprašanj vedno najbolj srečne roke. Kvaliteta notranjih odnosov se je v splošnem vzeto od konference pa do danes, primerno spremenila. Kljub temu pa srečujemo v našem notranjem političnem in gospodarskem življenju pojave, za katere bi bilo bolje, če bi se ne pokazali. Komunisti morajo biti nosilci naprednih idej Precejkrat je bilo že postavljeno in sprejeto načelo, naj bi bili komunisti nosilci idej naprednega razvoja v političnem in gospodarskem smislu. Ta princip v celoti še ni sproveden v življenje, saj opažamo pri velikem številu članov ZK v podjetju še zmeraj pasiven odnos do političnega dogajanja, pomanjkanje revolucionarne moči in razpoloženja ter borbenosti za uresničitev sklepov, katere smo že sprejeli. Čuti se pomanjkljiva ideološka izobrazba, za kar nosi krivdo vrsta vodstev osnovnih organizacij. Prav tako se čuti premajhna angažiranost komunistov na vodilnih mestih v našem internem političnem življenju, kar odseva tudi v delovanju osnovnih organizacij ZK, organih samoupravljanja ter sindikalnih organizacijah. Kot primer navajam preteklo neuspelo konferenco šefov, kjer naj bi obravnavali tudi politično gospodarsko problematiko, vendar prave razprave s tega področja sploh ni bilo. V merilu podjetja imamo nekaj osnovnih organizacij, ki po sedanjem kriteriju še kar dobro delajo (gr. vod. Maribor, Ravne, Jesenice, Koper). Navedem pa lahko primere slabega dela v pravem pomeni besede (Kranj, delno tudi centrala), kjer ni skoraj nikakršnega zanimanja za politično delo. Dočim druge organizacije bolj ali manj uspešno žive. Dosleden kriterij za oceno kvalitete naših komunistov bi glede na njihovo delo dal precej neugodno sliko. Sekretariat aktiva ZK podjetja si sicer prizadeva vzpostaviti tesne stike z osnovnimi organizacijami, kar pa mu vedno ne uspe zaradi pasivnosti in indolentnosti vodstev nekaterih osnovnih organizacij. V svojih posegih in oblikah sodelovanja bo moral sekretariat še marsikaj storiti, če bo hotel postati organ, ki ga podjetje in njegovo politično življenje potrebujeta. V naših organih samoupravljanja in sindikatu ni čutiti v polni meri organiziranega posega komunistov v politično in proizvodno dogajanje. Posamezni komunisti, katerim je izpolnjevanje političnih nalog resna naloga, pa so še vedno v manjšini. V kolikor se z drugimi sredstvi situacija ne bi dala izboljšati, potem je čas za uresničitev misli, ki je bila izražena na IV. plenumu, da številčnost organizacije ne pomeni do- sti, če aktivnosti komunistov ni. Pasivnost je prvi korak nasproti političnim neuspehom. Čimbolj moramo zaostriti in uskladiti dejavnost in vrednost komunistov s člansko izkaznico. Bolje je. da imajo osnovne organizacije nekaj manj članov, kot pa da jih imajo več, toda neaktivne in nepripravljene. Organizacije naj z večjo odločnostjo kličejo posameznike, ki so politično pasivni, a člani ZK, na odgovornost. V bolj izrazitih primerih naj uveljavljajo tudi disciplinske ukrepe. Dogaja se, da se od komunistov na odgovornih mestih slišijo konservativni nazori, ki teže za preživelimi metodami močne roke, da se na sestankih ali posvetovanjih strinjajo, v praksi pa uveljavljajo lasten preudarek in svojo voljo ter mišljenje. Ni in ne more biti naravno in tudi ni dopustno, da imajo komunisti na pomembnejših položajih v podjetju o kakem važnem vprašanju političnega, gospodarskega ali organizacijskega značaja ali o važnem družbenem problemu diametralno različne koncepcije in različna politična stališča ter jih razglašajo in branijo javno, ne da bi jih predhodno uskladiti. Navedena problematika jasno kaže na vse težave v zvezi s političnim delom pri današnji razvojni stopnji notranjih odnosov v kolektivu. Čeprav se zavedamo, da težnje k skupni akciji ne dajejo takojšnjih rezultatov, pa je potrebno, da se vsaj dogovorimo za skupna stališča in uskladimo naše interese ter mišljenja, ker smo že neštetokrat vsi poudarjali, da smo za enoten in močen »GRADIS«. Decentralizacija in ekonomika Referat se je dotaknil tudi vprašanja decentraliziranega upravljanja. Stališče s tem v zvezi je bilo naslednje: Eden od osrednjih problemov našega notranjega življenja je prav gotovo vprašanje decentraliziranega upravljanja. Problem decentralizacije je bil v prvi fazi rešen z »Načeli o decentraliziranem upravljanju podjetja«, ki so bila sprejeta (Nadaljevanje na 2. strani) Štiri sočasne naloge Te dni bo zasedal sindikalni odbor podjetja, da bi analiziral dosedanje delo sindikalnih organizacij ter določil smernice za prihodnje. Vsekakor je lo dogodek posebnega pomena za naš razvoj, saj so sindikalne organizacije poleg organizacij Zveze komunistov poglavitne silnice oblikovanja socialistično vzgojnega vzdušja o kolektivih. Zasedanje vsekakor ne bo moglo mimo štirih poglavitnih nalog, ki nam jih nalaga sedanje obdobje: proizvodnja, izvoz, poglobitev delavskega samoupravljanja in izpopolnitev notranje delitve dohodka 2e na prvi pogled je jasno, da se te naloge med seboj tesno prepletajo in da ene ni moč ločiti od druge. Delavsko samoupravljanje ni samo sebi namen, na primer, ampak morajo razvitejši socialistični odnosi o kolektivu nujno sprostiti tudi večje ustvarjalne sile ter pobude za večjo proizvodu lo in produktivnost. Kolikor bolj bo delo osvobojeno vseh