DOM 108 Bilten Zavoda Marianum in salezijanskega poslanstva v Veržeju 2020 DOM 108 Bilten Zavoda Marianum in salezijanskega poslanstva v Veržeju 2020 Koronavirus, priložnost ali skušnjava? peter pucnik sdb direktor Zavoda Marianum Veržej Za cas med prvim in drugim valom epidemije lahko recemo, da smo dali »koronavirus v karanteno« ter bili zelo uspešni, saj smo ta cas izkoristili v polni meri za razne programe, ki ste se jih mnogi izmed vas tudi udeležili. D D ragi sodelavci, spoštovani gostje in prijatelji Zavoda Marianum Veržej. Poslovili smo se od leta, ki ga v zacetku njegovega teka nihce ni pricakoval v toliki drugacnosti od drugih let. Bi clovek rekel: »Saj ni res, pa je!« Kot za vsakega izmed vas je tudi za nas salezijance in sodelavce v Veržeju bilo to leto ekstremno drugacno. Niti pomisliti si ne bi upali, da bo hiša pol leta prazna – brez gostov, saj so rezervacije za bivanje v njej že za vec kot pol leta naprej kazale polno zasedenost le-te. Tako smo se s sodelavci hote ali nehote morali soociti z nastalimi razmerami. Ker vas je bilo veliko, ki ste poklicali ali pa nam pisali z vprašanji, kako smo, kako se soocamo s koronakrizo, se vam na tem mestu iskreno zahvaljujem za pozornost in podporo. Veliko nam pomeni, da smo povezani tudi v takih trenutkih, ki niso ravno »rožnati«. Ce bi vam želel odgovoriti na vprašanja, kako smo, kaj delamo, kako se soocamo z nastalimi razmerami, bi lahko rekel, da smo tudi te razmere vzeli bolj kot izziv in priložnost, da se s težavo soocimo ter skušamo kaj dobrega narediti in ne kot skušnjavo, ki bi nam jemala energijo in nas zamorila. Zato bi vam lahko dal neke vrste odgovor s prispodobo iz klasicne literature, ki nas spodbuja, kako se lotiti težav, ki nam jih prinese življenje. V njej nastopata junaka Odisej in Orfej. Zgodba pripoveduje, kako so sirene, prelepe demonske prebivalke otoka na zahodu velikih voda, le-te so na pol ženske in na pol ptice, z urokom svojega petja zapeljevale mornarje, ki so morali pluti skozi tamkajšnjo morsko ožino. Mornarji se jim niso mogli upreti in vsi so morali umreti, ker so se njihove ladje razbile ob pecinah. Ko se je nekoc Odisej, znan kot pogumen in spreten mož in še posebno iznajdljiv v nevarnostih, vracal domov, je svoje tovariše hotel obvarovati pred zapeljivostjo siren tako, da jim je zamašil ušesa z voskom. Tako namrec deklet - siren ne bi slišali. Sebe pa je dal mocno privezati k jamboru, da bi lahko slišal njihov glas brez usodnih posledic. Tako so se rešili pogube. Drugace je storil Orfej, junak iz grške mitologije, ki je s svojim petjem in igranjem na liro ocaral vsakogar. Enake težave se je lotil na tak nacin, da je to nevarno morsko ožino z zapeljivimi sirenami preckal tako, da jih je on s svojim petjem in igranjem na liro ocaral. Ocaral jih je tako mocno, da so mu sledile in postale popolnoma nemocne v zapeljevanju. Evo, s to zgodbo bi rad nekoliko opisal, kako smo se sodelavci in sobratje salezijanci soocali z epidemijo ter krizo v tem casu. Želeli smo biti podobni Orfeju in ne Odiseju. Odlocili smo se, da bomo naredili vse tisto, kar lahko naredimo v prid naše ustanove, da ne bomo »jokali« in se pritoževali, ampak naredili kaj koristnega za cas, ko boste gostje in prijatelji zopet napolnili našo hišo. Tako je bilo opravljenih veliko majhnih in tudi velikih del v hiši, za katera v casu polnega obratovanja le-te ni mogoce. Za cas med prvim in drugim valom epidemije lahko recemo, da