AKTUALNO," VPRAŠANJE Brez pretiravanja lahko trdimo, da je zabeležila letošnja poletna turistična sezona zavidljive uspehe. Ti uspehi pa naših turističnih središč, ki imajo vse pogoje, da se uveljavijo tudi v zimskih mesecih, ne smejo uspavati. Tu sta mišljeni predvsem gostinska in trgovska mreža, ki ponekod nista posebno dobro opravili svojih nalog. Docela napačno bi bilo, če bi se turistična društva in drugi organi naših turističnih centrov zanašali zgolj na pobude in pomoč Gorenjske turistične podzveze. Uspehi zimske sezone so predvsem odvisni od lastnega dela in iznajdljivosti. Iz analize dosedanjih izkušenj — uspehov in neuspehov — ne bo težko poiskati prave poti. In kaj obeta letošnja zimska turistična sezona? Če bodo snežne razmere ugodne, potem se lahko nadejamo, da bo obisk tujcev znatno boljši kot prejšnja leta. Samo zimski ribolov na nekaterih gorenjskih rekah in jezerih obeta privabiti precej gostov iz Italije, Nemčije, Belgije, Švice in Ho-landije. Tudi Gorenjska turistična podzveza se že z vso naglico pripravlja na zimsko sezono. Med prve priprave sodi 6-jezični prospekt Gorenjske s 16 zimskimi motivi in zimsko-športnim zem- ljevidom. Prospekt je bil natisnjen v 100.000 izvodih in razposlan tujim in domačim turističnim agencijam. Veljal bo nekako za 6 let. Na terenu pripravljajo tudi koledarje zimskih prireditev, ki bodo trajale od druge polovice novembra do konca marca. Določene so tudi cene gostinskih storitev za zimsko sezono, ki razen dodatka za kurjavo niso zabeležile bistvenih sprememb. Naj bo tako ali drugače — uspeh zimske sezone je odvisen le od pravočasnih priprav. S. Š. AKTUALNO VPRAŠANJE Korajžno v novo šolsko leto CLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 69 - CENA DIN 10- KRANJ, 9. SEPTEMBRA 1958 U regled poslovanja gospodarskih organizacij v prvem Polletju 1958. leta kaže, da so po-s<*mezna podjetja v tem obdobju razdelila zelo malo sredstev na r*čun plač nad plačami po taktnem pravilniku. Čeprav so bila tu podjetja omejena z Odredbo o vplačevanju sredstev za osebne dohodke med obračunsko dobo, *e je tudi mimo tega opazila določena previdnost pri delitvi dodatnih plač. j Drugačen pa je položaj v nekaterih drugih gospodarskih or-*gnhacijah, v gostinskih obratih. e lani se je primerilo, da so po-Sa>nezna trgovska, posebno pa go-V'nska podjetja, delila precejšnje itevilo plač nad plačami po ta-Ttfnem pravilniku. Nekatera blej-**a gostinska podjetja so razdelila *a račun dobička od 6 do 12 plač. Znan je tudi primer trgovine »Pri Kranjcu* v Kranju, kjer so raz-'tlili lani 6 plač nad plačami po ^ifnem pravilniku. Letos, ko je bila turistična sezona neprimerno °°ljsa od lanske, obstaja toliko Vecja nevarnost, da bodo posamezna gostinska podjetja in sezonska gostišča nekritično razde-jja dobršen del ustvarjenega dogodka med člane kolektiva. Tako s° nam sporočili iz Podnarta, da ,e tamošnji kolektiv krajevne go-st'lne, ki stejc samo štiri ljudi, v tem tednu med svoje l<*ne vsoto 90 tisoč dinarjev, ali s*°raj 2 plači in pol. To je vse- S seje predsedstva Občinskega sindikalnega odbora v Radovljici POLLETNI PLAN DOSEŽEN Razen v „Verigi" so plan dosegla vsa industiijska podjetja Dopolnilni proračunski prispevek naj bi bil regulator plač Konec minulega tedna so srčeca otrok, ki so to pot prvikrat prestopili šolski prag, močneje udarila. Kako tudi ne — mali abecedaTji so se srečali s svetom, o katerem so bore malo vedeli. V njihovo brezskrbno, s soncem obsijano mladost, so se vrinile drobne skrbi, ki pa niso od muh. Starejši vrstniki, ki jim šola ni več španska vas, so vkorakali v razrede mirnejših src, vendar z dobro mero radovednosti in korajže. Srečno' Vse šole v okraju so začele v petek, 5, septembra, razen dveh učnih zavodov v Kranju in Škofji Loki, ki sta zavoljo adaptacij zakasnila s poukom za en dan. Pred volitvami v zadružne svete ^(>/i napak! Vse pa kaže, da ta *nrncr ne bo ostal osamljen. Nekateri občinski zbori proiz-Va)alcev so ob lanskem pretira-Hctri razdeljevanju dobička v poreznih gospodarskih organiza-M» sprejeli sklep o omejitvi tete razdeljevanja. Tako je n. pr. J °r proizvajalcev Občinskega odbora v Kranju spre-' J^k/>, da morajo vsa tista 0liietja, ki so v preteklem letu vct" kot -J plače riad "cami po tarifnem pravilniku, ar*ek vrniti iz letos ostvarjenih %tedstev. it?rav bi bilo, da bi zbori pro-v«>alcev v občinah razmislili "** letos, kam lahko privede pre-delitev dobička v gostin- \l 1 ?°djetjih in sezonskih gosti-lh 'n v smislu Uredbe o ureditvi aZfy, •• ncri) v zvezi z razpolaganjem st>HJ'm dohodkom in sredstvi go-I 'irskih organizacij (Uradni £ ?LRJ J4b8), postavili tej de-^,Vl določene meje. Na ta način Se ^ognili kasnejšemu ukrepa-* 2 veljavnostjo za nazaj, ker £ Vse take odločitve, kot iz pra-'* Ven*o, precej nepopularne. -ik V sredo, 3. septembra je bila je bila v Radovljici razširjena seja predsedstva Občinskega sindikalnega sveta. Udeležili so se je tudi predsedniki DS in UO sindikalnih podružnic občine Radovljica. Razpravljali so o doseganju proizvodnih načrtov, o tarifni politiki, o sestavi pravilnikov, o delovnih odnosih itd. V Tovarni verig v Lescah so letos zaradi zvišanja cen surovin, nekaterih nepredvidenih težkoč v zvezi z izvozom, znižanja cen nekaterim svojim izdelkom itd. ustvarili nekoliko manjši čisti dohodek kot v preteklem letu, pa so zaradi sproščenih instrumentov pri razdeljevanju čistega dohodka imeli več sredstev za razdelitev plač iz dobička. Družbeni načrt so ob prvem polletju finančno dosegli le 92% (količinsko 85%). Reprezentančni in reklam, stroški (pri eni milijardi prometa) so znašali le 205.000 dinarjev. Iz skupnega čistega dohodka za prvo polletje so že plačali 10% dopolnilnega proračunskega prispevka. Povprečno so v prvim polletju presegali norme za 18 odstotkov. V podjetju »Sukno« Zapuže DS o zaključnem računu za prvo polletje še ni razpravljal. Načrt so po količini dosegli 106 odstotno, po vrednosti pa 112.5 odstotno. Norme so dosegli povprečno 110 %. Iz dobička predvidevajo razdeliti 80—100% enomesečne plače. »Pletenina« Lesce še nima najbolj urejenih norm. Te so na nekaterih delovnih mestih zelo nerealne. V obratu »Nogavica« so načrt za prvo polletje presegli, v obratu »Pletenina« ga pa še niso dosegli. Za prvo polletje so že plačali 10 % dopolnilnega proračunskega prispevka. Za delitev plač iz dobička so predvideli 60 % enomesečne plače. V podjetju »Plamen« Kropa so povečali proizvodnjo v prvem polletju v primeru z lanskim letom po količini za 2,25%, po vrednosti pa za 3,79%. V Ke- mični tovarni Podnart so povečali proizvodnjo v prvem polletju količinsko za 36, vrednostno pa za 45 %, v Tovarni čokolade Lesce pa po količini za 45 odstotkov. Močno se je izboljšalo tudi stanje v »Elanu«. Načrt prodaje v prvem polletju je bil izvršen 53,8 %. Razen reketov in kajakov je bilo v prvem polletju vse realizirano. Po ukinitvi prisilne uprave so izvolili novi DS, ki je že dvakrat zasedal. Po zaključku razprave je bilo poudarjeno, da je nepravilno s (Nadaljevanje na 5. strani) V minulih dneh so bila v občinah našega okraja posvetovanja predsednikov in upravnikov kmetijskih zadrug, katerih so se udeležili tudi nekateri člani komisij za vas pri občinskih odborih SZDL. Govorili so o bližnjih volitvah zadružnih svetov, o njihovem pomenu in tehničnih pripravah, ki so tudi pomembne. V Kranju, Radovljici, Bohinju, Tržiču, na Jesenicah in Bledu so bila posvetovanja v petek, v Skofji Loki, Cerkljah im Poljanski dolini dan prej, v Železnikih pa v soboto dopoldne. Na posvetovanju v Kranju so ugotovili, da se zadružniki živahno pripravljajo na volitve. V Mavčičah so imeli že sejo upravnega odbora Kmetijske zadruge, na kateri so imenovah' volilni odbor itd. Poudarili so, da so volitve prav tako važne kot občinske ali kake druge, zato jim kaže posvetiti resno skrb. V zvezi s tem 111 je potrebno urediti tudi vprašanje gospodarske podlage — majhne zadruge bodo le težko poslovale po novih predpisih — zato so se ponekod zadruge združile v močnejše gospodarske organizacije. Nekatere zadruge kranjske občine so pokazale veliko razumevanje za ta vprašanja. Graje vreden pa je primer kmetijske zadruge Podblica. Ljudje iz upravnega odbora so razpravijali o spojitvi s kmetijsko zadrugo Bes ni ca tako, da ni primerno niti za kak gostilniški razgovor. Razgovarjali so se tudi o tem, da bi v manjših zadrugah — pa tudi v ostalih — pridobili novo člane. V kranjski občini je še okrog 20 % kmetov, ki niso vključeni v zadruge. Gre namreč za to, da zadruge, ki nimajo vsaj 101 člana, ne bodo volile zadnižnih svetov. Torej se bodo sestajali vsi, na občnem zboru ali na seji zadružnega sveta. Problem je v tem, da so že doslej imeli težave zaradi udeležbe oziroma sklepčnosti občnih zborov. Kako pa bo v bodoče, ko se bodo morali zadružniki sestajati štirikrat, petkrat ali celo večkrat na leto? -k V četrtek popoldan so, verjetno zaradi popravila kakega mlina, več kot na polovico zaprli potok Belco, ki teče izpod Stor- žiča skozi vasi Suho in Predos-lje in se izliva v Kokro. V kasnejših popoldanskih urah so potok še bolj zaprli tako, da je V Naklem bodo predelovali sadje v brezalkoholne pijače KZ Naklo namerava zgradili predelovalnlco sadja. Ker jim to letos še ni uspelo, so začasno kupili moderno hidravlično stiskalnico in Baumanov zvon. Sadje bodo svojim članom predelovali v brezalkoholne sadne sokove. Sadni sok (mošt), ki priteče iz stiskalnice, bodo vodili skozi destilator (llaumanov z.von), ki pri višji temperaturi uniči glive kvasovke in sladkor v moštu ne more prevreli v alkohol. Nedvomno bodo to novo pridobitev vsi člani KZ Naklo z veseljem sprejeli, posebno še letos, ko je pridelek sadja izreden in vsega verjetno ne bo mogoče vnovčili na trgu. Prav bi bilo. če bi zgledu Kmetijske /uit utre Naklo sledile tudi druge zadruge in se s tem vključile v borbo proti alkoholizmu. 3- voda le malenkostno tekla proti Kokri. Za to novico so takoj zvedeli otroci in vzdolž struge pričeli loviti ribe, ki so se skrivale po kotanjah. Po vsej verjetnosti so ljudje, ki so zaprli strugo, obvestili o tem tudi ribiško družino, ker je k strugi prišel ribiški čuvaj. Ta je sicer podil otroke iz struge in s tem hotel preprečiti, da rib ne bi lovili. Toda njegovo prizadevanje je bilo zaman. Struga, v kateri so zaprli vodo, je dolga nad 3 km in je razumljivo, da mu ni bilo mogoče obvladati vsega terena. V petek zjutraj so vodo popolnoma zaprli. Nekaj jo je ostalo po kotanjah. Ta se je kmalu posušila. Na tisoče rib je ostalo brez vode. Okoli 8. ure zjutraj je bil pogled na strugo najbolj mučen. Več tisoč mrtvih rib je obležalo po kotanjah. Ljudje so odnašali večje ribe, manjše pa so pobirale kure, mačke in psi. Popoldan ob 15.45 so vodo ponovno odprli. S seboj je prinašala tudi mrtve ribe, ki so ostale v strugi. Človek se nad takim početjem upravičeno zgraža. Ribiški predpisi namreč pravijo: gorje tistemu, ki ga ribiči zalotijo, da je ulovil ribo. Če so že vodo iz kakršnihkoli razlogov morali zapreti, naj bi o tem prej obvestili ribiško društvo, ki bi poskrbelo, da bi ribiči ribe polovili in jih odnesli v druge vode. Govoriti o gospodarski škodi je tu pač odveč. Spomnimo se samo težkih milijonov, ki so jih že dale naše tovarne ribiškim društvom zaradi uničenja rib. Ta primer pa ni osamljen in je vreden vse graje. -an f dela Okrajnega ljudskega odbora Kranj Oba zbora Okrajnega ljudskega odbora v Kranju bosta po poletnih počitnicah, v septembru začela z intenzivnim delom. V razmaku enega meseca so predvidena štiri zasedanja okr. ljudskega odbora. Prvo zasedanje bo že ta torek, ko bosta oba zbora razpravljala o problemih šolske reforme in šolstva v okraju sploh. 