administrativnih in birokratskih spon, toliko večje sile se sproščajo, toliko večja je proizvodnja Torej je teh dvoje nalog med seboj tesno povezanih. To pa seveda ne pomeni, da razvijamo delavsko samoupravljanje že samo s tem. da si prizadevamo za čimvečjo proizvodnjo. Se zdaleč ne, čeprav je, družbeno in zgodovinsko vzeto tudi to res, kajti kolikor bolj razvijajo kapitalisti proizvajalne sile, toliko bližji je socializem. Samo ponekod pri nas se radi skrijejo za strokovnjaštoo in pravijo, kaj hočete, ali proizvodnja ne gre dobro? Res, glede proizvodnje bi jim ne mogli očitati, toda marsikdaj je dosežena v birokratsko priganjaškem vzdušju in n čisto mezdnih razmerjih Takega »razvijanja* proizvodnje seveda ne potrebujemo. Ah vzemimo notranjo delitev dohodka Saj nam m treba kaj preveč napenjati možganov, da bi ugotovili lesno vzročno zvezo med notranjo delitvijo dohodka in med produktivnostjo ter gospodarnostjo Vsak seveda najprej vpraša, kaj hurn pa dobil, če bom to naredil In smo osi za delitev po delu Zanimivo pa je, da je vsakomur brž jasno, kadar naj bi odmerili zaslužek fizičnim delavcem po delu, osa zadeva pa se silno zaplete, ko bi bilo treba to storiti tudi za druge člane kolektiva. Kaj se je zgodilo Vsi se spominjajo časov, ko je bil tudi zaslužek le-teh vsaj na nek način odvisen od tega, kaj so oni storili in prispevali k skupnemu dohodku podjetja. Saj se spominjate ocenjevanja, točk itd. Potlej smo vse skupaj ukinili in kar priznajmo si, da je pri tem sklepu močno botrovala uravnilovka pa protistrokovnjaška miselnost in podobno, češ, osi smo enaki, vsi imamo enake želodce, zakaj bi oni več dobil. Pa se nam ta sklep že močno maščuje In še beseda o izvozu. Kaže, da se stvari vendarle premikajo, čeprav počasi. Naglasiti pa velja zlasti tole. Ce se bomo zaprli za meje, ne bomo tako naglo napredovali, kot bi sicer. Tudi razna nihanja na domačem tržišču bi šla brez hujših posledic mimo. Zato je izvoz pogoj našega napredka. HUM Škofja Loka — Lredstav- WBm SUrlTeSSc &£ | :45 . U $Xll?gSX88y8t 1 i*ž graciji lesne industrije v Škofji Loki. Brez dvoma je = lesni obrat Škofja Ix>ka za ^ poslovanje podjetja še vedno |K>treben, čeprav bo nujno ||£ ^ ^ spremeniti proizvodnjo pred- y vsem v mizarski delavnici. O == tem je razpravljal tudi delavski svet obrata na svoji zadnji seji. Za novega komer-eialnega šefa obrata Školja .r-= Loka je bil postavljen tov. Lolde Ilovar, za šefa tehnič- , ne pisarne pa tov. Stane Oblak. :!1 ^ ^ • Kovinski obrati Marib;-'’ — Predsednik delavskega ^ sveta Ivan Pigner je na zad* nji seji seznanil navzoče e =g| f ' ' I mtWBBk | 1 izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega do- s hodka. Na seji so razprav- Ijali tudi o kooperaciji ter (Nadaljevanje s 1. strani) analizirali uresničitev me- tudi od organov upravljanja ob sečnega plana. == koncu preteklega leta. ■ Celje — Na zadnji seji Prav gotovo je bila vsebina načel sindikalne podružnice so raz- mg formulirana s prizadevnostjo in do- pravljali o problemih nadur- bro voljo vseh ter skupno željo, da nega dela. Pravijo, da je edi- bi pri reševanju teh vprašanj za- no oprijemljivo opravičilo za ||j| deli čimbolj v črno. Koliko je to nadurno delo finančni uspeh. uspelo in koliko ne, kaže sedaj živ- Razpravljali so tudi o meseč- mg Ijenjska praksa. nih obračunih — situacijah, SSg Brez posebne razprave smo že katere bodo morali nekateri . _j ugotovili, da se vsi strinjamo z de- sektorski vodje v bodoče še centralizacijo in prenosom uprav- bolj točno sestavljati, kajti Ijanja čim bliže neposrednemu pro- le tako se lahko vse nepra- gg izvajalcu tako, da danes ni smisel- vilnosti sproti odpravljajo. g§| no govoriti o tem, ali smo za ali « Ljubljana — Četrtega 3 proti. Vendar je potrebno sprego- septembra je bila v Ljubija- ^ voriti nekaj besed o prilagojevanju ni izredna konferenca šefov sprejetih principov zahtevam prak- organizacijskih enot v zvezi s fe la pa zdaj m več tista, kot je s problematiko okrog prevze- m bila pred letom dni. Osnovno načelo ma del na gradbišču Ravne, m naJ.bi bilo, da mora biti decentrali- Dogovorili so se, da bodo po- m ?aclJa, odraz zal“eve kolektiva, na- samezne edinice v okviru sa notranja potreba. _ svojih zmogljivosti poslale s Decentralizacija nase delitve skupino delavcev na gradbe- ^ osebnih dohodkov, formiranje skla- no vodstvo Ravne ter tako iH “7’ . decentralizacija poslovnega kot enotno podjetje nasto- H ?klada’ amortizacije itd. sicer m pili na gradbišču. ^rez “ev^cmh spremljevalcev, to- da v glavnem pa je v redu in po- • Centralni obrati Ljubija- teka brez težav in odpora. Fizična na — Upravni odbor je na gg razdelitev osnovnih sredstev, vpra- zadnii seji razpravljal o mi šanje kadrovske politike in podob- problemih vajencev. Med na vprašanja pa se v sedanji situ- drugim so sklenili obvestiti aciji niso pokazala sprejemljiva, vse starše, katerih sinovi zaradi česar potrebujejo načela v niso dovršili razreda, da se tem pogledu nujno korekturo, ki jim razveljavi učno pogodbo, je izvršena v osnutku novih pravil kolikor niso sami priprav- podjetja in je trenutno v razpravi. Ijeni plačati stroškov šolnine Formuliranje ustreznih koncep- za vsakega vajenca v višini g tov predstavlja v današnji situ-63.000 din za