smo dali »koronavirus v karanteno « ter bili zelo uspešni, saj smo ta cas izkoristili v polni meri za razne programe, ki ste se jih mnogi izmed vas tudi udeležili. Ob tem bi se rad iskreno zahvalil sodelavcem Zavoda Marianum, ki so v tem casu dali vse svoje moci na razpolago, da je lahko ustanova delovala na polno in smo vsaj delno nadomestili izgubljene priložnosti. Letni bilten, ki ga imate v rokah, je letos razmeram primerno tudi bolj skromen, saj je bilo precej manj dogodkov v naši hiši. Lahko pa recem, da je bilo vse, kar je bilo narejeno, narejeno z veseljem in veliko mero srcnosti. Kljub temu da še ne vemo, kaj nas caka v prihodnjih mesecih, vas že zdaj vabim, da se kaj oglasite, da pridete v goste in preživite nekaj dni z nami. Verjamem, da bomo lahko skupaj preživeli še veliko lepih trenutkov. V letu, ki smo ga v teh dneh zaceli, vam želim zdravja, veselja, blagoslova in odpornosti na vsakovrstne viruse, tako telesne, kakor duhovne. • Prisluhniti željam in prošnjam naših gostov Marijanišce in penzion Mavrica v koronskem letu primož korošec sdb vodja Marijanišca Bilo je vec pogovorov z ljudmi, za katere si prej nismo vzeli dovolj casa, nacrtovanja kdaj in ce sploh se bomo odpravili od doma in kaj vse bomo takrat storili. K K o sem v lanskem letu za glasilo DOM pisal clanek, sem se spraševal, kako zaobjeti vse, kar se je med letom dogajalo in s kom vse smo se srecali na naših programih. Tudi letos se seveda sprašujem podobno, je pa bilo letošnje leto v marsicem precej drugacno od predhodnih. Glavni razlog je bil vsem znani covid-19, s katerim nismo imeli težav samo v Sloveniji ampak po celem svetu. Slovo od leta 2019 in prehod v leto 2020 sta se pricela v Marijanišcu s tradicionalnim silvestrovanjem za družine, nadaljevalo se je z usposabljanjem animatorjev iz celotne Slovenije, obiskom bodocih birmancev iz Murske Sobote ter koncalo s pevskim vikendom z okrog 120 mladimi, ki so navdušeno vadili in prepevali nove pesmi, ki jim bodo prav prišle npr. pri popestritvi sv. maš v njihovih župnijah. Pricetek meseca februarja je bil v znamenju obiska pevskega zbora Gimnazije Ptuj in pevskega zbora z Vojnika ter obiskom kmetov iz celotne Slovenije, saj že vrsto let v zacetku meseca februarja organizi ramo »vikend za kmete« pod nas lovom Lepo je res na deželi. Vsako leto se trudimo, da bi pripravili zanimiv program, še posebej ker se mnogi vracajo in je potrebno vedno misliti, kaj bi jim v novem letu zanimivega in koristnega pripravili. Kmalu za tem so nas obiskali dijaki Gimnazije Želimlje, ki že vrsto let hodijo k nam na »dneve komunikacije « in prve zakonske skupine (Družina in življenje, zakonska skupina s Koroškega pod vodstvom Simona Potnika in zakonska skupina iz Maribora pod vodstvom Franca Brecka). Tudi clani folklornih skupin nas radi obišcejo in tako smo v drugi polovici meseca februarja gostili folklorno skupino iz Ložnice, malo kasneje pa animatorje iz Kranja. V casu zimskih pocitnic pa smo organizirali vsakoletne duhovne vaje za ministrante in ministrantke. In tako se je, cetudi je imel dan vec, tudi mesec februar iztekel. V zacetku meseca marca so bili naši pogledi že uprti dalec v prihajajoce mesece. Glede na rezervacije in povpraševanje se nam je obetala uspešna sezona, in ceprav se je pomlad komaj pricela, smo imeli že nekatere rezervacije do pozne jeseni. Pripravljali smo programe za pomlad in poletje ter poskusili izkoristiti vsak prosti trenutek, da bi se