16. septembra bo ljudski odbor obravnaval probleme tarifne politike in zaposlovanja v okraju ter poslušal poročili delovne inšpekcije in Zavoda za higiensko-tehnično zaščito. Zadnji dan septembra bodo odborniki Okrajnega ljudskega odbora poslušali in sklepali o poročilih o gospodarjenju v podjetjih po polletnem obračunu, o finančni Izvršitvi polletnega družbenega plana, proračunov in skladov, o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1957. Ob tej priliki bo prebrano tudi poročilo o delu finančne inšpekcije za prvo polletje 1958. Predvidoma 7. oktobra bo seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Razpravljali bodo o zdravstvu in socialnem varstvu. Razen o navedenih problemih, bo Okrajni ljudski odbor seveda na posameznih zasedanjih reševal tudi drobne, tekoče zadeve. -ik 3L 2 da» Gorenj»ke KRANJ, 9. SEPTEMBRA 1958 LJUDJE IN DOGODKI SPET LITTLE ROČK ZAČETEK ŠOLE Kot povsod po svetu, se je začel šolski pouk tudi v ZDA. O tem je sporočila časopisna agencija »Associated press« naslednje: »V Colpu (kraj v državi Iliinois) se je pouk na šoli pričel. V krajevno osnovno šolo pa hodijo samo črnci, medtem ko beli učenci plačujejo 200 dolarjev šolnine in hodijo v šolo v bližnja naselja, kjer ni črnih otrok...« j Brez komentarja! PROSLAVI Slučajno sta sovpadli dve proslavi, ki jih slavi en narod v dveh državah: 10-letnica razglasitve Republike Koreje in 13-letnica osvoboditve Koreje s strani sovjetske vojske. Prvo so proslavljali na jugu, drugo na severu. Prvim so čestitali Američani, drugim Kitajci in Rusi. Prvi so napisali (Dulles — Sing Man Riju): »Vsak dan, ki je pretekel v teh 10 letih, je bil težak v boju proti komunističnemu imperializmu.« Drugi pa so napisali (Mao Ce Tung in Ču En Laj — — Kim II Sungu): »ZDA in Britanija, glavni sili, ki sta napadli Korejo, sta izvedli intervencijo tudi na Srednjem vzhodu. Toda z gotovostjo lahko trdimo, da bodo imperialistični agresorji še enkrat pretrpeli poraz, tako kot v Koreji.« Res prisrčno! ABC PO KOSTANJ V OGENJ NAJ GRE DRUGI! Predsednik Filip inov Carlos Garsia je v zvezi s krizo na Daljnem vzhodu med drugim dejal tudi tole: »S hvaležnostjo sem sprejel izjavo ZDA, da bodo pomagale nacionalistični Kitajski proti komunističnim napadalcem. Toda,« je takoj dodal, »Filipini nimajo nobene obveznosti braniti Formozo, ker fili-pinsko-ameriški vojaški pakt predvideva samo medsebojno obrambo ...« Dokler bi drugi hodil zanj po kostanj v ogenj, bi bil vsakdo navdušen — tudi za velike neumnosti! BAHAVOST Jordanski kralj Husein je pred kratkim izjavil, da Jordanija odklanja idejo, naj bi OZN poslale svoje čete na njeno ozemlje. Poudaril je, da bo njegova dežela kmalu sposobna stati na lastnih nogah in sama zagotoviti red in mir na svojih mejah. Nekako ob istem času pa je neki časopis v Ameriki objavil vest, da bo Jordan veljal v tem letu Združene ameriške države nič manj in nič več kot 200 milijonov dolarjev! Na čigavih nogah stoji pod Huseinom Jordanija, je torej oSitno! To ameriško mesto je prineslo žalostno slavo Združenim državam lani, ko se je reakcionarni in rasistično navdahnjeni guverner zvezne državice Arkansas — po imenu Faubus — prav v tem mestu s svojo policijo uprl odločbi ameriškega vrhovnega sodišča, po katerem naj bi črni in beli otroci hodili v iste šole. Da bi preprečila protizakonito ravnanje guvernerja iz Arkan-sasa, je bila ameriška vlada prisiljena poslati v Little Ročk zvezne čete, vendar pa to ni bil konec vse zadeve. Prej bi rekli, da se je začelo. Letos otroci v tej državici še ne hodijo v šolo, ker je guverner preložil začetek šol na 15. september. Tri dni prej se bo namreč spet sestalo zvezno vrhovno sodišče, ki bo dokončno odločilo, kaj naj se zgodi v Little Rocku. In za kaj gre pri tej stvari? Kakor že rečeno, je ameriško vrhovno sodišče leta 1954 sprejelo sklep, po katerem je ločeni pouk za črne in bele otroke protizakonit in v nasprotju z ustavo. V severnem delu Združenih držav so ustavo v tej točki praktično izvajali že desetletja in pravzaprav niso imeli težav v tem vprašanju. Sicer glede drugih pravic črni državljan ZDA še vedno ni povsem enakopraven z belim državljanom, vendar pa se razlike polagoma brišejo in na severu vsaj na zunaj ni opaziti za črnega človeka ponižujočih navad, kakor jih je videti v južnem delu države. Tod, v zibelki črnskega suženjstva na ameriškem kontinentu, pa je razlika med belimi in črnimi, čeprav so po ameriški ustavi vsi enaki, še velikanska. Vlaki in avtobusi so imeli do nedavnega ločene oddelke za - Znani ameriški dnevnik »New York Times« qe nedavno objavil tole karikaturo in pod njo zapisal: ►►Če jih ne morete ugnati, jih pa razbijte!-«, pravi Faubus črne in bele. Črncem je še zdaj prepovedan vstop v lokale za belce, v parke, v kopališča, sploh v večino javnih prostorov. Otroci so od nekdaj hodili v ločene šole, skratka rasno razlikovanje je bilo v južnem delu Združenih držav nenapisan zakon. Polagoma, ko je zadnje čase začela v te — povečini zelo zaostale kraje — prodirati industrija, meje med črnim in belim niso več tako ostro začrtane. Ukinili so posebne oddelke v vlakih in v avtobusih in pred 4 leti začeli uvajati enakost tudi v šolah. Ponekod se temu niso upirali, drugod pa je integracija sprožila vrsto incidentov, nasilje nad črnskim prebivalstvom zlasti s strani rasistične organizacije Ku-klux-klan. Tako je zdaj položaj tak, da so v 5 južnih državah v večino šol pred nekaj dnevi, ko se je začel šolski pouk, poslali črnci in belci svoje otroke skupaj, v 4 državicah se giblje odstotek takih »-mešanih-« šol od 2 do 17, medtem pa je 8 držav, kjer živi večina črnskega prebivalstva, ostalo pri starem. Rasni problem je za današnje življenje ZDA eden izmed najbolj perečih. Ljudi črne kože živi tod nekaj nad 15 milijonov, se pravi, da tvorijo desetino vsega prebivalstva Združenih držav. Zvezna vlada je sicer pripravljena podpirati težnje za enakost južnih črncev, toda večkrat so ta prizadevanja odvisna od političnih okoliščin in posameznih špekulacij. Ena izmed takih so tudi bližnje volitve. Kaže, da je Eisenhower pod pritiskom svoje stranke pripravljen popuščati v izvajanju zakona o integraciji šol na jugu, da republikanci ne bi izgubili preveč glasov. Jelo Turk v nedeljo smo zabeležili izdaja časopisno podjetje -gorenj-bki tisk« /urejuje uredniški odbor odgovorni urednik slavko bez-wik i telefon uredništva st. 391 — telefon uprave st. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 107-70-1-135 / izhaja ob ponedeljkih of petkih / letna naročnina 0m din, mesečna naročnina m din Okrog 8. in 14. septembra padavine in ohladitev. Ostale dni suho in jasno vreme. BRIGADIRJI IZ AVTOMOBILSKE CESTE V KRANJU Kranj, 7. septembra. Danes dopoldne je okrog 50 brigadirjev 15. beograjske brigade obiskalo Kranj. Brigadirji kranjske brigade »Katarine Mete«, ki se je pred kratkim vrnila z avtomobilske ceste, so Beograjčanom priredili prisrčen sprejem in jim razkazali Kranj. Beograjski brigadirji so bili z obiskom zelo zadovoljni. ŽELEZARNA JESENICE VZGAJA KADER ZA NOVO ŽELEZARNO V NIKŠIČU Jesenice, 7. septembra. V Železarni na Jesenicah je bilo že več sto železarjev, ki so prišli iz Črne gore na strokovno izpopolnitev za novo železarno »Boris Kidrič« v Nikšiču. V soboto je polagala strokovni izpit za kvalificirane delavce spet nova skupina Črnogorcev. Ko se bodo ti vrnili, pa bo na Jesenice prišla nova skupina (50) železarjev iz Nikšiča. Železarna Jesenice na ta način ne skrbi le za dotok kvalificiranega kadra za svoj kolektiv, temveč tudi za delavce ostalih železarn v naši domovini. U. 10 LET DELA IN NAPREDKA Kamnik, 7. septembra. Včeraj (v soboto) popoldne je bila v dvorani »Solidarnosti« nad kavarno odprta razstava podjetja »Keramične kemične industrije Kamnik«. Razstavo je organiziralo podjetje ob 10-letni-ci svojega delovanja, da prikaže napredek in razvoj svojih obratnih dejavnosti. Po pozdrav- Ob Protituberkuloznem tednu USPEH ODVISEN OD NAS VSEH Ko ob Protituberkuloznem tednu pregledujemo in ocenjujemo svoje delo v borbi s tuberkulozo, iz leta v leto ugotavljamo precejšen napredek. Vedno manj bolnikov umira za tuberkulozo, bolezen ni več tako težka in možnosti za uspešno zdravljenje so tako v materialnem kakor tudi v organizacijskem pogledu boljše. Kljub temu pa, da tuberkuloza s pomočjo vse uspešnejših zdravil, boljšega zdravljenja in splošnih preventivnih zdravstvenih in socialnih ukrepov nikjer po svetu ni več tako množična in nagla morilka, je še vedno pereč zdravstveni problem. Zal pa število popolnih ozdravitev ni naraščalo tako hitro, kakor se je zmanjševala umrljivost za tuberkulozo, tako da je absolutno število tuberkuloznih bolnikov v Sloveniji skoraj neizpremenjeno. V povprečju se je sicer naša republika že precej približala zdravstveno razvitim deželam, vendar so med posameznimi okraji še velike razlike. Vzrokov, da ne dosežemo res odločilnih uspehov v borbi s tuberkulozo, je več. Eden najosnovnejših je, da se bolniki zelo nevestno zdravijo. S streptomv-cinom, eutizonom in PAS ter drugimi dobrimi zdravili kaj kmalu izboljšamo počutje bolnikov. Pridobivajo na teži, ne kašljajo in nimajo temperature, toda to še ni odločilno za dokončno ozdravitev. Zdravljenje bi se moralo šele začeti. Kaverne, ki so očiščene, je treba zapreti, kar lahko dosežemo večinoma le z operacijo. Tu pa se začno težave. Bolniki mislijo, da so zdravi, odklanjajo operacijo in hočejo domov. Le z največjim prizadevanjem in prepričevanjem jih obdržimo, pa še to ne vseh. Taki bolniki odidejo domov in po nekaj mesecih se bolezen zopet poslabša. Bolnik je invalid, nesposoben za delo in zaradi pozitivnega izmečka nevaren okolici. Tudi pri drugih oblikah tuberkuloze na pljučih, kjer operativno zdravljenje ni potrebno ali pa ni izvedljivo, nastajajo velike težave. Bolniki bi morali še dolgo po prihodu iz bolnice jemati zdravila, a jih zaradi tega, ker se dobro počutijo, ne jemljejo redno in ne upoštevajo drugih navodil. To vse pa vodi do poslabšanja, okužbe okolice in vrnitve v bolnico. Zaradi nerednega uživanja zdravil, pogosto postanejo bacili odporni in so s tem izgledi za ozdravitev še slabši. Drug važen problem, ki nam zmanjšuje uspehe v borbi proti tuberkulozi, pa je še vedno premajhna skrb za bolnike po za-zdravitvi (o ozdravitvi lahko govorimo šele takrat, ko je bolnik že nekaj let brez znakov bolezni). Se vedno se mnoga podjetja, ustanove in kmetijska gospodarstva branijo zaposliti zazdravlje-ne bolnike, čeprav bi ravno oni morali imeti prednost. Dobro zazdravljen tuberkulozni bolnik je sposoben tako rekoč za vsako delo, če izvzamemo nekatera težka