ponavljanje. aciji problem politične narave, ki ■ Maribor — Na delovno ga moramo čim prej rešiti v zado- akcijo v Makarsko je odpo- voljs-tvo nas vseh, hkrati pa mo- tovala posebna brigada pod rajo te rešitve predstavljati osnovo vodstvom Jožeta Murka. Ro- za nadaljnji razvoj. leg drugih so v brigado od- Sedanja splošna politična in go- potovali še Jože Krištofič in spodarska situacija v republiškem Alojz Polanec. Na IV, redni g m državnem merilu narekuje vrsto seji upravnega odbora pa so ukrepov, katerih cilj je odcepitev razpravljali o načinu meseč- ^ ekonomske baze, koncentracija pro-nega obračuna po ekonom- iz vodnih kapacitet in dosega čim skih enotah. ugodnejših gospodarskih rezulta- « Ljubljana _ Uvedba no- tov Koncent i]a proizvodnih ka- vega sistema socialnega za- o / '7 , '° pro,z.voc- varovanja je povzročila med procesa *er strokovno podroc- člani gradbenega vodstva { poslovanja podjetja so elementi, Ljubljana široke razprave n'v"h dec(mt'-alizacija ne tangira, Takega mnenja so bili odbor- l>a Je lnija l|r>ravijanja m Scvrta«!; ;™e' zakon namreč predvideva da * 5- i v zvezi ,fe blla Poudarjena bo šlo prvih 50 dni bolovanja v'°&a novih Prayd podjetja, v breme podjetja. Zato so katR,nl' »snovna misel je ta. da sklenili, da bmlo uvedli stro^ predvidevajo nadaljnje forme de- nadzor nad bolniki, še poseb- f-e7ral"Z"'i;ine"a , upravljanja ob no pa nad simulanti Raz- istočasni koncentraciji proizvodnih pravljali so tudi o oddaji del s zmogljivosti podjetja. Načelna vse-privainim obrtnikom ni kar bma koncepta je zajeta v osnutku je šef gradbenega ' vodstva pravil ki ,e sedaj v javni razpravi ing. Mesarič ooiasnil mvyn ln v kobkor bomo uspeli doseči čim, da novih pogodb s on" enotnost stališč, se bomo lahko vatniki ne sklenaio več P otresli kakršnih koli sugestij, ki _ „ . P J cesto niso dovolj pretehtane. Na- ■ Maribor — Kadrovska vseb osnovnih organizacij je. komisija gradbenega vodstva da pripravijo v kolektivih široke Maribor je na zadnji seji se- razprave z namenom, da bi vsebina stavila obširen program kad- bodočih pravil dejansko zajela Darovanja. Sklenili so, da bodo se težnje v celoti ter da bi ta te- skupno s kadrovsko službo P1.,!.11’ akt podjetja imel vsebino, podjetja delali po točno do- kl .b' 11111 zagotavljala ne samo trd- ločemb principih ob upošte- neJso organizacijsko bazo ampak vanju dejstva, da je človek - Judl oprijemljive perspektive v pri-f lavni nosilec proizvodnje. il0Čin1ov, za zdaj stvari samo proučujemo in iščemo razne možnosti. Osebno sem mnenja, da lahko vedno aajdemo tako rešitev, da bi — kot pravimo — bil sit volk in da bo ostala cela koza. Bodoči kombinat bo prav gotovo iskal kupce, tržišče — in kje je boljši potrošnik kot »Gradis«, ki je največje gradbeno podjetje v Sloveniji. Od takšnega sodelovanja, ki ga lahko usmerimo tudi na tesno kooperacijo, bo obojestranska korist. Razen tega menim, da bo tudi za »Gradis« mnogo laže izbrati primeren les iz recimo 30.000 kubičnih metrov hlodovine, kolikor bi jo morda imel novi kombinat, kot pa iz sedanjih 5 ali 6 tisoč, ki jih porabi sedanji »Gradisov« obrat. Ce gledamo te stvari perspektivno, je ena od osnovnih usmeritev integracije tudi v tem, da čim bolj racionalno izkoriščamo lesno maso. To pomeni, da bo v glavnem lesno maso dobil v izkoriščanje bodoči lesni kombinat. Ne želim, da bi moje besede zvenele kot grožnja, želim le opozoriti na to težavo, ki se bo v prihodnosti prav gotovo pojavila. Ce »Gradis« že danes z veliko težavo dobi potrebno hlodovino, kako jo bo šele dobil v prihodnosti, ko ho v glavnem hlodovino na Gorenjskem črpal bodoči lesnoindustrijski kombinat. Skratka — prepričan sem. da bi s pametnimi dogovori lahko našli skupen jezik.« Takole pravijo nekateri ljudje v Škofji Loki, ki se s to zadevo neposredno ukvarjajo. In zaključek k tem mnenjem? Že uvodoma smo zapisali, da se ne bomo spuščali v podrobne analize, naj zapišemo le nekaj osnovnih misli. Prvič: vsekakor se bo vsakdo strinjal s tem, da bi bila. kakršna koli združitev ali integracija, napravljena na vrat, na nos, nedvomno prej škodljiva kot koristna. Integracija, napravljena zgolj zaradi integracije ali »mode«, brez jasnih, tehtnih in perspektivnih ekonomskih računov — je samo formalnost, sama škoda, tako ekonomska kot politična. Drugič: nedvomno imajo delavci prav, da v takšnem vzdušju ni prijetno živeti, ko ne veš, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Tretjič: v dosedanjem obdobju se je pokazalo, da »Gradis« tak lesni obrat potrebuje in da brez njega ne more biti. Vendar pa se pri tem odpira vprašanje karakterja takšnega obrata. Ce naj bo ta obrat le servis, ki bo delal takrat, kadar bo od drugih dobil delo in naročila, potem je treba temu servisu zagotoviti sredstva iz skupnih virov. Ž drugimi besedami: ves kolektiv »Gradisa« mora nositi breme in ri-ziko za obstoj takšnega servisa. Seveda pa je z obstojem samostojne ekonomske enote vprašanje servisne dejavnosti v obratu nekoliko problematično, kajti osnovni smoter ekonomske enote je v tem, da posluje čim bolj ekonomično, torej z dobičkom. Slej ko prej bo treba vprašanje škofjeloških lesnih obratov globlje pretehtati prav s te plati in odpreti z nekoliko preusmerjeno proizvodnjo obratom jasno, dolgoročno