cim bolje pripravili na obisk naših gostov in da nas cas ne bi prehitel. Slišali smo sicer za razmere v Italiji in drugje po svetu, vendar se je vse zdelo precej oddaljeno. Nato pa se je prej kot v tednu dni vse spremenilo. V nedeljo, 8. marca, smo, kot je bilo predvideno, sprejeli manjšo skupino salezijancev, ki so se nameravali udeležiti vsakoletnih duhovnih vaj v Veržeju, tri dni za tem pa smo že prejeli s strani države obvestilo, da naj se pripravimo na zaprtje naše ustanove, ker se zapirajo tudi ostale javne ustanove. Vec kot tri mesece je bilo Marijanišce zaprto, vendar nam ni bilo dolgcas. Skozi celotno leto se trudimo, da je stavba Marijanišca cista in dobro vzdrževana, omenjeni trije meseci pa so nam dali priložnost, da se lotimo nekoliko vecje in bolj temeljite obnove. Ker je bilo gibanje omejeno, smo se odlocili, da se v samoorganizaciji, kot je bilo omenjeno, lotimo obnove prostorov Marijanišca. Velik del Marijanišca smo tako do meseca maja prepleskali, popravili poškodbe na hodnikih in v sobah, uredili sonaravni vrt in kamp ter preuredili prostore za cas, ko bomo lahko zopet sprejeli goste in bodo DOM 108 / 2 še vedno veljali nekatera priporocila in ukrepi v zvezi s preprecevanjem nadaljnjega širjenja covid-19. Cas zaprtja je bil cas negotovosti, mnogih vprašanj in iskanja odgovorov. Iskanja odgovorov kdaj in kako bomo lahko zopet odprli naše prostore in koncno naznanili našim gostom, da se lahko vrnejo. Bil pa je tudi cas, ko smo si lahko vzeli cas zase, nekoliko spremenili svoj delovni ritem in se posvetili recem, za katere prej ni bilo casa, npr. prebiranju knjig in clankov, ki nam koristijo pri našem delu, sprostitvi pri delu na vrtu, urejanju knjižnice in ucenju novih glasbenih inštrumentov, spoznavanju novih racunalniških programov in komunikacije preko njih (npr. Zoom). Bilo je vec pogovorov z ljudmi, za katere si prej nismo vzeli dovolj casa, nacrtovanja kdaj in ce sploh se bomo odpravili od doma in kaj vse bomo takrat storili (glede na to, katere trgovine so bile odprte) in iskanja po žepih zašcitne maske in ne telefona, kajti v trgovino si lahko vstopil brez mobitela, brez zašcitne maske pa malo težje, in vsakodnevnega preverjanja aktualnih novic s strani raznih državnih organov. Pomlad se je pocasi prevešala v poletje, in kakor pravi ljudska modrost: »Kdor caka, docaka«, smo tudi mi docakali izboljšanje razmer in ob koncu meseca junija znova odprli vrata Marijanišca ter sprejeli prve goste, ki so že nestrpno pricakovali »zeleno luc«, da lahko pridejo pocitnikovat v Veržej. Razmere glede epidemije so se sicer izboljšale, vendar je še vedno grozila nevarnost, da bomo morali znova zapreti naše prostore, ce ne bomo previdni oz. ne bi upoštevali priporocil s strani države v zvezi z aktualno problematiko v Sloveniji. Nošenje zašcitnih mask in redno razkuževanje rok je postala rutina, in ceprav smo se na zacetku nekoliko spraševali, kako bodo gostje sprejeli ta pravila, smo bili preseneceni nad njihovo »disciplino«. Tudi obede smo organizirali nekoliko drugace, v manjših skupinah, in bili preseneceni nad pohvalami gostov glede organizacije. Turisticni boni, ki so jih lahko koristili naši gostje, so nam vsekakor pomagali, tudi zaradi tega, ker smo preko njih navezali stike z novimi gosti in skupinami, ki so sicer v preteklosti že slišali za nas, a so letos prvic prišli na dopust v Veržej. Ce so bili poletni meseci bolj rezervirani za družine z majhnimi