fizična dela. Zazdravlje-nim bolnikom delo ob dobri prehrani ne škodi, nevarnejša zanje je pomanjkljiva prehrana in občutek manjvrednosti zaradi brezposelnosti. Pri naših kmečkih bolnikih pa je največja težava v tem, da zdravi člani družine bolniku ne verjamejo, češ saj dobro izgleda in ga silijo k delu že takrat, ko še ni sposoben. Podjetja, zadruge in državna posestva pa bi morala storiti znatno več za zboljšanje kondicije in zdravstvenega stanja svojih delavcev in uslužbencev, ko so še zdravi. Treba bi bilo nuditi kosila po znatno znižani ceni vsaj tistim delavcem, ki se vozijo. S podobnimi ukrepi bi gotovo več koristili telesni odpornosti svojih delavcev, kot pa z ustreznim dvigom plač. Z boljšo delovno storilnostjo pa bi se ti izdatki verjetno že izplačali samemu podjetju, da ne govorimo o splošni koristi. Kot drugod po svetu bomo morali uvideti tudi mi, da je uspeh borbe s tuberkulozo odvisen prav od nas vseh in da ne bo končnega uspeha brez vsestranskega sodelovanja vseh državljanov. Dr. Josip Šušteršič nem govoru predsednika upravnega odbora tov. Stana Kovica je govoril o razvoju podjetja tov. Živorad Tomič, zatem pa so si gostje, med katerimi so bili predstavniki vseh kamniških ustanov in podjetij, ogledali okusno urejeno razstavo. Danes dopoldne pa je podjetje slovesno odprlo v Moravčah novo se-paracijo in pralnico keramičnih peskov, saj je keramično kemična industrija Kamnik z letno produkcijo 21.000 ton med največjimi proizvajalci kremenčevih peskov v državi. Z novim objektom pa bo lahko povečala proizvodnjo za nadaljnjih 30 tisoč ton. ŽELEZARNA JESENICE PODPRLA »TEDEN TBC« Jesenice, 7. septambra. Upravni odbor Železarne Jesenice je odobril kot pomoč za bolnike TBC 20.000 dinarjev. Denar je nakazal sindikalnemu odboru podjetja, ki bo skupno s svojimi sredstvi nudil bolnikom TBC v dneh praznovanja čimveč razvedrila. Občinski odbor Rdečega križa na Jesenicah je tako vsestransko poskrbel, da bodo bolniki v »Tednu TBC« deležni čimvečje pozornosti. U. JESENIŠKI ŽELEZARJI SI BODO KOLEKTIVNO OGLEDALI ZAGREBŠKI VELESEJEM Jesenice, 7. septembra. Sindikalni odbor Železarne Jesenice se je odločil organizirati kolektivni izlet v Zagreb na ogled jesenskega velesejma. Za vse udeležence, člane kolektiva, bo vožnja brezplačna, pa tudi za svojce bodo nekateri sindikalni pododbori prispevali nekaj sredstev. Vse kaže, da bo zato potrebno, da bo železnica dala na razpolago poseben vlak do Zagreba in nazaj. U. PROMETNA RAZSTAVA TUDI NA JESENICAH Jesenice, 7. septembra. Prometno razstavo, ki je bila nekaj dni v Kranju, so v petek odprli tudi na Jesenicah. Za razstavo, ki je v veliki dvorani Delavskega doma je veliko zanimanje. Dnevno jo obišče po več sto obiskovalcev, ki se pri ogledu seznanijo s predpisi cestnega prometa in o prometnih sredstiv nasploh. Priporočljivo bi bilo, da bi jeseniške šole kolektivno obiskale razstavo in da bi jim nekdo tolmačil razstavljene predmete. U. iiiiiii^iiiliii1 PRIPRAVE NA VOLITVE V ZADRUŽNE SVETE V občini Bled so priprave za volitve zadružnih svetov v polnem teku. Pred dnevi je sekretariat Občinskega odbora SZDL izvolil poseben političen štab, ki bo vodil priprave in izvedbo volitev. O tej važni politični nalogi so razpravljale tudi nekatere osnovne organizacije ZK. Ob tej priložnosti so govorili o volitvah in sprejeli načrt dela za predvolilno obdobje. Sestavili so tudi koledar raznih predvolilnih posvetovanj. Predvidene seje zadružnih odborov naj bi bile končane že do 14. septembra, posvetovanja aktivov SZDL na terenu pa do 20. septembra. 140 ŠOL NA GORENJSKEM Danes je v kranjskem okraju že 140 šol z 809 oddelki in 22.080 učenci in dijaki. Od tega je 95 osnovnih šol s 17.147 učenci. Da bi se šolstvo v okraju nemoteno razvijalo, je predlagal Svet za šolstvo Okrajnemu ljudskemu odboru ustanovitev pro-svetno-pedagoške službe OLO kot upravnega zavoda. O tem in drugih vprašanjih šolstva in šolski reformi v kranjskem okraju bosta razpravljala oba zbora OLO na 11. skupni seji, ki bo v torek v Kranju. -k NA ODKUP KMETIJSKIH PRIDELKOV SE PRIPRAVLJAJO Pretekli četrtek je Občinski odbor SZDL v zvezi s pripravami na volitve zadružnih svetov poklical na posvetovanje vse predsednike in upravnike kmetijskih zadrug. Na tem sestanku so se odgovorni predstavniki zadrug pomenili tudi o letošnjem odkupu jesenskih pridelkov, zlasti o odkupu krompirja in sadja. Med turistično sezono zadruge v blejski občini niso dovolj skrbele za odkup in preskrbo z raznimi pridelki za potrebe domačega gostinstva. Domenili so se, do bodo za odkupovanje jesenskih kmetijskih pridelkov zadruge bolje in smotrneje organizirale odkupno mrežo, poiskale tržišča in tako zagotovile kmetom in sadjarjem prodajo pridelkov. jb MLADI UPRAVLJALCI V BOHINJU V petek zvečer se je v Mladinskem domu v Bohinju začel v okviru mladinskega izobraževalnega centra pri CK LMS republiški seminar za mlade člane delavskih svetov. Seminarju, ki bo trajal 10 dni, prisostvuje okrog 45 udeležencev. I. V. SE 35 MILIJONOV ZA ŽIČNICO NA VITRANC Občinski ljudski odbor Jesenice se bo udeležil bližnjega natečaja za investicijsko posojilo za dograditev žičnice Vitranc v Kranjski gori. Žičnico gradijo že nekaj let. Doslej je opravljenih del za okrog 46 milijonov dinarjev. Za dograditev pa bodo potrebovali še nekaj nad 35 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bo nova žičnica začela obratovati že to jesen. -k SEPTEMBRSKE PRIREDITVE NA BLEDU V četrtek, 4. septembra zvečer, je že tretjič med poletno sezono in hkrati zadnjič letos koncertiral na Bledu Slovenski oktet. Koncerte tega priznanega slovenskega vokalnega ansambla so tujci na Bledu zmeraj navdušeno pozdravili. Na sporedu so imeli pevci največ jugoslovanskih narodnih in umetnin pesmi, izvajali pa so tudi pesmi raznih narodov. V septembrskem programu Je na vrsti še nekaj modnih revij in večerov slovenskih narodnin pesmi v izvedbi domačega ansambla, dalje prireditev vokalne, instrumentalne glasbe plesov — izvajajo s glasbene šole iz Kranja končno dva večera domačih poskočnih melodij in koncert moderne plesne glasbe. J- lušatelji n KRANJ, 8. SEPTEMBRA 1958 GIojs Gorenjske 3 lili HELSISl DO DAE1ES V Tržiču največja farmacevtska zbirka v Južni Evropi — Kozlova kri najboljše zdravilo — Človeška lobanja v prahu — Dokumenti znanosti z vsega sveta — Mistika: znanost 0:1 Noč je. Oblaki so se spustili nizko nad zemljo in zakrili mesec. Močan veter zavija okoli hišnih vogalov, dež pa skoraj v curku lije na zaprta okna. V izbi je bleda svetloba še komaj tleče trske, ki je napol skrita v stenski vdolbini. Pod njo se v smrtnih krčih muči bolnik. — Vaški ranocelnik z rokami kroži nad kotlićem, iz katerega se "ali gost dim — ta ima zdravilno moč, za katero ve le rano- V srednjem delu omare je znamenita lekarniška omarica oelnik. v sosednjem prostoru je objokana vsa družina, ki že nekaj ur moli... Toda niti zdravnik niti molitev in jok niso polagali. .Tako so nekdaj zdravili bolnike, vendar jih ozdraviti nikdar |Jiso mogli. Šele ko se je v zgodovini človeka pojavila meri ^ru9imi vedami tudi medicina, ..je veda o zaščiti pred bolez-Bfo in o negi ter zdravljenju cinika, je nastopilo za človeka b°Vo obdobje. Seveda pa so tu-* Prvi temelji medicine imeli Se precej primesi mistike, praznoverja; prave medicine — zdravila — beležimo šele od 16. Mletja dalje. DRAGOCENA FARMACEVTSKA ZBIRKA V TRŽIČU Kaj sploh pove grška beseda »farmacevt«? Preprostejši izraz zanj je »lekarnar«; to je človek, ki se ukvarja s spoznavanjem, pripravljanjem in mešanjem zdravil in zdravniških potrebščin. V zgodovini farmacije pa imamo najrazličnejše lekarnarje, zdravila in pripomočke za mešanje zdravil. Nadvse zanimiva je ta preteklost in to za vse, ne le za strokovnjake. Kako se je razvijala farmakopeja in istočasno tudi medicina, je moč videti v edini farmacevtski zbfrki na Balkanu, ki je shranjena v Tržiču. Lepo število predmetov iz zgodovine farmakopeje in medicine v Evropi je zbral nekdanji lekarnar v Tržiču Boguslav Lavička in jo zapustil svojim trem sinovom. — Trenutno je ta zbirka zaradi pomanjkanja shranjena v Strahi-nju pri Kranju. Zbirka, če ne upoštevamo znamenite dubrov-niške lekarne »Male braće« iz 13. stoletja, je prav gotovo najbolj poznana zbirka s tega področja. Obsega najrazličnejše predmete iz zgodovine farmacije in medicine v Evropi .zlasti bogata pa je s knjigami, ki po večini izhajajo iz 16. in 17. stoletja. Vseh knjig je okoli 300, med njimi pa je tudi najstarejši še ohranjen »Lekopis« iz leta 1475 z zdravniškimi predpisi, recepti za izdelavo zdravil in podobno. Knjiga je dragocen dokument, ki priča o nekdanjih zdravilih, od katerih so v današnji farmaciji poznane le še oblike: kroglice, pilule, prašek, mazila itd. RDEČI LASJE — NESREČA ZA ČLOVEKA Marsikdo starejših ljudi se še spominja, da sta mu ded in babica pripovedovala, kaj se zgodi z ljudmi, ki so se rodili z rdečimi lasmi. Ljudsko izročilo pravi, da so nekdaj iz rdečih las delali najboljša zdravila. Lekarnarji so imeli za to poseben prostor. Ko je rdečelasec stopil vanj, so se za njim zaprla vrata. Vjn> . . človeka ni bilo več. Z zdravili, ki jih je lekarnar »s čudežno močjo« delal iz rdečih las, pa prav gotovo ni mogel nikogar ozdraviti. Ali je bilo res tako ali ne, zgodovina ne pripoveduje, pač pa je ohranila vrsto dokumentov, ki dopuščajo tudi to možnost. LEKARNIŠKA OMARICA Med zbirko predmetov v Tržiču je tudi 86 cm visoka, 45 cm široka in 14 cm globoka zdravniška omarica. To omarico je prinesel s Tirolskega pokojni lekarnar na Bledu, Hugon Roblek in jo kasneje dal Boguslavu La-vičku. Omarica ima police in na njih je postavljenih 41 posodic. Nekatere od teh imajo obliko lončkov za mazila, druge pa so slične vazam. Lekarnar, ki jih je napolnil s skrivnostnimi zdravili, je verjetno na posodice tudi sam napisal skrivnostne napise s srednjeveškimi krajšavami, ki so težko čitljivi. Več kot četrtina teh posodic vsebuje zdravila istega sestava, čeprav so na njih različni napisi. To sicer vemo šele danes. Nekdaj pa je bilo zdravilo vsake posodice namenjeno za drugo bolezen in zato so tudi zdravila dobivali iz različnih rastlin. V ta namen so rastline upelili, pepel z vodo izvlekli in to raztopino zopet postavili na ogenj, da je izhlapela do suhega. Mislili so, da dobijo na ta način iz vsake rastline drug poseben laboratorijski izdelek, v resnici pa so dobili iz vseh rastlin isto. Da s takšnimi zdravili ni bilo moč zdraviti, ni potrebno še posebej poudarjati — za različne bolezni enaka zdravila, le z različnimi imeni! V ostalih posodicah pa so še bolj zanimiva zdravila. Tako je v nekem lončku v tej omarici zmleta človeška lobanja. To lobanjo v prahu je dajal zdravnik tistim, ki so bili telesno šibki. Menili so, da lahko meč nekega človeka prenesejo na drugega le, če ta zaužije kostno moko lobanje močnega človeka. Toda lobanja mora biti od zdravega človeka, ki je umrl nenadoma zaradi nesreče. Najboljša je bila od takšnega, ki je bil obglavljen, kar pa je bilo v srednjem veku vsakdanja stvar. Lobanja je morala biti še topla, ko so iz nje začeli predelovati zdravila. V neki posodici je tudi prah iz kozlove krvi. Kozla, ki mu je bilo namenjeno, da ga bodo predelali v zdravilo, so mesec dni pred tem krmili po posebnem navodilu: s peteršiljem, zeleno, rmanom itd. Za ta prah so menili, da je najbolje zdravilo. Znani rimski pisatelj Pli-nius starejši (23—79 po n. št.) je rekel, da ima kozlov prah takšno moč, da bi z njim lahko tudi diamante drobil. Nadalje so v teh posodicah tudi še zdravila v prahu, ki so jdobivali iz gadov, lisičjih pljuč, sežganih žab, mladih lastovk, deževnikov, egiptovske mumije, biserov, kopic severnih jelenov itd. Med drugim je tudi zgodovinar Valvazor (1641, Ljubljana — 1693 Krško) predpisoval, da je treba kače preden se uporabijo za zdraviini prašek, krmiti nekaj mesecev s pšenič-nimi odpadki, zaklane pa z vinom pomiti, razrezane v peči posušiti in zmleti. PARACELSUS, REFORMATOR Zagovornik prvotnih nazorov o zdravljenju je bil znameniti rimski zdravnik Galen (129 do 199 iz Pergama v Mali Aziji), ki je vsekakor pomemben člen v razvoju zgodovine farmacije in medicine. Ustvaril je veličasten medicinski sistem na podlagi Nekaj predmetov iz zbirke na sliki so tudi globus in mikroskop D ravijo, da človek, ki mu na kresni večer zaide v čevelj sve>We praproti, pri priči razume Zlvalsko govorico. Njega dni sem je smejal tej ljudski »modrosti«, et°s o kresu mi je pa tisti smeh V eni sapi posnelo z obraza. Ka- 0 tudi ne, ko pa sem kramljal z radovljiškimi kurami, kakor *dajle 2 vam'u Primojdunaj, da les! y pre}ernovi ulici sem se P°mcnkoval z njimi. Pa kar skozi sP*anjc v plotu — kakor v spo-vednici. Poslušal s'cm stvari, da ?