perspektivo v okviru podjetja »Gradis«, pri čemer bo moral pokazati naj večjo mero iznajdljivosti sam ožji kolektiv škofjeloškega obrata, v nič manjši meri pa mu mora stati ob strani celotna sk ujm ost podjetja »Gradis«. Bolje enkrat na leto kot nikoli Članek, objavljen v septembrski številki »Gradisovega vestnika« pod naslovom »Ali doseže športni dan Gradisa ’ svoje namdn«, je povzročil med člani kolektiva mnogo polemike. Ni naš namen, da bi članek izpodbijali, temveč bi želeli prikazati stanje, takšno kot je. Že uvodoma moramo priznati, da večkrat ne izvšimo vseh nalog tako, kot bi jih morali. Največkrat je vzrok temu, da ne moremo, ker nimamo pogojev in. možnosti. Zato je prav, da našo športno dejavnost pri Gradisu osvetlimo tudi z druge strani. Pravilno bi bilo, da bi bile pobudnik športne dejavnosti v podjetju predvsem mladinske organizacije. Ker tega ni, je nujno, da je prevzel to nalogo sindikalni odbor s sindikalnimi podružnicami. Mislimo, da s tem ni bila narejena nobena napaka. Republiški odbor gradbincev Slovenije je izdal priporočilo sindikalnim podružnicam o rekreaciji delovnega človeka. Tu so zapoipadene tudi vse športne panoge, ki so delovnemu človeku po delu neobhodno potrebne z namenom, da si pridobi po napornem delu novih moči in zdravja. Dalje opisuje pisec članka, na kakšen način se organizira športni dan Gradisa. »Ker smatra sekretariat sindikalnega odbora za dolžnost, da moramo nekaj napraviti na športnem področju vsaj enkrat na leto« im potlej sekretariat določi čas in kraj tekmovanja, izbiro tekmovalcev itd. Ne, temu ni tako! Ni res, da skliče tovariše, ki so se bavili s športom, ampak se sestane komisija, oziroma naj bi se sestala stalna komisija »za šport in fizkuilturo« pri sind. odboru. Ta šele po predlogih sind. odbora ali sekretariata odreja in odloča o »športnem dnevu Gradisa«. Kdaj in kako se začenjajo v edlnicah pripravljati, to ni stvar sindikalnega odbora, ampak je to naloga komisije »za šport in fizkulturo«. Da so v . nekaterih edinicah napake in nepravilnosti, je tudi res, vendar ne pri vseh ter ne smemo vzeli tega tako ozko. Vprašamo se, kako pa bi bilo s športom, če ne bi sekretariat SO še tega naredil, kot je ...? Do sedaj se še ni nihče ponudil, da bi se rad ukvarjal s športom. Res je tudi, da bi bilo prav, ko bi se športna dejavnost odvijala skozi celo leto. Kot pa nam je znano, se je vsa dosedanja leta več ali manj gojil šport skozi celo leto. Mnogi so bili zelo aktivni, vsaj poročajo tako. Zamrla pa je športna dejavnost, vendar ne popolnoma prav v tem letu. Vzrokov za to bi bilo več. Razvijanje športa je zaradi specifičnih oblik dela vedno težavno. Kot dobri poznavalci gradbeništva vemo, da smo le redko katero nalogo izvršili z »normalno lahkoto«, tako, kot smo predvideli. Ce pa smo jo izvršili, smo jo po vsej verjetnosti z veliko težavo in ovirami. Športnikov v gradbeništvu ne bi manjkalo, če bi imeli možnost, po 8 urah dela zapustiti delovno mesto. Toda naši športniki morajo v sezoni delati tudi po 10, 12. in še več ur na dan. Takšna športna prireditev, kot jih prireja Gradis, ni poceni. Cim množičnejšu je, tem več stane. Krivično pa bi bilo. če bi trdili, da je ta prireiiitev za tiste, ki se te prireditve .udeleže, kakšen »privilegij«. Prav tako ni noben »privilegij«, za tiste, ki morajo organizacijo športnega dneva izpiejati. Se manj pa je »privilegij« za tistega, ki ni imel dovolj možnosti, da bi vadil. Za takšnega je še težavneje ter ta »privilegij« s tem. da tekmuje, precej drago odsluži. Ne zanikamo, da dajejo nekatere podružnice napačne podatke o športnikih in športni aktivnosti delavskemu svetu podjetja, ko gre za dotacijo, ki jo podeljuje podjetje. Prav bi bilo. če bi tisti, ki dotacijo razdeluje, od podružnic tudi zahteval ustrezno dokumentacijo in utemeljitev zakaj in kako se bodo sredstva porabila. Ker ta sredstva razdeljuje podjetje oziroma DSP je tudi upravičen zahtevati omejeno dokumentacijo. Zato, kar pa sindikalni odbor razdeli med podružnice za sindikalno delo, pa dobi od podružnic točne programe, kako bodo sredstva uporabila. Prav tako bi lahko naredilo podjetje ali DSP. Športni dan Gradisa bi moral biti zares manifestacija in revija Gradisovih športnikov. Biti bi moral tudi kolektivno zbližanje in medsebojno spoznavanje. Športni dan Gradisa ne sme biti »samo« športna manifestacija ampak »vse več«. Vse te dosedanje ugotovitve pa nam morajo biti ponoven dokaz, da je potrebno še bolj aktivno delati kot doslej na področju športa z združenimi močmi in se boriti zoper vse notranje slabosti, ki jih srečujemo na področju našega športa. L. J. Sliki prikazujeta razkladanje in montažo betonskih strešnih elementov na »malih hišah« v Kopru. Te elemente izdeluje OGP »Gradis« Ljubljana iz prenapetega betona, v dolžini 6,70 m in teži 680 kg, tako da je odveč vsaka bojazen, da bi barja razkrila streho. Elemente prevažajo iz Ljubljane v Koper s kamioni. Montaža pa se vrši direktno s kamiona na hiše z avtomobilskim žerjavom »Tatra«. Elemente montira kolektiv gradbišča »Gradis« Koper dokaj hitro, tako da OGP »Gradis« Ljubljana žal pri izdelavi ne more slediti tempu montaže. DVA DNI V METROPOLI DOLENJSKE Gradis šele drugi TRADICIONALNE ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV štirie odrasli v eni sobi TOČNO OB 9. URI JE BILA NA STADIONU BRATSTVA IN ENOTNOSTI V NOVEM MESTU SVEČANA OTVORITEV TRADICIONALNIH ŠPORTNIH IGER GRADBINCEV SLOVENIJE. DOLENJSKA METROPOLA JE BILA TA DAN PRAZNIČNO RAZPOLOŽENA, SAJ JE PRVIČ PO OSVOBODITVI SPREJELA V TOLIKŠNEM ŠTEVILU GRADBINCE IZ VSE SLOVENIJE. Lep je bil pogled s tribune na postrojene športnike, ki so priko-rakali v pisanih dresih zelo disciplinirano na stadion Bratstva in enotnosti. Gledalec je že ob pogledu du na postrojene športnike dobil vtis, da bodo letošnje športne igre po kvaliteti im kvantiteti dosegle višek. Med dviganjem zastave se je v zraku pojavilo letalo, ki je vleklo za seboj velik napis: »Pozdravljeni gradbinci«. Tako je bila otvoritev še svečanejša. Pokroviteljstvo nad IV. športnimi igrami je prevzelo gradbeno podjetje »Pionir« Novo mesto. V imenu gostitelja je navzoče športnike pozdravil direktor podjetja Ivan Hočevar, v imenu republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev pa predsednik Lado Svetek. Moramo priznati, da so bile priprave in same športne igre res odlično organizirane. Tekmovanja v Novem mestu se je udeležilo 771 športnikov iz vseh gradbenih podjetij Slovenije. V nogometu je tekmovalo 14 ekip, v odbojki 12 ekip, v streljanju — moški 22 ekip, v streljanju — ženske 4 ekipe, v šahu 18 ekip, v kegljanju — moški 16 ekip, v kegljanju — ženske 5 ekip, v balinanju 14 ekip, namiznem tenisu 11 ekip te.r 11 ekip v tekmovanju posameznikov. Letošnjih športnih iger se je^ iz našega kolektiva udeležilo le 38 članov, kar je v primeru z drugimi podjetji sorazmerno malo. Tu se nehote vsiljuje vprašanje, ali nismo na športnem področju malo popustili? Ali je res škoda za čas, ki ga delavec zgubi pri treningu za oosa-mezno panogo? Na to je težko dati odgovor, pa čeprav vsi dobro vemo, da je šport ena izmed pomembnih oblik rekreacije delavcev. Spomnimo se lanskoletnega in prejšnjih športnih dnevov »Gradisa«. Ali ni bila to velika manifestacija našega podjetja? Ali športni dan ne pomeni zbližan j a med člani celotnega podjetja? Pustimo to polemiko članom kolektiva ter poglejmo, kako je z rezultati posameznih panog in ekip. Športne igre gradbincev Slovenije v Novem mestu so bile vzor dobre organizacije, zato je bila tudi borba za prva mesta toliko ostrejša. Igre so potekale brez vsakega incidenta. Po dvodnevnih borbah so posamezna podjetja dosegla naslednja mesta. Prvo mesto si je zasluženo priborilo domače gradbeno podjetje »SGP Pionir« Novo mesto 23 točk. Drugo mesto GIP »Gradis« Ljubljana, (4 točk. Tretje mesto SGP »Slovenija ceste« Ljubljana, M točk. Četrto mesto GIP »Ingrad« Celje, 10 točk. Peto mesto SGP »Gorica«, Nova Gorica, 6 točk. Šesto mesto SGP »Gradnje«, Maribor, 5 točk itd. Mladina nastopa Pravo športno borbenost so pokazali naši mladi igralci namiznega tenisa, ki so po zagrizenem boju osvojili naj višjo lovoriko. Mladi igralci Grebenšek, Gombovc, Fulir in Hašimov so se borili — lahko bi rekli — do zadnjega atoma svoje energije in tako zaradi vzorne borbenosti ob koncu poželi zasluženo priznanje. Po končani tekmi so bili tekmovalci tako utrujeni, da so komaj hodili, vendar ves čas tekmovanja niso niti za las popustili. Prav zato zasluži ekipa mladincev vse priznanje ter ji za uspeh« iskreno čestitamo. REZULTATI NAMIZNEGA TENISA 1. GIP »Gradis« Ljubljana 2 (10:3) 2. SGP »Stavbenik« Izola 1 (7:7) 3. SGP »Slovenija ceste« Ljubljana 0 (3:10) 4. »Tehnika«, Ljubljana 5. »Tehnik«, Ljubljana 6. GIP »Ingrad«, Celje 7. SGP »Pionir«, Novo mesto Slab dan za kegljače Naši kegljači z bogato tradicijo so nas tokrat razočarali. Vsi smo pričakovali prvo ali vsaj drugo mesto. Toda kot žoga je tudi »kugla« okrogla. Poleg tega so imeli še hude nasprotnike in kegljačem »Slovenija ceste« je bil glavni cilj premagati, »Gradis«, kar so v končni fazi tudi dosegli. Verjetno so bili naši tekmovalci premalo pripravljeni, ali pa so nasprotnike nehote podcenjevali. Vsekakor pa se je vsem kegljačem poznalo premalo treninga oz. se med sabo niso niti poznali. Kar je brez dvoma tudi vplivalo na končni rezultat. Kegljači so nastopali v sestavi: Cotič, Makuc, Praprotnik, Martin-šek, Kapelj, Radanič, Simeonov, Satler in Rogač. Največ uspeha sta imela Satler in Rogač, dočim se je Praprotnika tokrat držala smola. REZULTATI 1. SGP »Slovenija ceste« Ljubljana 708 2. SGP »Pionir« Novo mesto 696 3. SGP »Tehnika« Ljubljana 691 4. GIP »Gradis«, Ljubljana 658 5. »Izolirka«, Ljubljana 632 6. GIP »Ingrad«, Celje 625. ženske nas tudi tokrat niso razočarale Z ozirom na konkurenco je bilo vzdušje v pričetku tokmovanja dokaj napeto. To se je občutilo ob pričetku igre. Prva dva seta sta bila zelo slaba in bilo je videti, da je poraz pred vrati. Čeprav je ogromno število gledalcev, ki so sledili poteku tekmovanja, privoščilo zmago domačim kegljačicam, so naše tekmovalke res z veliko vztrajnostjo nadaljevale z igro in končno tudi zmagale. Proti koncu je bila tekma zelo napeta in do zadnjega seta nismo vedeli, kdo bo zmagal. Tekmovalke v sestavi Piškur. Klemenčič, Erjavec, Tome, Remic in Baloh so si zmago res zaslužile. Zmaga je razveselila peščico navijačev Gradisa, ki so jim oh zaključku tekmovanja tako navdušeno plotskali. da so se temu pridružili tudi naši največji nasprotniki. Najbolj »srečen dan« je imela tov. Piškurjeva, in razumljivo nas tudi ostale tekmovalke niso razočarale. Vrstni red tekmovanja je bil naslednji. 