otroki, pa smo v septembru in oktobru dali vecji poudarek pri nekoliko starejših generacijah. Prisluhnili smo njihovim željam in pripravili nekaj novih programov, za katere smo menili, da jim bodo všec. Zadovoljni smo bili, ko smo videli, da smo se pravilno odlocili. Hvaležni smo tudi nekaterim našim stalnim gostom, ki so izkoristili dane razmere in med starejšimi v domacem kraju organizirali skupine ter jih pripeljali v Veržej. Mnogi med njimi so morda bili prvic po dolgih letih zopet na dopustu oz. nekoliko dlje od domacega kraja. Ko se sedaj ob koncu leta oziramo nazaj, lahko recemo, da je za nami uspešna, vendar na trenutke tudi naporna poletna in jesenska sezona. Vsi zaposleni smo se trudili, da bi se naši gosteje dobro pocutili in da bi jim v danih razmerah lahko ponudili kakovostne in zanimive programe, ceprav nekoliko spremenjene. Veseli pa smo tudi, ker so naši gostje odhajali od nas zadovoljni in z obljubo, da se še vrnejo. Cetudi je trenutno (zopet zaradi korone) cas zatišja, pa ne pocivamo, pripravljamo programe, razmišljamo o spremembah v Marijanišcu ter poskušamo prisluhniti željam in prošnjam naših gostov. Bil pa je tudi cas, ko smo si lahko vzeli cas zase, nekoliko spremenili svoj delovni ritem in se posvetili recem, za katere prej ni bilo casa. 3 / DOM 108 Delcek srcnosti in prleške duše Dejavnosti v rokodelskem centru DUO Veržej iris balažic Center DUO Veržej Iz knjige vtisov Rokodelskega centra DUO Veržej 4. 1. 2020 Ful lepo ste naredili! Cestitam!! (Vesna) 4. 1. 2020 Ste pa res ustvarjalni! (Irena) 6. 1. 2020 Vredno ogleda, srecno tudi naprej. (Jolanda) 11. 6. 2020 Zelo lepo, cisto in lepo zloženo. 22. 7. 2020 Hvala za vodenje. Zelo lepi izdelki in zanimiva razstava. (Nina) 24. 7. 2020 Zelo lepa razstava. Kratko in jedrnato. (Monika) 5. 8. 2020 Razstava nam cudovito približa bogastvo Slovenije in raznolikost ekosistema. 10. 8. 2020 Razstava je prelepa, upava da še prideva kaj. (Tia, Kristina) 1. 9. 2020 Koncno v RC Veržej. Pridni ste. Pohvalno! 18. 9. 2020 Navdušena sem, zelo lepo. 22. 9. 2020 Vsi smo zelo zadovoljni. (8.a Pink panterji) C C enter domace umetnostne obrti je prostor, v katerem naša domišljija vodi roke in nas ponese v svet ustvarjanja. Vse leto so naše prostore polnile skupine in individualni gostje, ki so prišli iskat znanje, spretnosti ali zgolj sprostitev. Žal je letošnje leto zaznamovala epidemija covid-19, tako da je bilo obiskovalcev bistveno manj kot prejšnja leta, a smo se toliko bolj potrudili za goste, ki so prišli na obisk v naše kraje. V letu 2020 uspešno zakljucen tecaj usposabljanja za NPK Zavod Marianum Veržej je v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje tudi v letošnjem letu izvedel 180-urni tecaj usposabljanja za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije loncarja. Tecaj je uspešno zakljucilo 13 kandidatk pod budnim ocesom mentorice Urške Ambrož. Kandidatke so poleg znanja in spretnosti pridobile tudi veliko novih prijateljstev, ki jih bodo spremljala na njihovi poti. Zavedamo se, da so to majhni, a pomembni koraki, ki mocno vplivajo na ohranjanje rokodelske dedišcine in dajejo upanje, da rokodelska dejavnost tudi v prihodnje ne bo pozabljena. Dejavnosti projekta Ethos Land Naše mobilne hiške, ki smo jih postavili lansko leto, so v letošnjem poletju predstavljale zavetje in namestitev številnim turistom. Poleti smo izvedli dve otroški koloniji, kjer so se otroci skozi razlicne delavnice urili v