*c je od groze in jeze kar spre-ctavalo. Potrpitc, povem vam Vse po resnici in pravici. Nak — *e bele ne črne ne bom zamolčal! ako mi je tudi naročila tista po-%.tarna putka z oguljenim zadkom n globoko vdrtimi očmi. j "Saj ne zahtevamo mnogo, le ; ^ ofo in pravico hočemo,« je °kodajsala vrla jajčarica. »Enako Pravico hočemo, kot nase sestre a Cankarjevi ulici in drugod po Nevljici. p Poslušajte torej! — Prebivalci fesernove ulice niso od muh. Kurja pravda DOLGA 6 LE1 Vso Pri p karkoli počno in kar se jim }!ct'> je stoodstotno. Vedm °lijo stoodstotno, pa tudi ostalo ft°r/> natolcevanja, stanovanjska ls*a> ne počiščena ulica, nočno *v'ja>ijc pasjih mrh — vse je t0°dstotno. i ^n to mikavno stoodstotnost je tge&a dne — sest let bo tega — z^ 1 °dločba, ki se je očividno h 1 ' ZoPer kokoserejo v Prc-pisn°v' u^lcl- V tistem uradnem Lrf"'* so prebivalci brali, da je eba Vse /gMr-ce z vrtov pospra- feft a^ ?a k'tr'cc '/nižati do vide? °&ra)- Bojda so nekateri kurji 0,fl(>vi precej kvarili podobo te-¥ y'kovitega okoliša. Večina dr-L^,lanov ni nasprotovala tej od-n: , ■ UrHla za drugo so izgi-Tia huncvc- Z<* "boge putke so stopm črni dnevi. Kokošnjaki so romali v štedilnike, putke pa na štedilnike. Nekateri bolj usmiljeni kokoš jerejci so nekaj časa cincali okrog ogrožene perutnine, nato pa so kratko in malo obrnili brezsrčni odločbi hrbet, znižali kokošnjake do višine plotov in se naprej ukvarjali s putkami. »Za vse enaka pravica!« so planili tisti, ki so spravili perutnino na oni svet. »Seveda, mi smo kure lahko pospravili. Kaj ne velja odločba za vse?« Grmelo pa je, grmelo. Potlej so se duhovi polegli in preostale putke so se veselile življenja, rejci pa putk. — Status quo! Srnentana stvar — vse bi se bilo, ko se putke ne bi množile . . . In lepega dne — na začetku »kurje sezone« je bilo — se je Prešernove ulice polotil preplah, da nikoli tega. Državljani so kot en mož staknili glave, preklinjali kot cigani in krčevito vrtali po možganih. Pa ne da bi se kurja kuga lotila Prešernove ulice? Pravzaprav ne~ kaj kurji kugi podobnega. Splošna, z onemoglo jezo pomešana žalost je kot mora zajela vse hiše vzdolž ulice. Eh, ko bi bila samo kuga? Kuge se nekako ubraniš, toda . . . Državljane je po šestih letih udarila nova odločba. Vsebina je bila ista, vendar zaostrena. Z vrtov morajo zginiti kokošnjaki in kokoši. Ultimat: 30. junij 1958. To pot so bili obupani kokošje-rejci preudarnejši. Prav nič se jim ni mudilo s podiranjem kokošnja-kov in »pospravljanjem« kokoši. Zabavljali so zoper odločbo, ki jih spravlja ob »življenjski standard« in s tesnobo šteli dneve, ki so jih določili od datuma ultimata. »Prekleto, čemu jim gredo samo naše kure v nos?« so vse vprek zabavljali. »Tistih kokošjih farm na Cankarjevi cesti pa ne vidijo!« Dnevi so tekli in nadobudni kokošerejci so gledali drug drugemu pod prste — sosed soseda, kdaj bo začel zavijati na smrt obsojenim putkam vratove. In napočil je črni dan. Krampi so zapeli po kuricah. Smrt je neizprosno kosila. Ko je bilo uničevanje pri kraju, je ostal skoraj ves kokošji rod pri življenju. Vsi so se namreč nadejali, da bo šel vihar mimo kot prvikrat. To pot so se ušteli. Minil je mesec, gospodinje so zavzeto eksploatirale svoje požrtvovalne jajčarice in preplah z odločbo je utonil v mikavnostih vsakdanjega življenja. Nekega dne pa — kokošerejce je zazeblo pri srcih. Oči vsega naselja so kot uročene sledile uniformi miličnika. »So kokošnjaki pospravljeni?« Mož postave si je zapisoval imena pregrešnih kokošerejcev, se smehljal in pisal, pisal. . . Bogato žetev je pospravil čuvar zakona. Prav čedno številko pregrešnih kokošerejcev je napaber- Del zbrike nekdanjega lekarnarja v Tržiču, Boguslava LavičT. nauka grškega zdravnika Hipokrata (460? do 377? pred n. št.), ustanovitelja znanstvene medicine in lastnih raziskav. Zavzemal se je v zdravstvu proti praznoverju, zato pa je utemeljeval zdravljenje z naravnimi sokovi. Kakšno je bilo to zdravljenje, smo lahko videli iz opisanih primerov. Kljub temu pa je veljal do 16. stoletja kot največji strokovnjak v medicini. Tedaj pa se je pojavil švicarski zdravnik Theophrastus Bom-bastus von Hohenheim (1493 do 1541), ki ga v medicini poznamo pod imenom Paracelsus. Doslej v zgodovini medicine najpomembnejši reformator. Boril se je proti starim načelom medicine in dokazal, da se v človeku neprestano vrste kemijski procesi in da je zato moč bolnega človeka ozdraviti le s kemično dognanimi zdravili. Osnovo današnjim zdravilom je dal torej Paracelsus in kemija je tista veda, brez katere si današnje medicine sploh ne bi mogli zamišljati. Ves ta razvoj farmacevtske in medicinske znanosti pa je moč videti v omenjeni zbirki v Tržiču. In če sedaj še uvod prestavimo v sedanjost: Noč je. Oblaki so se spustili nizko nad zemljo in zakrili mesec. Močan veter zavija okoli vogalov stolpnic, dež pa skoraj v curku lije na velika okna, zastrta z roletami. V sobi močno sveti nekaj luči, pritrjenih na najmodernejših stojalih. Na mehki postelji se ves znojen in bled z visoko temperaturo nekdo muči. Žena je stopila k tele- koval: 90 jih je tiščal za vrat. Sodnik za prekrške je imel to pot besedo. »Če ne podres kokošnjaka, kazen!« »Koliko?« »Toliko, da boš pomnil, kdaj si uradnemu pisanju kazal osle!« In spet črni dnevi za pernati rod, da bi se kamen razjokal. So pa bili med ogroženimi tudi taki, ki jih vabilo sodnika za prekrške ni posebno prizadelo. Nekdo se je takole petelinih »Kaj, jaz da bi podrl kurico? Mi ne pride na misel. Pa naj me vtaknejo v »arest«, da bodo siti!« Pred sodnikom za prekrške je pa možakar takole zapiskal: »Ku-rice s kurami vred sem že »po-gleštal«.« * Kurice so padale druga za drugo, kure pa — bog se usmili . . . Da bi bila mera polna, je v to splošno zmešnjavo- udarila še r)e~ vošljivost. Kar zeleni so bili obubožani kurjerejci, ko so pasli zavistne poglede po kuricah prebivalcev iz soseske. Vsi so se solidarno, da sami niso vedeli kdaj, vključili v vohunsko službo. Pre-š pionir ali so Radovljico po dolgem in povprek. Za vsakega posameznika so vedeli, koliko kokoši in kokošnjakov ima, pa še za pasme so vedeli. In še nekaj. Toliko obetajoče društvo rejcev malih živali se je zamajalo. Kaj bi z društvom, ko pa ne smeš gojiti kokoši! Vse bo šlo rakom žvižgat: člani, odbor- niki, predsednik . . . No, predsednika Janeza že tako in tako ni več na spregled. Le špionaža in zabavljanje sta še cvetela. »Za vse državljane ista pravica!« Tudi za tiste s Cankarjeve in ostalih ulic. Si videl, državljan, tamkaj sploh nimajo kuric, saj tisto so pravcati živalski vrtovi. So morda njihove kure kaj boljše od naših? Kaj zato, če jih goje državljani, ki bivajo v privatnih hišah. Mi, ki stanujemo v državnih zgradbah, pa menda o kurah še govoriti ne bi smeli. . .« »Prav ti je, državljan! Čemu si nisi sezidal lastne hiše. Nihče te ne bi — ne tebe ne kokoši preganjal.« »Jok, bratec, tudi »državne kure« še capljajo po svetu. Izmuznile so se odločbi.« Naj bo tako ali drugače — kokoš jerejci iz Prešernove ulice so se rodili pod nesrečno zvezdo in kurja pravda teče dalje. Le nekaj putk, ki so se umaknile »v ilegalo« še trepeče za svoje perje. Pa so te uboge kure — na prste rok jih prešteješ — skracalc peticijo. Na občino, pravijo, jo bodo poslale. Takole je nakracano na koncu: »Le pravico in dobroto iščemo — za nas in za »življenjski standard« naših rednikov. Nikomur nismo zalega storile. Pridno in v največji tišini nesemo jajca. Trpimo in omedlevamo (pri vsakem jajcu 9 krat). Če pa kdaj poflir-tamo s petelini s sosednjih ulic, pa menda ni takšna pregreha. Saj to počno tudi ljudje. Težko, kar pretežko je živeti nam, nezaščitenim putkam brez mož . .. Pri srcu me je stisnilo in solze so mi zalile oči. Niti vrstice nisem mogel več prebrati. S. Š. fonu in čez nekaj minut je že bil pri bolniku dežurni zdravnik. Injekcija in še nekaj tablet. Bolnik je zaspal, zjutraj pa c.o ga prepeljali v bolnišnico, od koder se je po nekaj dnevih vrnil zdrav. GLOBUS, MIKROSKOPA... Razen številnih dokumentov iz zgodovine farmacije in medicine, ima Lavičkova zbirka tudi zanimive predmete iz drugih področij. Med njimi vsekakor vzbuja pozornost eden najstarejših globusov iz leta 1753, k; ga je izdelal znammiti qeome-ter Peter Anich. M-ž j-> bi' v mladih letih sicer pa ti kot otrok pa je kazal nadpovprečn' nadarjenost za matematiko in fiziko. Vendar pa je bil sprejet v šolo šele. ko mu je bilo 30 let. Kljub temu pa se je kmalu dobro spoznal na gibanje zvezd, pa tudi orati ni pozabil. Med drugim gre vsa pozornost dvema mikroskopoma, čeprav sta primitivna, vendar imata zelo dobro optiko. Eden je precej podoben tistemu, ki ga je skonstruiral znameniti Levvenhouck. ZAKLJUČEK Le bežen pogled v zbirko lekarnarja Lavičke in zanimivosti za še bolj razvajenega človeka je na pretek. Vsekakor pa pri tem ne gre samo za zanimivosti, pomembnejša je zgodovinska vrednost zbirke, ki si jo je doslej ogledalo že mnogo domačinov in morda še več tujcev. Žal pa je zbirka doslej javnosti nepristopna. Ker pa je zbirka izredna zgodovinska privlačnost za poljudno znanstveni pouk in zlasti za študente ter zgodovinarje, bi bilo želeti, da bi bil v Tržiču čimprej odprt muzej farmacije in medicine. Pred leti je bilo sicer že slišati, da bo odprt v Tržiču takšen muzej, vendar doslej še ni bil. — V razgovoru z mag. ph. Najstarejši ohranjeni zdravniški recept, z datumom 19. 1. 