1. GIP »Gradis« .Ljubljana 373 2. SGP »Pionir«, Novo mesto 366 3. GIP »Ingrad«, Celje 280 4. SGP »Tehnika«, Ljubljana 233. Balinarji na pohodu Tekmovalna ekipa balinarjev v sestavi Sever, Lajevec, Pregelj, je prvi dan tekmovanja premagala vse ekipe in tako prešla v polfinale. Posebno napeta je bila tekma med gradbenim podjetjem »Sava«, Jesenice in Gradisom, kjer so naši tekmovalci odšli kot absolutni zmagovalci. Mnenje vseh članov kolektiva udeležencev športnih iger je bilo, da nam je zmaga zagotovljena. Žal so drugi dan tekmovanja naši balinarji popolnoma odpovedala in tako so izmed 14 ekip zasedli komaj četrto mesto. REZULTATI 1. SGP »Slovenija ceste« Ljub. 2. SGP Grosuplje 3. SGP »Gorica«, Nova Gorica 4. GIP »Gradis« Ljubljana 5. SGP »Zidar«, Kočevje 6. SGP »Pionir«, Novo mesto Olimpiada šaha v malem Izmeh 16 ekip, ki so nastopile v šahu, so se naši šabisti že prvi dan uspeli povzpeti v polfinale. Tu so v sorazmerno kratkem času premagali ostrega nasprotnika »Ingrad« iz Celja z rezultatom 3:2. V nedeljo pa sd naši šabisti po hudi borbi za prvo mesto z domačim »Pionirjem« izgubili z rezultatom 2:3. Vsak član ekipe je igral 4 partije, ki so jih končali z rezultati: ing. Sever +2 —2 (1 deska) Pančur +2 =2 Cedilnik +3 — 1 Dolinšek +2 — 2 Šur.k +1 =1 Tnferdič +1 =1 Ekipa je pokazala veliko tehničnega znanja, kajti konkurenca je bila zelo ostra. Najhujše nasprotnike so imeli igralci s prvih desk. Na splošno lahko trdim, da je šah poleg kegljanja ena izmed najraz-vitejših panog v gradbeništvu ter so tako imeli naši šabisti res hude nasprotnike. Drugo mesto v šahu oh tako ostri borbi je za nas brez dvoma častno mesto ter smo lahko na naše šahiste ponosni. REZULTATI 1. »Pionir«, Novo mesto 2. »Gradis«, Ljubljana 3. »Ingrad«, Celje med zelo priljubljenih športnih panog. K tekmovanju v streljanju se je prijavilo kar 22 moških in 4 ženske ekipe. Že prvi streli so pokazali, da se bodo za najboljša mesta spoprijeli strelci »Gradenj« in »Ingrada«, vrh tega pa še domačini »in veliko obetajoči« strelci našega podjetja. Žal pa so imeli naši tekmovalci nekoliko smole pri žrebu. Prvi so prišli na vrsto in so zato imeli sončno svetlobo proti očem. Tudi municija sprva ni bila najboljša in so šele po prvih treh strelcih ugotovili, da je krivda v municiji. Zato so slabo municijo takoj zamenjali. Vendar pa sta ti okoliščini — slaba municija in streljanje z obrazom proti soncu — povzročili, da je naša ekipa pristala »šele« na 3. mestu, kar je za strelce našega podjetja skoraj nekaj nenavadnega. Vsa leta nazaj so bili naši strelci absolutni zmagovalci razen v letu 1961, ko so izgubili samo za en krog. Športno tekmovanje v Novem mestu je bilo vsekakor velika manifestacija gradbenikov Slovenije. Žal je bila tako uspela prireditev po naših časopisih vse premalo propagirana. Nekaj mnenj naših tekmovalcev Vprašali smo še vodjo tekmovalnih ekip tov. Janeza Zupana, kaj misli o športnih prireditvah v Novem mesili. »Brez dvoma je bila organizacija odlična. Vse je brezhibno delovalo, zadovoljni smo bili tudi s prehrano in stanovanjem. Za naše tekmovalce pa menim, da so bili premalo pripravljeni za tako ostro borbo, ter bo treba prihodnje leto mnogo več priprav in treninga.« Kljub temu, da se posamezne ekipe niso plasirale med prva mesta je naš predstavnik ponosno stopil na stanjico II. ter ta.ko kot pred-Slavnik celotnega podjetja prejel priznanje za častno II. mesto. Športnemu dnevu gradbincev sta prisostvovala tudi tehnični direktor ing. Jože Uršič, sekretar podjetja Milan Surk ter ostali predstavniki. Edina slaba točka športnih iger v Novem mestu je bila povorka čez most, kjer se je moralo skoraj 860 udeležencev povorke v gosjem redu pomikati preko preperelega mostu. Vsekakor pa to ni krivda prireditelja, temveč Novomeščanov samih. V ^Gradisu* pa niso osi tako srečni kot tistih deset tooarišeo, zaposlenih pri Gradbenem oodstou Ljubljana, ki so se pred nekaj dneoi ose-lili o noo stanooanjski blok o Nooih Jaršah. Marsikdo o našem kolekti-ou že leta in leta potrpežljivo čaka, da se bo slednjič tudi njemu nasmehnila sreča. Eden takih je tudi tooariš Leander Košuta, ki je že /5 let zaposlen kot kalkulant pri Centrali. ^ Ravno letos maja je poteklo /5 let,€ je pripovedoval tovariš Košuta, >ko sem prišel v * Gradis«. Od takrat pa do danes živim z ženo in dvema otrokoma o majhnem enosobnem stanovanju.« Povedal je, da je njegovo stanovanje zelo tesno in ne ustreza sodobnim higienskim pogojem. Kuhinja meri 12 kvadratnih metrov, edina soba pa 16 kvadratnih metrov. Stanovanje nima niti kopalnice, straJii-šče je o souporabi na hodniku, drvarnica, ki služi istočasno za shranjevanje ozimnice, meri komaj 5 kvadratov. iPa niste mogli dobiti stanovanja?« sem vprašal. tPred nekaj leti sem že dobil odločbo,« je pojasnjeval. »Tor/a lastnik stavbe, o kateri živim, ni pristal na izselitev. S tem pa je seveda tudi moje novo stanovanje padlo o vodo, kajti podjetje bi mi dalo novo sta-tiooanje le pod pogojem, da bi o moje sedanje stanovanje lahko vselilo kako drugo družino.