rocnih spretnostih, odkrivali naravne materiale iz domacega okolja in se zabavali. Prav tako pa smo skozi igro poskrbeli za razgibavanje in sprošcanje na svežem zraku. Tako sta naš kamp napolnila otroški smeh in rajanje veselih, radovednih ter vedoželjnih otrok. Konec avgusta smo izvedli craft kolonijo, kjer so se likovnice, umetnice in ustvarjalke po duši lahko preizkusile v ustvarjanju z glino, nekatere pa so že osvojeno znanje delile z manj izkušenimi. Druženje je bilo nepozabno, polno novih izkušenj in doživetij. Kolonije so potekale v okviru programa sodelovanja Interreg V-A SI-HU 2014–2020, projekt Ethos Land, ki je sofinanciran iz sredstev ESRR, po pogodbi o sofinanciranju št. SIHU190. Pri izvedbi kolonih nam je pomagal Zavod Mali vücejok. Sodelovanje v projektu Point natura 2000 Kot partner v projektu Point narura 2000 smo sodelovali z Obcino Veržej. V obcini Veržej je nova pridobitev info tocka Point natura, kjer smo pilotsko izvedli tri izobraževalne module »Plavcek zvedavcek«. Dva za zadnjo triado osnovne šole in enega za skupino otrok iz Zavoda Veržej s custveno-vedenjskimi in ucnimi težavami. Prav tako smo zaradi situacije z epidemijo pilotsko izvedli predstavitev turisticnega programa »Plavckove kolesarske poti« preko spletne aplikacije Zoom. Projekt Mala šola loncarstva V letošnjem letu smo priceli z Operacijo »Mala šola loncarstva«, ki je sofinancirana s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Nosilec operacije je Zavod Marianum Veržej, partnerji v projektu so Osnovna šola Veržej, Osnovna šola Gornja Radgona, Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru in Podružnica Cvetka Golarja Ljutomer. V zacetku poletja smo nabavili potreben loncarski material, septembra pa priceli s pilotskim izvajanjem interesne dejavnosti Mala šola loncarstva na štirih prleških osnovnih šolah, ki so partnerji v projektu. S tem projektom želimo prenos znanja rokodelstva prenesti na mlajše generacije in vse skupaj še nadgraditi. Želimo, da mentorji skozi izvajanje dobijo dodatna strokovna znanja in spretnosti, s katerimi bodo tudi po izteku Operacije lahko samostojno nadaljevali z izvajanjem dejavnosti loncarstva na šoli. Po izvedenem pilotnem programu Mala šola loncarstva bomo pripravili tudi predlog za izbirni predmet Loncarstvo in ga dali v presojo na Ministrstvo za šolstvo. Barvite in raznolike razstave Kot vsako leto se v Rokodelskem centru DUO Veržej trudimo svojo ponudbo in prodajo izdelkov popestriti tudi z razlicnimi razstavami. Tako smo za vas skozi poletje pripravili poucno in nadvse pestro razstavo Ekosistemi Slovenije, v sodelovanju z Inštitutom Lutra v okviru projekta Live naturaviva. V jesenskem casu pa so nam pros- tor napolnili in polepšali s svojimi mojstrovinami ustvarjalci iz KUD Ivan Kaucic Ljutomer, Likovna sekcija »Silvo Prelog« Ljutomer. Na ogled smo pripravili barvito likovno razstavo. Unikatni izdelki Ker so taki casi, da je druženje omejeno in si le s težavo medsebojno izmenjavamo doživetja in izkušnje, smo za vas pripravili pester izbor izdelkov. V naši prodajno – razstavni galeriji imamo na voljo kakovostne in unikatne izdelke, ki so nastali izpod rok naše loncarke Urške Ambrož in vam bodo obudili spomin na Prlekijo ali vas popeljali v obdobje babic in dedkov, ko se je jedlo z loncenih krožnikov in pilo iz loncenih skodelic. Izdelki so narejeni rocno in v vsakem je delcek srcnosti in prleške duše. Dobrodošli pri nas! DOM 108 / 4 Intervju