1701, je tudi v zbirki farmacije v Tržiču Zdenkom Lavičkom pa smo zvedeli, da sedaj bolje kaže in da bo muzej odprt v sedanjih lekarniških prostorih, brž ko se bo lekarna preselila v novi zdravstveni dom. Želeti je, da se bo napoved tokrat uresničila, saj bi bila ta ustanova dragocena javna znanstvena zbirka, ki bi bila tudi za tržiški turizem nadvse pomembna in mikavna. FaBo 4 Gorenjske KRANJ, 8. SEPTEMBRA 1958 BARJI MLIN 91 Gorenjska je etnografsko zelo zanimiva, ni pa še načrtno obdelana. Mestni muzej v Kranju ima sicer v svoji etnografski zbirki že zbranega nekaj Babji mlin. — Dobra ideja za tistega, ki se mu je ženica postarala. Zal je to mogoče samo v ljudski domišljiji. gradiva materialne in duhovne ljudske kulture na Gorenjskem, vendar čaka etnografe tu še veliko dela. Letos je posebna ekipa muzeja pričela s sistematičnim raziskovanjem Gorenjske in Zanimivosti LETALO ZA 102 POTNIKA V Angliji preizkušajo novo letalo — Comet 3B, po katerem bpdo izgradili v bližnji prihodnosti novoizvedenko tega letala, ki bo zelo hitro in bo sprejelo 102 potnika. i 4000 LET STARA GROBNICA V Južni Moravski v CSR so odkrili grob plemenskega poglavarja iz neolitske dobe. V grobnici, ki je stara 4000 let, so na- • šli tudi nekaj strelic z lepo iz- J delanimi konicami. NOV REAKTOR V ZDA V ZDA so te dni spustili v tek prvi nuklearni reaktor, ki za gorivo uporablja plutonij 239. Dosedanji reaktorji so uporabljali samo uran 235. KOLIKO TEHTA PIKA Neki Francoz je položil na tehtnico dva enaka koščka papirja. Potem je na enega izmed svinčnikom. List s piko je bil obeh napravil piko z navadnim za dve tisočinki miligrama težji od praznega. Vsekakor natančno tehtanje. NAJMANJŠE LETALO Neki norveški inženir je izdelal letalo, ki ima obliko letečega krožnika in lahko vzleti navpično. Letalski prototip ima dva sedeža, izdelan je iz plastične snovi in tehta 250 kilogramov. Letalo lahko pristane tudi na ravni cesti. Cena letalu je 20 tisoč kron. lahko upamo, da bomo v nekaj letih končno le dobili popolno sliko ustvarjalne sile gorenjskega človeka v preteklosti. Koliko zanimivosti je še po podstrešjih kmečkih hiš. Z napredkom civilizacije bo to propadlo in se izgubilo. Na sliki sta dve panjski končnici, ki jih hranijo pri Poglajnu na Okroglem! Izvirata iz začetka,tega stoletja, motivi pa so sprejeti po starejših. Na take in podobne zanimivosti naletimo na vsakem koraku. V cerkvi na Okroglem hranijo n. pr. staro svetilko iz pločevine, ki je zelo zanimiva in se je zanjo zanimal že kranjski Mestni muzej. Ta svetilka tu propada, razjeda jo rja in prav bi bilo, da bi take predmete oddajali v muzej. Spoštovane zakonske žene! Motiva, ki je na tej panjski končnici, ne vzemite preveč resno, sicer se tudi vam utegne pripetiti kakšna neprijetnost. Po čem merimo moč kake države? Ce bi se ozirali na površino ozemlja, bi bile velesile Antarktika, Afrika, Grenlandija, Sibirija. Ce bi vzeli za osnovo samo število prebivalstva, bi bila Kitajska gospodar sveta, saj šteje že preko 600 milijonov prebivalcev in je torej vsak četrti človek na svetu Kitajec. Toda ugled posamezne države presojamo predvsem po gospodarski moči, ta pa spet sloni v bistvu na industriji, in zlasti na proizvodnji jekla, ki je konec koncev osnova za vso ostalo industrijo. Jugoslavija se je pred to vojno v tem pogledu znašla v svetovnih pregledih pod rubriko »ostali proizvajalci«, saj je v resnici proizvedla na leto borih 230.000 ton jekla, pač pa smo izvozili letno pol milijona ton železne rude, iz katere so tujci potem kovali orožje za gospodarski, politični in celo vojaški pritisk na nas, tedaj zaostalo industrijsko državo. Lani pa je naša industrija prvič presegla magično številko milijon. Proizvedla je namreč 1,054.000 ton jekla in ga 120.000 ton lahko celo izvozila. To je nujen sad izrednih naporov naše države v prvih povojnih letih in tudi visokih investicij v črno metalurgijo. Skupnost je namreč vložila v težko industrijo 184 milijard dinarjev, pri če--mer je Zenica dobila največ: 75 mili-ard dinarjev. Izgradnjo tega našega velikega kombinata, ki pogolta vsak dan 240 vagonov železne rude, 150 vagonov apnenca, 80 vagonov drugega mate- MUZEJ LEDU V ZDA so nedavno osnovali »muzej ledu«, edinstven te vrste na svetu. V posebnih hladilnicah hranijo zaradi bodočih proučevanj vzorce ledu, vzete iz različnih globin ledenih ploskev na Grenlandu in Antarktiki. Ledene cilindre, ki jih iz kompaktnih mas ledu dvigajo s posebnimi dvigali, dele na dva dela. Prvo polovico znanstveniki proučujejo na samem kraju, drugo polovico pa spravijo v ZA RAZVEDRILO muzej. V ledu so pri analizi naleteli na vulkanski pepel, meteorski prah, bacile in mikrobe, ki so jih zračni tokovi odnesli v gornje plasti atmosfere in ki so pozneje skupaj s snegom spet padali na zemljo. Na osnovi teh ugotovitev lahko dobe zanesljive podatke o zračnih tokovih v času, ko se je ustvarjal led, o času najmanjših vulkanskih aktivnosti, o množini radioaktivnega prahu in starosti ledu. riala, je od vsega začetka omogočila mladinska proga Samac—Sarajevo. Zato pa Zenica s svojimi 600.000 tonami proizvedenega jekla tudi prednjači pred vsemi drugimi našimi železarnami (Jesenice, Store, Ravne, Sisak, Nikšič, Smederevo). Morda še ne veste, da ima zeniški kombinat sam 67 km lastnega železniškega omrežja, 25 lokomotiv in 200 tovornih vagonov. In najbrž tudi ne slutite, da znaša vrednost letne proizvodnje celih 110 milijard dinarjev. Strokovnjaki sodijo, da je moderna industrija zidana na stebrih 26 osnovnih surovin, brez katerih ne more uspevati. In Jugoslavija ima ravno 23 teh surovin. Zaloge premoga so na primer ocenjene na 15 milijard ton in bi nam zadoščale za približno 1000 let, četudi ne bi imeli na razpolago nobenih drugih virov energije. Domače jeklo je omogočilo pospešen razvoj naše strojegradnje. Z njim so pomagali graditi naše nadaljnje ključne objekte, z njim se je postavila na noge naša avtomobilska industrija, ki je do sedaj izdelala že preko 10.000 vozil in z jeklom končno gradijo ladje vise tri naše velike ladjedelnice v Splitu, na Reki in v Puh. Tudi ogrodje najmodernejše potniške ladje »Jugoslavija« (2600 BRT) je iz našega jekla. Dolga je vrsta proizvodov, ki smo jih začeli sami izdelovati šele po zadnji vojni: traktorji, tovorni in potniški avtomobili, kolesa, avtobusi, vagoni, radijski aparati, kinoprojektorji, ladje, elektronske cevi, rentgenski aparati, telefoni, stroji za hlajenje, kabli, izolatorji, gospodarski aparati, železniški tiri, brezšivne cevi, koks, benzol, zdravila in v najnovejšem času tudi radio-izotopi, vsi ti proizvodi so posredno ali neposredno vezani prav na jeklo. V našem primeru torej tisti milijon ton jekla, ki ga izdelajo naše železarne. V marsikaterem oziru smo seveda še vedno odvisni od uvoza, vendar so laskave tudi »izvozne« številke. Naša strojegradnja pošlje na svetovna tržišča vsako leto za več kot eno milijardo deviznih dinarjev raznih strojev, prav tako izvozi elektroindustrija za eno milijardo svojih izdelkov in kemična industrija celo za 4,2 milijarde dinarjev. ZENICA NAŠA NAJVEČJA ŽELEZARNA -15 MILIJONOV TON PREMOGA - LANI NAD MILIJON TON JEKLA Ne bomo se dosti motili, če trdimo, da je jeklo kruh industrije, temeljni kamen narodnega gospodarstva. In tega kruha imamo danes kar precej, štirikrat več kot pred vojno. Motoriziram pešci Človek živi dlje kot žival — Ko sem mu prinesel račun, je padel v nezavest. Nato sem mu prinesel dvojni konjak, da bi si opomogel. Ali naj konjak tudi računam? (Iz »Delavske enotnosti«) Kdo dočaka višjo starost, človek ali živali? Odgovori na to vprašanje so kaj različni. Med ljudmi je razširjeno mnenje, da živi mnogo živali dlje od človeka. 2e več tisoč let stare legende pripovedujejo o čudotvornn Bernie Schmidt patentirala novi izum, s katerim se bodo lahko motorizirali tudi pešci. Gre namreč za majhen motor, kot ga rabijo pri čolnih. Ta motor pritrdi pešec na svoj hrbet, na nog* pa kotalke, ki so povezane z motorje*11, kot kaže naša slika. Motor ima ročno upravljanje in dve brzini, ki ju i»e' njaš s pritiskom na posebno vzmet-Motor je seveda zvezan le z eno kotalko na eni nogi in se ga lahko »odklopi« tako, da pešec preprosto dvigD* od tal »motorizirano nogo«. /--*\ FRANK OWTN: 41 EDDIE CHAPMAN P R I POVE D UJ E Nekega dne sem se od srca nasmejal. Šel sem si ogledat neki vohunski film. Vohun z običajnim obrazom pokvarjenega lopova, je nosil s seboj svoj radijski aparat v ogromnem črnem kovčku. Kadar je hotel oddajati, je kratko malo odprl kovček, izvlekel mikrofon in začel govoriti v eter. Tako je bil v neposredni zvezi s poveljnikom neke nemške podmornice. »Halo,« je imel navado reči, »tu številka sedem. Drevi ob devetih zapušča en konvoj X.« S tem je bila oddaja končana in vohun nikoli ni imel nobenih neprijetnosti pri prenosu, uslužni poveljnik pa je bil zmeraj pripravljen delati po njegovih navodilih. Radoveden sem, ali je človek, ki je zrežiral ta film, poznal težave pri radijskih oddajah in probleme valovnih dolžin, anten in vremenskih razmer. Ali se je kdaj vprašal, kako je možno ob določeni uri popolno jasno sprejeti ali oddati kako sporočilo, potem ko že uro kasneje iahko pride do takšnih motenj v etru, da v slušalkah samo brenči in hrešči kot v peklu. V časih pa je vreme tako slabo, da je treba črke ponavljati štiri ali petkrat zapored, da bi jih lahko slišali. In še eno, zapomniti si je treba, da je veda o motenju radijskih oddaj in o ugotovitvi mest, od koder kdo oddaja, postala dejansko popolna. Tedaj so sedeli v vsaki deželi vsak dan pri sprejemnikih sposobni ljudje. Vsakdo je moral paziti na vrvico na kratkem valu. Če je opazil kak »ilegalni oddajnik« je opozoril na to druge postaje. Ko je »ilegalni oddajnik« vnovič oddajal, so se aparati vseh postaj v deželi povezali z njim in potem so zarisali črte od ene točke lokacije do druge. Tako so dobili približno mesto, od koder je izvirala oddaja. Zatem so poslali izvidnice za radiolokacijo. Te so delale po istem postopku in stalno zoževale krog, dokler na koncu niso odkrile kraja oddaje. Vedel sem, da so imeli Nemci v Rennesu takšen lokacijski center; ljudje so se menjavali vsaki dve uri in prepričan sem, da se jim je posrečilo ujeti več zavezniških agentov. Da bi ga ne odkrili, mora agent storiti marsikaj — često mora spremeniti stanovanje, spremeniti valovne dolžine, oddajati ob raznih urah in vsak dan uporabljati drugačno šifro. Nerednost v oddajanju in predvsem kratkoča sta ključ do uspeha. Štiri do osem minut za eno oddajo je dovolj. Prst se ne sme dotakniti ključa bolj, kot je nujno potrebno. V tem nesrečnem svetu, kakor v svetu gangsterjev, ki sem ga spoznal, je geslo »povej toliko kot nič« edina pot da te ne ulove. Ni lahko instalirati modernega radijskega oddajnika. Pri nekaterih potrebuješ dve anteni. Tudi zveza z zemljo je bistvenega pomena. Delati je treba tako, da zbudiš čim manj sumov. Seveda je idealno imeti dva aparata v hiši in uporabljati njihovo anteno. Iz vsega tega se da razbrati, da je vohun, ki oddaja iz hotela, kot je to v navadi v filmih in ilustracijah, v hudi nevarnosti. Za agenta, ki je že dobil zvezo, je največja skušnjava ravno želja, da bi delal dalje kljub nevarnosti. To mu pogosto prinese pogubo. Druga poglavitna stvar je uporaba šifre. Yardley, ki je napisal »The American Black Chamber« (Ameriška črna soba) trdi, da lahko dešifrira sleherno šifro. Šifra mora biti po možnosti čimbolj »nepremočljiva«. Moja prva šifra je bila preveč preprosta in prepričan sem, da bi jo strokovnjaki razrešili po kratkotrajnem proučevanju. Kasneje sem dobil drugo, ki bi jo bilo moč razrešiti samo po daljšem tuhtanju. Potemtakem se da iz tega sklepati, da pošiljanje informacij ni samo odvisno od govorjenja v mikrofonu in od pošiljanja šifriranih podatkov. V naslednjih tednih sem poslal mnogo sporočil kot odgovor na vprašanja Nemcev. Še zlasti so bili radovedni, katere ameriške divizije so v Angliji in kakšni so njihovi divizijski znaki. Prosili so me tudi za opis protiletalskih enot v Londonu, posebej še v parkih blizu Piccadilja. Vse te informacije sem jim poslal. Čez nekaj dni sem jim lahko sporočil, da sem končal vse priprave za res veliko delo, ki ga bom skušal opraviti tisti večer ob šestih s pomočjo mojega starega prijatelj3 Freddvja, ki je mojo ponudbo sprejel. Naslednje jutro sem poslal sporočilo, da se mi je poC*' jetje posrečilo. Nemci so odgovorili s čestitkami. Aprila sem poslal v Pariz poročilo s prošnjo, naj predlagajo, kako se bom vrnil. Von Grunen je bil obljubil, da se bom vrnil s podmornico in da se bomo o vseh podrobnostih pomenili po radiu. Rekel sem jim da je nujno, ker da so medtem aretirali Freddvja, da mi tla pod nogaml postajajo vroča in da moram potemtakem čimprej zapu~ stiti Anglijo. Odgovor je bil nenavaden; glasil se je: »Podmornice ne moremo poslati. Predlagamo, da uja' mete potniški parnik za Lizbono.