« Tovariš Košuta je kot borec NOT in žrtev fašizma (naj povemo, da je bil že od leta 1940 zaprt o Trstu, Kopru in pozneje interniran kot politični zapornik na otoku Ventotene) skušal dobiti stanovanje po liniji Zveze borcev. Seveda pa tudi ta pot ni imela uspeha — vedno so ga napotili nazaj na podjetje, češ, podjetja morajo skrbeti za stanovanja svojih delavcev. Tako se je tovariš Košuta že kar nekoliko sprijaznil z usodo. Leta tečejo, fanta odraščata. Starejši ima že 16, mlajši pa 12 let. Cela družina — štiri odrasle osebe — spi v eni sobi. »Ce bi delal na kakšnem drugein delovnem mestu, bi še imel upanja, da bom sčasoma prišel do ustreznega stanovanja,« je spet spregovoril tooariš Košuta. TFoda pri Centrali za stanovanja niso ravno rožnate perspektive. Vse druge ekonomske enote imajo za nova stanovanja kolikor toliko možnosti in perspektive, le pri Centrali nimamo nobenega upanja.« Poslovila sva se in odšel je spet k svojemu delu. Ostalo pa je nerese-vprašanje človeka, ki se s svojo enosobnem stanovanju, pravzaprav o eni sami sobi, ki meri 16 kvadratnih metrov. In ostane odprto, ali je prav, da temu človeku ni mogoče pomagati samo zato, ker dela o ekonomski enoti Centrale. Ali je prav, da so ekonomske enote potegnile tako strogo mejo na tem področju? Ali nismo navsezadnje eno podjetje, enoten kolektiv? Mar >iiso koristi, ki jih kdorkoli ustvarja na svojem delovnem mestu, n tej ali oni ekonomski enoti, pomembne za vso skupnost našega kolektiva? Tudi za druge ekonomske enote? Pravno vprašanje Vajenci iz gradbenega vodstva Maribor sprašujejo: 1. če so upravičeni do povrnitve stroškov pri opravljanju j strokovnega izpita za kvalifiei- ; rane delavce; 2. če jim v času med opravljenim teoretičnim in praktičnim izpitom pripada osebni dohodek a kvalificirane delavce; 3. če so po opravljenem izpitu za kvalificirane delavce upravičeni do obljubljene nagrade v višini 20.000 dinarjev. Odgovor: Po točki 9 Ur. list FLRJ, š-i. 10*'6l so delavci upravičeni za čas polaganja strokovnega izpita za kvalificirane in visokokvalificirane delavce do; nadomestila, povprečnega osebnega dohodka izplačanega v preteklem mesecu, za redni delovni čas. Delavci, ki opravljajo izpit izven mesta stalne zaposlitve, imajo pravico tudi do povračila dejanskih stroškov potovanja in do dnevnice v višini, ki je predpisana z internimi predpisi podjetja. Smatra se, da si je delavec pridobil višjo stopnjo kvalifikacije, ko je opravil predpisani teoretični in praktični izpit. Po internih predpisih podjetja ni predvidena nobena posebna nagrada za vajence, ki opravijo izpit za kvalificiranega delavca. Kolikor vam je kilo nagrado res obljubil, smo prepričani, da jo boste dobili, o čemer lahko gradbeno vodstvo samostojno odloča. Lojze Cepuš štiričlansko družino stiska v tesnem Deset družin se ie vselilo v nova. moderna stanovanja Močna konkurenca v streljanju Gradbinci so običajno tudi dobri strelci in strelstvo je tudi ena iz- Stanovanja so dobili delavci, ki so dosedaj živeli v hudjh stanovanjskih razmerah in ločeno od družin. Samoupravni organi, ki so odločali, komu se dodeli stanovanje, so upoštevali predvsem prosilčevo vestnost pri delu, leta službe pri podjetju in finančno zmogljivost prosilca. Vsak interesent za stanovanje je moral namreč vplačati pred vselitvijo 300.000 din lastne udeležbe za enosobno stanovanje oziroma 425.000 din za dvosobno stanovanje. Gradnjo stanovanj je financiralo gradbeno vodstvo, osem milijonov je kreditiral stanovanjski sklad občine Ljubljana-Moste-Polje, 3,500.000 din pa je bilo vplačane lastne udeležbe. Vplačano lastno udeležbo bodo obračunavali pri najemnini. Na hitro smo obiskali nekaj srečnih stanovalcev, ki so se te dni vselili v nova stanovanja. Tovariša Alojza Semeniča, ki je že 8 let zaposlen pri »Gradisu« kot tesar, smo našli pred vrati glavnega izhoda, ko je ponosno pritrjeval vizitko s svojim imenom na vrata. »Vsa leta doslej je bila družina razbita,« je pripovedoval. »Žena je živela zase, jaz pa spet drugje. Tudi otroka, triletno deklico, nisva mogla imeti z ženo pri sebi. Dolgo sem sitnaril, da bd dobil stanovanje. Letaš spomladi pa sem končno izvedel, da se bo uresničila moja dolgoletna želja.« »Kako pa ste sprejeli spomladi vest, da boste dobili stanovanje?« »Nekaj časa sploh nisem verjel, da bo res, kar nam je povedal ing. Mesarič,« je odvrnil. »Počasi pa smo le začenjali verjeti, ko smo prišli na gradbišče in videli, da že kopljejo temelje. Potem smo večkrat prišli na gradbišče in nestrpno opazovali, kako napredujejo dela. Ko je bila stavba že dograjena, smo pogosto prišli in si ogledovali stanovanja.« »In kako je bilo v soboto, ko ste se po tolikih letih vselili v novo stanovanje?« sem vprašal. »To je bil najsrečnejši dan v mojem življenju,« je brez pomišljanja odvrnil tovariš Lojze. Povedal je še, da je moral za novo stanovanje položiti 325.000 dinarjev. Nekaj je imel prihranjenega, nekaj pa si je moral izposoditi. Seveda ne bo lahko vračati, toda glavno je, da ima zdaj svoje stanovanje. Pozvonili smo še v pritličju, kjer stalno j e strojnik Ernest škaper. Odprla so se vrata, na pragu je stala žena. »Ali je tovariš Škraper doma?« »Ni ga, ima tudi popoldne službo«. »Ste morda njegova žena?