z Julijo Pelc Dokler sami sebe ne sprejmemo, se ne moremo spremeniti marjeta bec V tokratni intervju smo povabili Julijo Pelc, psihoterapevtko in gestalt terapevtko, ki je bila letos tudi gostja duhovnih tednov za družine v Veržeju. Julija, se nam lahko na zacetku na kratko predstaviš? Kdo si, od kod prihajaš? Sem Štajerka, živim pa na Gorenjskem. Imam družino, moža in tri otroke. Ena hci je že porocena in sem jeseni postala babica, cesar se neizmerno veselim. Imam cudovit poklic. Celo življenje se srecujem z ljudmi, otroki - majhnimi in velikimi in njihovimi starši, katerim lahko za nekaj casa postanem sopotnica na njihovi poti odrašcanja in raziskovanja, kako premostiti ovire, na katere naletijo v življenju. Zase bi rekla, da sem vecna ucenka, željna dodatnega znanja, poglabljanja razumevanja sebe, da bi bila ljudem lažje v pomoc na njihovi poti samoraziskovanja. Kako si se pa odlocila za ta poklic? Za psihologijo sem se odlocila v gimnaziji, ko še nisem imela ideje o samem poklicu. Rada sem bila v bližini otrok, sem si pa želela, da moj poklic ne bi bil vezan samo na otroke. In pri tem se mi je zdela psihologija takšna izbira, ki mi nudi oboje. Šele tekom študija sem spoznavala, kaj psihologija v resnici je. Najvec pa sem se naucila v službi. Zacela sem v osnovni šoli, kjer sem delala 26 let. Kar veliko razredov sem ponavljala. Potem sem bila nekaj let v zdravstvu, zdaj pa sem na samostojni psihoterapevtski poti, sodelujem pa tudi pri programih varne vožnje za voznike zacetnike in programih vadbe varne vožnje za voznike s kazenskimi tockami. Sem tudi supervizorka. Znanja in izkušnje rada prenašam strokovnjakom v razlicnih poklicih, rejnikom in bodocim terapevtom. Že šest let sodeluješ z AMZS na Vranskem in delaš z vozniki. V cem je to tvoje delo specificno? Ko sem šla na Vransko na usposabljanje, sem ugotovila, da lahko tudi na tem podrocju nekaj prispevam. Videla sem namrec, kako pomembno vlogo imamo, da ozavestimo tako mlade kot bolj izkušene voznike o dejavnikih varne vožnje. Programi varne vožnje pomagajo voznikom pridobiti izkušnjo ukrepanja v razlicnih situacijah v prometu, v skupinski delavnici pa je v središcu pogleda clovek kot voznik. To je tista tocka, ki je mene pritegnila. Kakšni vozniki smo Slovenci? Imamo še veliko prostora za izboljšave :-). Vsaka nezgoda ima za sabo paleto posledic - veliko (ne)vidnih žrtev, ki nosijo to breme skozi celo življenje. V promet prihajajo vedno nove generacije, ki jih moramo nauciti najprej sobivati v življenju in prevzemati odgovornost zanj, za svoje odlocitve, da lahko potem to udejanjajo tudi v prometu. Zdi se, da nekateri potrebujejo res dolgo ucenje v pozno odraslost. Kako se pa na cesti odraža dejstvo, da današnje generacije mladih ne prevzemajo vec odgovornosti za svoja dejanja, ker za vse morebitne težave poskrbijo starši? Mnogokrat se ljudje jezijo na druge voznike, trobijo, preklinjajo... imajo veliko neustrezne neverbalne komunikacije, sporocajo: s tabo je nekaj narobe, z mano pa je v resnici vse v redu. Prelevijo se v policiste v civilu. Nekateri nacrtno izrivajo voznika z voznega pasu, se lepijo na zadek vozila, prehitevajo in na hitro zavirajo - skratka, ko poslušam voznike, ki prihajajo v programe varne vožnje, se vcasih sama cudim... Ne smemo pa posploševati na celo generacijo voznikov zacetnikov, mnogi med njimi se zavedajo tveganja in pomena pridobivanja izkušenj, takšne, ki so »fotri svojemu ocetu«, zrelejši