« Ko sem to zvedel, me je zgrabil smeh. Zavraga, t0 med vojno ni bilo tako lahko! XI. POVRATEK Vkrcal sem se na majhno prekooceansko tovorno ladj0 z okrog tisoč tonami nosilnosti. Ravnokar so natovoril1 premog in zato je bila ladja umazana. Vsepovsod je bil° polno prahu in prehodi na ladji, okenca in ležišča so prekrita z nekaj palcev debelo plastjo umazanije. bila KRANJ, 9. SEPTEMBRA 1958 Gias Cmrenj&M& 5 Bled - odlično Gornjesavska dolina - zelo slabo Po podatkih Zavoda za stati- agencijami. Seveda so na pove- bo opravili ,sodi predvsem gor-■tiko LRS in analizah Gorenjske čani obisk tujih turistov vpli- njesavska dolina. Tamošnja trgo-turistične podzveze, sodi letos- vale tudi ugodne cene gostinskih vinska in gostinska mreža še BJa turistična sezona med naj- in ostalih storitev. Svoj delež pa zdaleč ni bila zadovoljivo pripravljena na sprejem letošnjih turistov. Ne bi kazalo naštevati vseh pomanjkljivosti, ne bo napak, če omenimo, da je bilo oskrbovanje turistov z bencinom zelo slabo. Bencina kljub pogostemu povpraševanju največkrat ni bilo moč nabaviti. Nasprotno temu pa je trgovska mreža na Bledu, čeprav s preskrbo sadja in zelenjave ni bilo najbolje, prestala izpit letošnje turistične sezone z odličnim uspehom. s. 900 utrni Gorenjske Na pobudo naših turističnih propagandistov so Belgijci posneli propagandni turistični film pod naslovom »Gorenjska poleti«. Režijsko knjigo za film je sestavila Gorenjska turistična podzveza. Snemalna ekipa je opravila svoje delo v dneh od 8. do 15. avgusta. Na 900 m dolgem filmskem traku širine 16 cm so zajeti vsi kraji Gorenjske, katerih prirodne mikavnosti so količkaj pomembne za inozemski turizem. Film je razdeljen na 7 delov, in sicer: prihod na Bled, bivanje in zabave na Bledu, izleti z Bleda v bližnjo in daljno okolico, dalje Kranj s Krvavcem, Jezersko, ZelezniKi, Poljanska dolina in Sorska planina. Sesti del filma pripoveduje o Kranjski gori, medtem ko je v sedmem delu — epilogu to potovanje zaključeno. Film poživljajo tudi prizori z lova in ribolova ter druge turistične zanimivosti (aerotaksi, camping, folklora, zgodovinske znamenitosti itd.). Nadejajo se, da bo letos na ceno pri pridelovalcu in prodaj- Laboratorijska obdelava filma bo Gorenjskem okrog 2.000 vagonov no ceno na drobno v mnogih zaključena do konca septembra, tržnih viškov krompirja, 60 va- primerih nerazumljivo visoka. Film je namenjen propagndi, ki gonov namiznih jabolk in pre- Čeprav je letos ponudba krom- bo opravljena v zimskem času cejšnja količina zelja. Odkup pirja velika, tega na trgu ni opa- za prihodnjo sezono. Preko KZ bo uravnavala poslov- žiti. Krivdo za to nosijo trgov- Razen Belgijcev se tudi Svija zveza v Kranju, ki je hkrati ska podjetja, saj z majhnimi carji močno zanimajo za turi-*brala podatke o tržnih viških zalogami krompirja zadržujejo stične privlačnosti Gorenjske. V P°smeznih pridelkov in takoj cene krompirja. Prav bi bdlo, da letošnji sezoni sta obiskali Go-QaVezala stike s tržiščem. Po bi inšpekcijski organi od časa renjsko kar dve filmski skupini f'ojih zastopnikih širom po dr- do časa posvetili tudi temu po- ^ gvice, in sicer ekipa Radio- javu več pozornosti. televizije in ekipa lovske zveze. -k s. Za turiste so kočijaži na Bledu dokajšnja zanimivost. Kako tudi J . . ne, saj jih velika mesta skoraj ne premorejo več. uspešnejše, kar jih je kdajkoli je prispevalo tudi lepo poletno Obeležil turizem na Gorenj- vreme. *em. Podobno velja tudi za tu- Ni pa letošnja sezona zabele-fizem v državnem merilu. žila zgolj uspehov; tudi neuspeha so bili zabeležni tolikšni hov in napak ni manjkalo. Do UsPehi, gre zasluga predvsem teh pojavov je prišlo zlasti tam, cepljeni propagandni službi kjer so bila osebna prizadeva-*°ma in v inozemstvu ter prož- nja odločujočih činitelj ev šibkosti pri iskanju neposrednih kejša. Med predele, kjer so tu-•tikov s tujimi potovalnimi ristično žetev slabše ali zelo sla- Odkup letošnjih kmetijskih pridelkov dob ro organiziran je obvestila večja potroš-^ška središča in vojne pošte o ^ogah pridelkov v kranjskem okraju. Pohvale vredno je tudi to, da Je GPZ obvestila o možnostih ^bave krompirja in jabolk tu-* Okrajni sindikalni svet in Preko njega ostale sindikalne organizacije na Gorenjskem. Ko-jektivi bodo torej lahko nabav-lJali krompir za svoje člane nevredno pri kmetijskih zadrugah. Do nekaterih težav pa je pri-k>, ker so na Gorenjskem zadaja leta posvečali precej pozornosti gojitvi kvalitetnih sort ^ornpLrja. Večina trgovskih Podjetij namreč ne gleda toliko 113 kakovost blaga, kot na ce-*°- Druga nerodnost pa je v da je razlika med odkupno 21. septembra V BOHINJU KRAVJI BAL Polletni plan dosežen (Nadaljevanje s 1. strani) Premijami reševati problem P'ač. S premijskimi pravilniki Moramo reševati le probleme v Proizvodnji. Premije naj se Plačujejo za prihranke in posebne uspehe. dopolnilni proračunski prispevek, ki ga občina lahko pred-P'še gospodarski organizaciji do u /o, naj bi bil po mnenju pristnih v bodoče regulator plač v Posameznih gospodarskih or-Sanizacijah. Poudarjeno je bilo, naj podjetja takoj začno pripravljati tarifne sporazume — Prava sorazmerja med posamez-Vlrni delovnimi mesti v podjetja da bodo z oktobrom lahko Pričela z izdelavo novih tarif-n'h pravilnikov. Pri izdelavi no-v'h tarifnih pravilnikov naj se £e povišuje tarifnih postavk, er so po novih predpisih o de->tvi dohodka plače odvisne le °d uspeha v proizvodnji. Osnova 2a izdelavo tarifnih pravilnikov P10^ biti analitična ocena de-,0vnih mest. C. R. Turistično društvo Bohinj bo v nedeljo, 21. septembra priredilo tradicionalni Kravji bal v Ukancu pri hotelu »Zlatorog« v Bohinju. Ob 10.30 uri bodo prignali živino s planin, nato pa jo bodo ocenjevali in sprejeli planšarje in sirarje. Na letoš- njem Kravjem balu bo srečolov, kjer bodo obiskovalci lahko dobili za 50 dinarjev plemensko bohinjsko juničko, hleb sira ali veliki zvonec. Popoldne bo ples planšarjev, igral pa bo Avseni-kov kvintet. JESENICE : KRIM 0:1 (0:1) JESENIČANI ODLIČNI IE V PRVEM POLČASU Groba igra Ljubljančanov Jesenice, 7. septembra. KRIM: Slevec, Bunc, Rozman, Gabršček, Razbornik, Matos, Marjanovič, Erzar, Slapničar, Kastelic, Valent. — JESENICE: Volarič, Rekar, Kos, Zupan, Hacler, Luznar, Kobler, Hribar, Brun, Medja, Črnologar. — Vreme sončno — sodnik Konic z Bleda — gledalcev 1000. Danes je bila odigrana na Jesenicah prvenstvena tekma enotne slovenske conske nogometne lige med NK Jesenicami in enajstorico Krima iz Ljubljane. Takoj v prvih minutah so Jeseničani prevzeli iniciativo in nevarno ogrožali vrata gostov. V 5. minuti je Brun nevarno streljal, vendar je šla žoga preko gola. Kmalu zatem je tudi Kobler streljal visoko preko vrat. Napadi Jeseničanov so se še vedno vrstili drug za dru- gim. Krimovci so bili vsi stisnjeni v obrambenem prostoru in so le poredko prišli pred gol Jeseničanov. Šele v 23. minuti so Ljubljančani nevarneje ogrozili domačine. Vendar je domača obramba nevarnost razčistila. V 33. in 37. minuti je imel Jeseničan Hribar priložnost povesti svoje moštvo v vodstvo, vendar je obakrat zgrešil cilj. V zadnji minuti prvega polčasa pa so gostje nevarno prodrli in po Slapničarju prišli v vodstvo. V drugem polčasu so Jeseničani občutno popustili. Krimovci so vse pogosteje prihajali pred vrata domačinov. Vendar pa so domačini kljub temu še nekajkrat nevarno ogrozili gol gostov. Tako je v 30. minuti Ljubljančanom z največjimi napori uspelo zaustaviti napadalce Jeseničanov. Nekaj minut pred SLOVAN : TRIGLAV 1:1 (0:0) Kranjčani nezasluženo ob točko Ljubljana, 7. septembra. SLOVAN: Knez, Herbst, Toplak, Pajer, Šlambergar, Podobnik, Bezjak, Verbič, Bratušnik, Kratohvil, Ure — TRIGLAV: Ga-lič, Štular II., Dolenc, Srakar, Brezar II., Martinovič, Pogačnik, Krašovec, Mihelčič, Brezar L, Štular I. — Sodnik Bencina iz Hrastnika — Gledalcev 800 — Igrišče »Slovana«. V današnji tekmi slovenske conske lige sta na igrišču Slovana igrala Triglav iz Kranja in domači Slovan. Čeprav je bil Triglav favorit srečanja je bil končni rezultat le neodločen. Pripomniti pa moramo, da so Kranjčani skoraj ves drugi polčas igrali le z 9 igralci. Takoj v prvi minuti je Mihelčič zastreljal stoodstotno priložnost, da bi zatresel mrežo domačinov. Kmalu pa se je igra umirila in napadi obeh moštev so se vrstili drug za drugim :n obrambi gostov kot domačinov sta imeli precej opraviti. Kljub temu pa bi lahko rekli, da so bili Kranjčani v prvem delu igre v rahli premoči. Boljša je bila Košarka VISOK PORAZ CELJSKIH KOŠARKARIC NA JESENICAH Jesenice, 7. septembra. Danes dopoldne je bilo na Jesenicah srečanje košarkaric KK »Celje« in KK »Jesenice« v borbi za točke v slovenski ligi. Domačinke so z odlično igro nadigrale svoje nasprotnice in jih premagale z visokim rezultatom 112:26 (60:11). To je doslej največja zmaga, ki so jo zabeležile Jeseničanke odkar igrajo košarko. Z odličnimi meti na koš sta se danes izkazali Jana Šnrd s 40 in Cilka Polka s 36 točkami. Številni gledalci so z velikim navdušenjem bodrili domačinke in jim ob koncu tekme tudvi veliko priznanje za tolikšen uspeh. U. Ljudska tehnika LJUDSKA TEHNIKA NA GORENJSKEM IMA 4124 ČLANOV Na Gorenjskem je precej zanimanja za LT. Trenutno delajo poleg Okrajnega odbora LT še občinski odbori v Radovljici, na Jesenicah, v Kranju in v Škofji Loki. Slednjemu so podrejene tudi osnovne organizacije LT s področja občin Gorenja vas, Železniki in Žiri. Nadalje dela 9 društev LT s 640 člani, 12 avto-moto društev z 2788 člani, radio klub s 108 člani, 5 foto - kino amaterskih klubov z 231 člani, 2 brodarski društvi s 57 člani in 13 krožkov LT po