« »Sem,« je odvrnila. Povedala je, da je bila njena družina prav tako dolgo let razkropljena — mož, ona in petletni fantek so živeli vsak na svojem kraju. Zdaj so po tolikih letih vsi združeni v novem stanovanju. »Malo smo se zadolžili,« je smeje priznala tovarišica škaperjeva. »Pa ne veliko. Samo še 17.000 imamo dolga. To bo kmalu povrnjeno. Potem pa si bomo morali opremiti stanovanje. Vse hkrati pa ne gre.« Tudi snažilka Pavla Srnec je že dolgo let pri podjetju, od leta 1953 opravlja posle snažilke v samskem domu v Bavdkovi ulici. »Prej smo imeli eno sobo v baraki. Skupaj smo živeli v tem tesnem prostoru mož, jaz in otrok. Seveda tričlanska družina v eni sobi ne more imeti lepo urejene in pospravljeno.« »In kako se počutite zdaj?« »Presrečna sem.« je povedala. »Zdaj imam končno svoje stanovanje in si ga bom lahko tako uredila, kot sem si vedno želela.« Pomoč v nesreči Nedavno je več predelov v Slovenskih Goricah doletela velika elementarna nesreča. Huda toča je pobila skoraj vse letošnje pridelke. Ljudje so ostali brez potrebne hrane in sredstev. Da bi vsaj malo oblažili kritične stanje, so mariborski kolektivi pričeli z nabiranjem prostovoljnih prispevkov. Te humane akcije se je udeležila tudi sindikalna podružnica gradbenega vodstva Maribor. Organizirala je nabiralno akcijo, katero je večina članov z razumevanjem sprejela. Skupno so nabrali 100.000 dinarjev. Nabrani znesek je bil nato poslan po prizadetih občinah. Po izjavi nekaterih sindikalnih odbornikov, nekaj posameznikov tega ni hotelo razumeti, pa čeprav osebni dohodki teh članov niso tako slabi. Žal, se še vedno na jdejo ljudje, ki vidijo le samega sebe. Pohvaliti pa moramo tiste člane našega kolektiva, ki so kljub temu, da so bili sami prizadeti po toči. prispevali svoj delež k skupni akciji. Tud v nesreči spoznaš človeka. Vsem darovalcem velika hvala. Športna ekipa Gradisa na pohodu Del naših tekmovalcev ob prihodu v Novo mesto Športniki so z godbo na čelu strumno prikorakali na stadion Del temeljev v bali nove velike valjarne na Ravnah je že zabetoniran Tudi temu je treba dati: čevlje, obleko in klobuk... — del hale za pripravo materiala gradbišče: »Metalna« Maribor Ob veliki hali nove valjarne na Ravnah raste več stranskih obratov, med njimi tudi transformatorska postaja, ki mora biti dograjena do 29. novembra S>!: ' " , j? 'i Pogled na tribuno med govorom predsednika republiškega sveta sindikata gradbenih delavcev tov. Lada Svetka ostri in hudi borbi so se naše kegljačice uvrstile med ^ziboljše tekmovalce športnega dneva gradbincev. Minka! Poderi vseh devet... Sekretar podjetja Milan Šurk, Mohamed Ben Ali-Faruk in tov. Klemenčičeva na veselem delu športnega tekmovanja v Novem mestu Balinanje je zelo priljubljen šport gradbincev. Rudi Pregelj l Jesenic je napel vse sile, da se čimbolj približa cilju Pod vodstvom ing. Laha so vsi delovodje gradbenega vodstva Maribor priredili strokovno ekskurzijo. Med drugim so si ogledali gradnjo mostu v Slunju, hidroelektrarno Split 1 in 11. gradnjo luke v Pločah, centralo v Jablanici, gradnjo tunela pod Ivan planino. Sarajevo, železarno Zenica, zgodovinsko mesto Jajce itd. Večina naših žena opravlja dvojno delo, dopoldne na delovišču ali v pisarni popoldan pa jih čaka doma gospodinjstvo, pranje perila itd. Tudi tovarišica Ivica Zorko iz kalkulacijskega oddelka je ena izmed mnogih Trenutki pred odločitvijo — Jelka in Alojz Gregorič oba iz Gradbenega vodstva Ljubljana na novi življenjski poti. Obilo sreče! 11111 itn Vodoravno: 1. viden odtis, 5. industrijska rastlina, 8. novost, 14. etnološka celota, 16. žensko ime, 18. trska, 19. Avari, 21. stalne, 23. Karenina, 24. avtomobilska oznaka mesta, 26. ni pravi oče, 28. glavno mesto baltske države, 30. okrajšan veznik, 31. južna rastlina, 33. znak za litij, 35. reka na Gorenjskem, 37. žensko ime, 38. tehtnica, 40. angleški narodni junak Hood, 43. neurejzen umik, 44. tovarna kozmetičnih prepara, tov pri Ljubljani, 46 pralno sredstvo, 47. ameriško moško ime, 48. okrajšano ime znane ameriške igralke, 49. židovsko moško ime, 51. dom igre in dela, 53. ni skupaj. 55. pritisk, 57. približno. 58. izobraženi, 59. stanovalec neke celine. Navpično: 1. čistoča, 2. italijanski spolnik, 3. glavna oseba iz Gotovčeve operete, 4. obmejna postaja na progi Zagreb--Ljub-liana, 6. vzklik bolečine. 7. tovarna konfekcije v Zagrebu, 8. naslov, 10. zaimek, 11. vrsta / rbe, 12. vrednost, 13. vrsta žgane pijače, 15. priprava za spuščanje lesa, 17. vrsta teka, 20. enaka samoglasnika, 22. moško ime, 25. podrobno pregledam, 27. ni star, 29. isto kot pod 49. vodoravno, 32. tovarna električnih aparatov v Nemčiji, 34. otroška zabava, 36. muslimansko moško ime, 38. umetno pleten, 39. žila dovodnica, 41. glavna ulica v Zagrebu, 42. moško ime, 43. RTV sodelavec — novinar Hvala, 44. potno dovoljenje, 45. vrsta športa v Angliji, 48. loščilo, 50. južni sadež, 53. ini-ciali enega Gradisovih direktorjev, 54. nikalnica. 56. oziralni zaimek. REŠITI- V KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: t soda, 5. Vir. 8. Rašica, 14. vdano, 16. Gina, 18. Štok, 19. Na-ma. 21. sova, 23 llo. 24. NN, 26. Neti, 28. jeza, 50. an. 31. rrobar. 33. GK 35. niti, 37. kas. 38. vlak, 40. Loren, 43. las. 44. Krakov, 46. sala. 47. na. 48. LRS. 49. Izak. 51. NIN. 52. otresav, 55. Abes, 57. do, .58. Sinatra, 59. Karakas.