od tisih, ki naj bi jim bili v vzgled. Prelaganje odgovornosti na drugega je lahka pot, da se ne soociš s sabo, ampak prevališ svoje slabo pocutje na drugega. To je nezrela drža, ki je ne moremo enaciti le z mladimi vozniki, žal je prisotna v vseh generacijah, na cesti, v medosebnih odnosih v družini in drugje. Katera custvena stanja, bolezni, nas naredijo nezanesljive voznike? Vsi vemo za alkohol in droge. Za varnost sta pomembni kakovostno psihicno in fizicno stanje. Vec kot je obremenitve v našem življenju, bolj bi morali presojati, ali je varno stopit v avto ali ne. So posamezniki, ki doživljajo vožnjo kot mesto sprostitve. Zelo jezni gredo v avto, da se bodo pomirili. Znano je, da naš razum, ko smo custveno preplavljeni, ne deluje enako kot takrat, ko smo custveno umirjeni in spociti. Primer: zgodba osebe, ki nikoli ni vozila opita, enkrat samkrat, ko pa se je zgodilo, da je sedla za volan opita, je povzrocila prometno nesreco s smrtnim izidom. To je breme, ki ga nosiš celo življenje. Zaradi sicer pomembnega kriznega dogodka se je oseba opila, se usedla v avto... in povzrocila niz novih posledic, ki doživljenjsko zaznamujejo njo, svojce in prijatelje žrtve in povzrocitelja prometne nesrece. Zato je zelo pomembno, da se v življenju naucimo obvladovati stresne situacije, imeti strategije samouravnavanja svojih custev in nadzor nad izbiro vedenja, odzivanja. Tudi ko se ne odlociš, se odlociš! 5 / DOM 108 Kako pa je s starejšimi vozniki? So zelo izkušeni, previdni, in malo bolj pocasni. Ce ni zdravstvenih omejitev, z izkušnjami še nekaj casa lahko nadomešcajo daljši odzivni cas zaradi pocasnejših refleksov. Ko pa pridejo bolezni, je pomembna vloga svojcev, ki naj vzpodbudijo obisk pri zdravniku in imajo nadzor nad uživanjem specificnih zdravil in vožnjo. Res pa je, da veckrat takšna pobuda ni sprejeta z razumevanjem. Izguba vozniškega dovoljenja predstavlja starejšim izgubo samostojnosti, neodvisnosti, mobilnosti in zmanjša obcutek svobode, kar so vse pomembne psihološke potrebe. Zakaj je med mladimi vozniki toliko prometnih nesrec? Mladi niso najpogostješi pozvrocitelji prometnih nesrec, je pa le-ta žal najpogostješi razlog njihove smrti. Mladost sama po sebi prinaša poudarjeno potrebo po dokazovanju, tveganju in doživljanju ugodja. Avtomobil je prostor, kjer do tega prideš na lahek nacin. Ce mlad clovek nima izpolnjenega življenja z drugimi možnostmi, kjer se potrdi in dokaže; da se s prijatelji zabava na zdrav nacin, da je prepojen s hormoni srece in zadovoljstva - tudi preko športa, druženja in hobijev, potem je avto bolj sredstvo do teh ciljev kot cilj sam po sebi. Daniel Siegel pravi, da je od 12. do 24. leta najnevarnejši cas za preživetje, ker v tem casu še ni zrelosti, ki se pricakuje od odraslih – zmožnosti samouravnavanja, odpovedovanja ugodju, da predhodno razmislimo, preden sprejmemo odlocitev o ukrepanju. V tem obdobju deluje psihološki mehanizem nerealnega optimizma. Gre za bazicno zaupanje v cloveku, da se bo zate življenje dobro izteklo. V prometu se to »preoblece« v prepricanje: meni se nesreca ne bo zgodila. Poglej, koliko je »pleha« na cesti, da bi ravno jaz doživel nesreco... Tako si ti vozniki privošcijo prevec drznosti in zato so tako ranljivi. Ce se dotakneva podrocja vzgoje: starši smo, oziroma bi morali biti, zgled svojim otrokom. Kaj moramo starši delati pri sebi, da smo lahko dober zgled otrokom? Poznati moramo sebe, se poglobiti vase. Ljudje