šolah s 300 člani ali skupno 4124 člani. Letos bi bilo še posebno potrebno vzbuditi zanimanje za LT po šolah. obramba, napadalci pa so nekoliko zatajili. Slika na igrišču se je v drugem polčasu povsem spremenila. Igralci Triglava so domač'-ne prisilili v obrambo. Končno je Mihelčiču v 24. minuti uspelo izkoristiti idealno priložnost in povesti Triglav v vodstvo. Takoj zatem so domačini začeli z grobo igro .medtem ko so Kranjčani nekoliko popustili. V 30 minuti pa je prišlo do nerazumljive odločitve sodnika Ben-čiča, ki je izključil iz igre Kra-šovca (Triglav). Zakaj je sodnik tako strogo sodil, ni bilo moč videti in tudi izključen igralec sam ni vedel, zakaj je moral zapustiti igrišče. Čeprav z igralcem več, domačini tega niso znali izkoristiti. Ker pa je Štular II kmalu zatem ugovarjal sodniku, ga je le-ta poslal v 33. minuti »na hladno«. Kranjčan: so igrali odslej le še z 9 igralci, vendar je Slovanu uspelo kljub temu le enkrat zatresti mrežo gostov. Na splošno lahko trdimo, da je bila obramba boljša od napada, medtem ko sta bila pri Triglavu najboljša brata Brezarja. Kranjčani so igrali danes precej bolje kot v prvem kolu, kljub temu pa bi kmalu zaradi slabega sojenja Benčine izgubili obe točki. Največja napaka sodnika pa je bila, ker ni dosodil enajstmetrovke v korist Triglava, ko je igralec Slovana v kazenskem prostoru igral z roko. M. Ž. JESENICE B : BRATSTVO 6:1 (1:0) PLANIKA : PREŠEREN 3:0 (1:0) Šah BRZOTURNIR V KRANJU V četrtek je bil v klubskih prostorih šahovskega kluba v Kranju redni mesečni brzoturnir za naslov brzopoteznoga prvaka Kranja v septembru. Tokrat se je turnirja udeležilo precej igralcev in je bila borba za prvo mesto dokaj ostra. Zmagal je Rob-lek z 12 točkami pred Čopičem 11, Stefetom 10, Fajonom in Ta-sevskim 9,5, Bukovcem ter Kavčičem 8,5 dtd. ŠAHOVSKI DVOBOJ NA JAVORNIKU V okviru krajevnega praznika Javornik - Koroška Bela je DPD Svoboda »Franc Mencinger« priredila šahovski dvoboj s šahisti z Jesenic. Srečanje je bilo na 13 deskah in so ga gostje odločili v svojo korist z 9,5:3.5. Tako visok poraz je bilo sicer pri-č.akovati, vendar pa ni nihče računal, da bodo domačini na prvih deskah zmagoviti (Korošec : Svetina 1:0, Zeleznikar : Noč 0:1, Jan : Malenšek 0:1, Tušar : Koblar remi). Razen dvoboja je bil izveden tudi brzoturnir za prvaka Javornika. Prvo mesto je osvojil Miro Noč. koncem pa je dal Brun dolg predložek v kazenski prostor gostov, toda idealne priložnosti Jeseničani niso znali izkoristiti. V današnji tekmi bi Jeseničani vsekakor s preciznejšemi streli na gol in z malo sreče lahko zmagali. Opaziti pa je bilo tudi dokaj grobo igro, ki so ji kumovali Krimovci. Sodnik Konic ni bil najboljši. J. Mili rokomet EKIPA MLADOSTI JE GOSTOVALA V TRŽIČU V petek,-5. septembra je ženska rokometna ekipa stražiške »Mladosti« gostovala v Tržiču in premagala domače moštvo s 23:1. Za moštvo Mladosti sta bili zlasti uspešni Bregarjeva in Kolmanova, ki sta kar 17-krat zatresli nasprotnikovo mrežo. KRANJSKI ROKOMETASI V KROPI Med tednom je GRP priredila propogandni nastop kranjskih ro-kometašev v Kropi. Nastopile so moške in ženske ekipe Mladosti in Planike. Obakrat je zmagala Mladost, in sicer pri ženskah 7:2 (4:1) ter pri moških 15:2 (9:0). Nastopili so tudi igralci Partizana iz Krope, ki so tesno podlegli, kombinirani ekipi Mladosti in Planike s 7:8 (2:5). Domači so bili zelo borbeni, izpopolniti pa bodo morah še tehniko. Z. ROKOMETNA IGRIŠČA BODO SPET OŽIVELA Komaj dobra dva meseca je, odkar so prenehala tekmovanja na rokometnih igriščih in že spet stojimo pred novo tekmovalno sezono. Letošnje tekmovanje bo mnogo pestrejše kot je bilo lansko, pa tudi število klubov se je precej zvečalo. Tako imamo nove rokometne klube v Kropi, na Bledu, v Dupljah in verjetno bodo rokomet začeli igrati tudi v Križah. Zal pa za rokometno tekmovanje ni zanimanja v jeseniškem kotu. Poleg teh novih ekip, pa bodo nastopile še ekipe, ki smo jih srečali na naših rokometnih igriščih že lansko tekmovalno sezono: Mladost iz Kranja, ki je največji favorit za naslov prvaka Gorenjske, Planika, Sava in IKŠ Iskra. Sodelovala pa bosta tudi lanskoletni prvak Gorenjske TVD Partizan Tržič, mlada ekipa Storžiča iz Golnika in druga ekipa Mladosti. Vzporedno z moškim tekmovanjem pa bodo tekmovale tudi ženske in pionirji. Tekmovali bodo v dveh ligah, kolikor se bo prijavilo zadostno število ekip. Z. DRUŠTVA PARTIZAN NA GORENJSKEM PRED NOVIMI NALOGAMI V petek, 5. t. m., je bila v Kranju seja načelništva Okrajne zveze Partizan za Gorenjsko, na kateri so razpravljali o dosedanji izvršitvi programa dela za letošnje leto in o okrajnih tekmovanjih in prireditvah, ki še bodo (okrajno prvenstvo Partizana v plavanju, atletiki, odbojki, košarki, streljanju z zračno puško in pionirskem mnogoboju). Doslej je bil najuspešnejši okrajni vaditeljski tečaj, na katerem so gorenjska društva Partizan pridobila 34 novih vaditeljev in vaditeljic. Važnejša razprava na seji je bila še v zvezi z izvedbo letošnje proslave ob »Tednu otroka«. V ta namen bodo društva in Okrajna zveza izvedla od 6. do 13. oktobra letos društvene izbirne tekme v pionirskem mnogoboju, za zaključek pa 19. oktobra na Bledu okrajne tekme v pionirskem mnogoboju za prehodni memorial »Darinke Kumerjeve«. To tekmovanje bo združeno z izleti sodelujočih pionirjev. Nadalje so sklenili, da se bo kongresa za telesno vzgojo, ki bo od 16. do 18. oktobra v Beogradu, udeležilo tudi 3-člansko zastopstvo organizacije Partizana z Gorenjske. -an 6 CI«* Gorenjske l KRANJ, 9. SEPTEMBRA 1958 »Vespo« prodam. Naslov v ogl. oddelku pod »140.000«. 1535 Ugodno prodam približno 15 tisoč kv. metrov obdelovalne zemlje blizu Kranja ob cesti proti Šenčurju. Poizve se v ogl. oddelku. 1536 Prodam klavirsko harmoniko 80 basov, 2 registra, znamke Herold, po ugodni ceni. Tavčar Kari, Kranj, Tomšičeva 19 1537 Izgubil sem rjavo denarnico z osebnimi dokumenti od Goric do Predoselj. Poštenega najdi- RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 8. SEPTEMBRA 8.05 Pisana paleta. 9.0(5 Radijski roman — Jules Roy: Srečna dolina — XII. 10.10 Baročni mojstri. 11.30 Oddaja za otroke a) Puškin: Pravljica o ribiču in ribici, b) Pesmi za naše male. 12.00 Igra kvintet Jožeta Kam-piča. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Matija Absec: Izkušnje z rejo sivorjave živine na Pšati. 13.30 Popularne melodije v izvedbi orkestra Mantovani. 14.00 Pet pevcev — pet popevk. 15.40 Listi iz domače književnosti — France Bevk: Pot v svobodo. 16.00 V svetu opernih melodij. 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot.) 18.00 Družinski pogovori — V. Cvetko: Svobodne aktivnosti naših strok. 20.00 Revija zabavne glasbe. 20.30 Melodije iz filmov »Fant s trobento«, »Trije kavalir -ji« in »Prostor na soncu«. 20.55 Pisatelji o sebi: Fernand Gregh. TOREK, 9. SEPTEMBRA 8.05 Glasbeni album. 8.40 Potopisi in spomini — Na-sredin: Ljubezen se prične pri vodnjaku. 9.30 Drobne skladbe W. A. Mozarta in L. van Beethovna. 10.10 Zabaven dopoldanski spored. 11.00 Za dom in žene. 12.00 »Za veselo srce in urne pete«. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rado Linzner: Ne zamudimo pripravit seme za jesensko setev. 12.25 Naši solisti pojo odlomke iz znanih oper. 14.00 Izberite si svojo najljubšo pesem. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Po slovenski planinski transverzali od Maribora do Kopra — XII. Pot na Triglav. 17.10 Za ljubitelje in poznavalce. 18.00 Kulturni pregled. 18.45 Domače aktualnosti. 20.20 Tri operne uverture. 20.45 Radijska igra — Bratko Kreft: Velika puntarija. 22.15 Za prijatelje jazza. SREDA, 10. SEPTEMBRA 8.05 Nekaj veselih opernih prizorov. 9.00 Z orkestrom skozi stoletja- 10.28 Iz slovenske solistične glasbe. 11.00 Ameriške popevke. 11.15 Športna reportaža: Morski pes. 11.45 V pesmi po Koroškem. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: O zdravilnosti medu. 13.30 Melodije za oddih in razvedrilo. 14.30 Radijski leksikon. 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Henry Fielding: Opis domače vladavine. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Plošča v ploščo. 18.00 Sestanek ob šestih. 18.45 Razgovor o mednarodnih vprašanjih. 20.00 G. Puccini: La Boheme, opera v 4 dejanjih. telja prosim, da proti nagradi vrne na naslov v osebni izkaznici. 1545 Lastniki dobijo pozabljene predmete: jopico, dežnik in kratke nogavice na kiosku »Ljudske pravice« v Kranju. 1546 Izgubil sem denarnico z dokumenti od Hrastja do Kranja. Najditelja naprošam, naj proti nagradi vrne na naslov v osebni izkaznici. 1547 Parcelo, 1000 kv. metrov, zazidljivo, na Kokrici pri Kranju, primerno tudi za weekend, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1548 22.15 Igra plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča. ČETRTEK, 11. SEPTEMBRA 8.05 Simfonična matineja. 9.00 Radijski roman — Jules Roy: Srečna dolina — XIII. 11.30 Oddaja za cicibane a) A. Popovič: Pismo išče dobrega človeka, b) »Ob potočku melje mlinček«. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Fercej: Jesenska paša. 12.40 Umetne in narodne pesmi poje obrtniško KUD »Enotnost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija. 13.30 Od arije do arije. 15.40 Filmska kronika. 17.10 Zabavna ruleta. 18.00 Četrtkova reportaža. 18.45 Radijska univerza — Jože Belin: Uporaba letal. 20.00 Četvrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Rad sem jih imel... 22.15 Moderna plesna glasba. PETEK, 12. SEPTEMBRA 8.05 V narodnem plesu po svetu. 9.45 »Sijaj, sijaj sončece«. 10.10 Odlomki iz oper in baletov. 11.00 Za dom in žene. 11.30 Iz jugoslovanskih samospevov. 11.15 Kmetijski nasveti — dr. France Ligler: Kravo smo morali zaklati. 14.30 Turistična oddaja. 15.40 Iz svetovne književnosti - Norah Burke: Sovraštvo v džungli. 16.00 Koncert ob štirih. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.40 Za lahko noč igra orkester Jackie Gleason. SOBOTA, 13. SEPTEMBRA 8.05 8.40 10.25 11.30 12.15 13.30 13.57 16.00 17.10 18.00 18.15 18.45 20.00 21.00 22.15 »Mladina poje«. Humoreska tega tedna — Žarko Petan: Hladilnik; Ljubezen med šahisti. Iz našega orkestrskega studia. Pionirski tednik. Kmetijski nasveti — ing. Lado Simončič: Izkoristimo v gozdovih izredno semensko leto. Samospevi za sopran z godalnim kvartetom. Operetna in lahka glasba. Ura ritmov in popevk. Pester glasbeni spored. Radijski leksikon. »V pesmi in plesu po naši deželi«. Okno v svet: Little Ročk. Zabaven sobotni večer. Zvoki za prijeten konec tedna. Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 14. SEPTEMBRA 8.00 Mladinska radijska igra — Pearl Buck: Zgodba o Len Mej. 10.00 Še pomnite, tovariši... — Cvetko Novak - Iztok: Iz pepela je zagorel še večji plamen. 10.30 Počitniške razglednice — Matija Maležič: V Ljubljani in okrog nje. 13.45 Za našo vas. 15.15 Iz operete Ivana Tijardo-viča »Mala Floramy«. 16.15 Glasbeni mozaik. 17.15 Radijska igra — Mark Tvvain: Pogodba o govedini. 20.00 Variete na valu 327.1 m. 21.00 Glasba za prijetno razvedrilo. 21.30 Športna nedelja. 22.45 Nočna melodija. Naši uslužbenki Fende Miri iz »Glasu Gorenjske« čestitajo ob drugi obletnici njene poroke in ji kličejo še na mnoga leta srečnega skupnega življenja. — Uslužbenci. Prodam železni štedilnik, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku. 1549 Prodam travnik. Pogačnik Fa-ni, Linhartov trg 14, Radovljica. 1550 Iščemo upokojenko za varstvo otroka, 7 ur dnevno. Naslov v oglasnem oddelku. 1551 Iščem samostojno frizersko pomočnico, mlajšo moč. Nastop takoj. Primožič Meri, Kranj. 1552 Sprejmem kovaškega vajenca. Zagotovljena hrana in stanovanjem Peric, Naklo. 1553 Preklicujem št. bi. 37818, izdan v Komisijski trgovini Kranj dne 20. 6. 1958. Beznik Tine, Kranj. 1554 Kupim 3 vprežne vozove za 2 konja nosilnosti po 2000 do 3000 kilogramov, po možnosti za vo-lovsko vprego. Ponudbe z opisom, v kakšnem stanju so in ceno pošljite na naslov Pariš Ivan, Puliči 82, Št. Peter u Šumi, Istra. 1556 Gostilna »Zlata riba« v Kranju Vam nudi prvovrstno štajersko in dalmatinsko vino — belo in črno. Ista vina dajemo čez ulico s popustom. Prepričajte se in boste zadovoljni. Vajenca s predpisano šolsko izobrazbo in samostojnega pomočnika sprejme takoj Rozman Franc, Kranj, Ljubljanska c. 5, avtomehanična delavnica. vključevanje nekoliko podaljšano, pozivamo vse delavnice družbenega sektorja in zasebne mojstre, da izkoristijo spregled, ki velja samo letos in skušajo vključiti v uk čimveč mladine. 0 delu predvojaške vzgoje na Gorenjske] vec mesecev priprave na 10. obletnico ZAPORA CESTE »Uprava za ceste OLO Kranj sporoča, da bo cesta III. reda št. 1314 Podnart—Lipnica zaradi popravila mostu preko Save v Podnartu v dneh od 9. do vključno 11. septembra 1958 zaprta za ves promet. V tem času je edina možna zveza za Kropo in Kamno gorico, kakor tudi iz obratne smeri, preko Radovljice.« ZAPORA CESTE »Uprava za ceste OLO Kranj sporoča, da bo Prešernova cesta na Jesenicah zaradi preložitve železniške kanalizacije zaprta za ves promet od 19. septembra 1958 do preklica. V času zapore ceste bo promet preložen v smeri ceste Gorje—Bled, skozi Železarno (z odcepom od Titove ceste pri Pokojninskem domu), dovoz do železniškega skladišča se pa bo vršil preko obstoječega podvoza, ali obstoječega nadvoza.« OBVESTILO Združenje šoferjev in avto-mehanikov LRS, podruž. Kranj, razpisuje trimesečni tečaj za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije ter višjo kategorijo za poklicne šoferje. Prijave sprejema tov. Jeran-ko v dopoldanskih urah v Komunalnem servisu (Komunala), Mladinska ulica št. 1, Kranj, do vključno 20. septembra. Odbor IZLET NA KRVAVEC prirede obrtniki iz Kranja dne 13. septembra 1958. Odhod z avtobusom ob 7. uri zjutraj izpred avtobusne postaje v Kranju. Prijave se iz prijaznosti sprejemajo v pisarni »Gorenj-ke«, Kranj, do 10. sept. 1958. OBVESTILO OBRTNA ZBORNICA KRANJ obvešča vse, ki se še žele izučiti v obrti, da je Svet za šolstvo pri OLO z ozirom na večje število prostih učnih mest in nezadostnega dotoka mladine sklenil spregledati 1. razred predizobrazbe za sledeče poklice: kovač, klepar, vodovodni instalater, izdelovalec cementnih izdelkov, kamnosek, krovec, pečar, tesar, zidar, steklar, kolar, lesostrugar, sodar, pletar, sedlar, mesar, pek, slaščičar (ženski) dežnikar, tapetnik, dimnikar in livar. Tozadevne prošnje, kolkovane z 30 in 150 din drž. takse, je vložiti na Tajništvu za šolstvo OLO Kranj. Po prejemu rešitve polagajo mladinci še preizkusni izpit iz slovenščine in matematike na najbližji vajenski šoli. Vse informacije o prostih učnih mestih dajejo občinske posredovalnice za delo. Ker je »STORŽIČ«, KRANJ, 9. septembra ob 9. uri matineja ameriškega barvnega filma »MEČ IN ROŽA«, ob 16., 18. in 20. uri češki barvni film »GLASBA Z MARSA«. 10. septembra ob 16., 18. in 20. uri češki barvni film »GLASBA Z MARSA«. 11. septembra ob 9. uri matineja amer. barv. filma »BOSONOGA GROFICA«, ob 16., 18. in 20. uri sovjetski barvni film »PEDAGOŠKA POEMA«. Vstopnice za matinejo so po 30 din. »PARTIZAN«, KRANJ: 9. septembra amer. barv. film »MEČ IN ROŽA«, 10. septembra sovjetski barvni film »PEDAGOŠKA POEMA«. 11. septembra italijanski film »KROV«. Predstave vsak dan ob 19. uri. »TRIGLAV«, PRIMSKOVO, 9. septembra ob 19.30 uri ameriški barvni film »BOSONOGA GROFICA«. »SVOBODA«, STRAŽIŠČE: 9. septembra ob 19. uri premiera sovj. barv. filma »PEDAGOŠKA POEMA«. »RADIO«, JESENICE: od 10. do 12. septembra amer. barvni film »ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. »PLAVŽ«, JESENICE: od 11. do 12. septembra amer. barvni film »NA OVINKU REKE«. ŽIROVNICA, 10. septembra ameriški barvni film »NA OVINKU REKE«. DOVJE MOJSTRANA, 10. in 11. septembra angl. barvni film »JUNAKI SHERVVOODSKEGA GOZDA«. BLED, 8. septembra ameriški barv. cinemascope film PRINC IGRALCEV«. Od 9. do 11. septembra francoski barvni film - glasbena komedija »FRANCOSKI CANCAN«. Predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri. RADOVLJICA, 9. in 10. septembra avstrijski barvni film »NOČ V BENETKAH«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 18. in 20. uri. 11. in 14. septembra jugoslovanski šport, film »GIMNAESTRADA«. V četrtek ob 20. uri. GIBANJE PREBIVALSTVA V KRANJU Poročili so se: Anton Erbežnik, delavec in Aleksandra Polajnar, tkalka; Jože Zavrl, nameščenec in Ljudmila Rozman, pre.šivalka; Franc Bonedik, elektromehanik in Marija Mesec, nameščenka; Anton Plut, belilski mojster in Antonija Permozar, tkalka; Marjan Cernilec, mizar in Vera Udovč, delavka. V ŠKOFJI LOKI Poročili so se: Franc Rupar, strojni ključavničar in Marija Oter, predilka; Luka Maslovar, čevljarski mojster in Ivana Mi-klavčič, šivilja; Jožef Dolenc, poljski delavec in Ljudmila Križnar, poljska delavka; Ivan Kene, železniški zavirač in Danica Habjan, predilka; Franc Pivk, finomehanik in Pavla Ku-ralt, gospodinja; Ludvik Poren-ta, elektromonter in Ivanka Jenko, predilka; Franc Frajham, poljski delavec in Nikolaja Ker-melj, lesna delavka; Vincenc Kavčič, strojni ključavničar in Vida Šifrar, podvijalka; Lenart Trobec, lesni delavec in Antonija Škraba, predilka; Peter Krajnik, mizar in Daniela Šubic, sne-malka; Pavel Čadež, strojni ključavničar in Terezija Šparo-vec, tkalka; Vladimir Pfeifer, mesar in Marija Trdina, gosp. pomočnica; Alojz Jurančič, varilec in Alojzija Šinkovec, uslužbenka; Ivan Igličar, gradbeni tehnik in Ivanka Hostnik, šivilja. Umrli so: Matevž Eržen, Marija Štajer in Frančiška Kušar. NA JESENICAH Umrli so: Janez Martelak, osebni upokojenec; Miha Kutin, kmet; Jakob Trpin, tov. delavec; Zdenka Golob, otrok; Uršula Jank roj. Erlah, gospodinja; Jožefa Sladic, roj. Gaš-perut, upokojenka; Matevž Pogačnik, tesar. Na zadnji redni seji strokovnega združenja učiteljev predvojaške vzgoje, so po daljši razpravi sprejeli vrsto sklepov, kako bodo izvedli teden predvojaške vzgoje ob 10-letnici delovanja predvojaške vzgoje. Na ta teden se vsi, obvezniki in učitelji predvojaške vzgoje, pripravljajo že od februarja, čeprav bo praznovanje šele decembra. V dnevih ob deseti obletnici bo vrsto prireditev, razen tega pa strokovno združenje pripravlja tudi izdajo brošure o delu predvojaške vzgoje v teh desetih letih. Da bodo ta teden lahko izvedli vse predvidene prireditve, je strokovno združenje prosilo za pomoč več podjetij, vendar skoraj brez uspeha, le »Sava« it Kranja je pokazala, da ima do dela predvojaške vzgoje vse razumevanje. V Radovljici bo 21. septembra zanimivo orientacijsko patrolne tekmovanj e obveznikov predvojaške vzgoje z vse Gorenjske. Tekmovalo bo okoli 25 tričlanskih ekip v treh disciplinah: streljanju, hitrosti in reševanju raznih nalog. Hhrati bo to tekmovanje tudi izbirno za setavo okrajne reprezentance,, ki bo dne 14. oktobra nastopila na republiškem prvenstvu v Mariboru. V soboto so se zbrali obvezniki predvojaške vzgoje bohinj-ni|l i t i ta »TBT^k s^ce občine na taborenju v Bo- JERALA JANI0- &zx££si£S$ je z njimi tudi 25 Skofjeločanov, ka prej zaradi služb niso mogb obiskovati pouka o predvojas» vzgoji. Obvezniki so v soboto urejali svoj tabor, včeraj pa že začeli s poukom. petdesetletnik Dasi je naš Janko naložil na ramena že 50. leto, bi mu tega skoraj ne verjeli. In vendar je to on sam moral priznati te dni v veseli družbi številnih prijateljev, v katerih sredini je praznoval ta lepi in pomembni živ-ljenski jubilej. Jeralov Janko je v naših krajih zelo priljubljen in cenjen. Življenje sta mu dala Miklavž in Meta na mali kmetiji na Ov-sišah, kjer je moral v mladosti otepati skromen kajžarski kruh. Domačija mu ni mogla dati sredstev za višje šolanje, dala pa mu je za to trdno vzgojo. Ob ljudskem uporu leta 1941 je bila Jeralova hiša med prvimi v okraju, ki se je odzvala klicom Partije in OF. V Jeralovi biši je bil ustanovljen tudi prvi Narodnoosvobodilni odbor. Janko je moral kot partizan še posebno veliko žrtvovati. V Ilovškem in Loškem odredu in v Šercerje- vi brigadi je doživel hude boje in napore ter je bil nazadnje v novembru 1943. leta težko ranjen in ujet. Po nekajmesečnem zaporu je bil leta 1944 poslan v koncentracijsko taborišče Maut-thausen. Vse te žrtve so mu ujekle-nile zavest in predanost idejam NOB. Domačini so spoznali v njem lik predanega, zvestega in poštenega borca za ljudske pravice. Vseskozi so mu izkazovali popolno zaupanje s tem, da so mu poverjali vodilne funkcije v družbenem in gospodarskem življenju kraja. Dlje je bil predsednik krajevnega odbora Podnart in ves čas tudi odbornik OLO Radovljica. Sedaj je odbornik ObLO Radovljica. Ves čas neumorno dela v ZZVI. Naš Janko vsekakor zasluži, da se ga ob njegovem prazniku spomnimo in da mu izrečemo za njegovo predano in nesebično delo javno priznanje. Želimo mu mnogo uspeha pri njegovem nadaljnjem delu in trudu za našo družbo. Njegovi prijatelji so Končno so po daljšem mrtvilu spet zaživeli odredi predvojaške vzgoje. Naloga odredov je« da obveznike predvojaške vzgoje seznanijo z osnovnimi obrambnimi vprašanji. Odredi so v vseh občinah vendar povsod niso delavni. Pohvaliti pa je treba od" rede predvojaške vzgoje v Cerkljah, Gorenji vasi, na Bledu, v Tržiču in Zdreh. FaBo V Mojstrani izpopolnjena vodovodna In električna napeljava Medtem ko so novi transformator v Mojstrani te dni že dogradili in bo DES v kratkem že začel z montiranjem naprav za novi priključek (predstavnik DES računa, da bo že v novembru zagorela nova luč), pa so prav tako v teku že dela za dokončno izpopolnitev vodovodi"? napeljave, ki v del vasi doslej še ni segla. Ob teh delih Pa kljub skromnim finančnim sredstvom ne bi smeli pozabiti n» ureditev javne razsvetljave. -zk Predavanje o pljučnem ra na Dovjem V ponedelek, 8. t. m. ob 19.30 uri bo v kinodvorani na Dovjei* zanimivo zdravstveno predavanje o TBC in plučnjemj raku. Dosle so bila podobna predavanja dokaj dobro obiskana. Takrat pa bo zdravnik - specialist z Golnika svoja izvajanja ilu' striral s slikami. Na ta način se bodo poslušalci z nevarnim« boleznima temeljiteje seznanili--zk Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju je bila zadnje dni nabito polna. Začela se je šola, vendar so številni zaman čakali, da b» lahko svojim otrokom kupili potrebne šolske knjige. TRGOVSKA PODJETJA S POLJEDELSKIMI PRIDELKI KMETIJSKE ZADRUGE KMETOVALCI Nudimo Vam po ugodni ceni gajbice - jabučare velikost JUG standarda.