smo si razlicni po osebnosti, pa tudi po vrednotah, ki jih živimo znotraj nekega družbenega okolja. Prepoznavanje sebe, lastnih prepricanj in vrednot – kako delujemo v svetu danes – nam bo pomagalo uravnavati same sebe. Clovek ima izjemno sposobnost in priložnost zreti v svoje ogledalo (reflektiranje) in opazovati, kako s svojim nacinom sooblikujemo odnose. Starši in zakonci, ki si vzamejo cas, kot tokrat na duhovnem tednu, negujejo prav to vešcino in s tem ustvarjajo okolišcine, katerih posledica je boljši odnos in komunikacija, vec povezanosti in dopušcajoce avtonomnosti. Na ta nacin so lahko dober vzgled tudi svojim otrokom. Zakaj se izogibamo pogledu vase? Vecinoma se zacnemo ukvarjati sami s sabo šele, ko gre nekaj v družini zelo narobe. Naši kulturi to ni lastno. Da bi pogledali sami vase in to prenašali znotraj družine in v delovna okolja. Usmerjeni smo k nalogam, k cilju. Se ne ustavimo. Ce bi se ustavili, bi morda ugotovili, da imamo pomembno vlogo pri tem, da nekaj ne gre takoj naprej, kot bi želeli. Lahko ugotovimo, da se sami ne pocutimo dobro, lahko smo razocarani sami nad sabo. To niso prijetna custva za nositi. Rušijo podobo o nas samih, kot smo jo zgradili. Ta podoba je lahko nerealna, idealna, lahko pa je celo blizu realnosti, pa nismo tega sposobni videti. Da smo že dovolj dobri. Nekateri ljudje imajo željo po boljšem, pa se pozabijo ozreti k sebi. Nekateri pa nimajo želje po napredku in so na istem mestu ter želijo, da se svet prilagaja njim. V odnosih zavzemajo drzo: »Ko se bodo drugi spremenili, bom tudi jaz v redu.« V takšnih odnosih je težko vzpostaviti dialog in potrebne kompromise. Ko imajo naši otroci izpade trme, ali so zelo žalostni, smo starši v stiski in vcasih bi jim najraje zapovedali, da se umirijo. Zakaj to ni prav? Neprijetna custva otrok praviloma starši doživljamo osebno, kot napad na nas. Vcasih kdo rece: ne smeš tega jemati osebno. Toda, kako naj tega ne jemljem osebno, ce so custva usmerjena k meni? Vendar se lahko odlocimo, da vklopimo razum in si recemo: to ni osebno proti meni, to je pot otrokovega izražanja. Lahko deluje kot nespoštovanje, je pa izraz potrebe otroka. Ce jim ne dovolimo, da izražajo neprijetna custva, jih otroci obracajo k sebi in potem v sozvocju z drugimi obremenitvami pride tudi do custvenih motenj, anksioznosti, depresije, samopoškodovanja... ali pa na drugi strani do prekomerne prijaznosti, da bi dobili pozornost in potrditev. Družin, ki ne spodbujajo pogovora in ne zmorejo reševati konfliktnih sitacij, navzven pa ohranjajo držo, kot da je pri njih vse v redu, ki so obremenjene s tem, kaj bo okolica menila o njih, ne zmorejo zagotavljati otrokom ustrezne podpore, ko se le-ti srecujejo z izivi odrašcanja, reagirajo pa lahko z uporom in neprilagojenim vedenjem. Verjetno je jeza tudi del razvoja? Seveda. Jeza je eno od osnovnih custev, ki nas usmerja v ravnanje, ukrepanje, da se soocimo z oviro. Nastopa v primeru oviranosti, neugodja. Razvojno se pojavi že v starosti 6. - 8. mesecev – razvoj se okrepi ob vstopu v šolo, ko je na vrhuncu razvoja tako jeza kot custvo strahu. V uporništvu jo prepoznamo tudi v mladosti. Pomembno je, da ima otrok oziroma mladostnik v tem obdobju na drugi strani dovolj trdnega (in ne togega) odraslega, ki mu nudi oporo. Pri tem discipliniranje ni prava pot. Ce ne išcemo kompromisov in vsilimo svojo voljo, bo otrok našel drugo podrocje, kjer se bo upiral. Za starše je najbolj pomembno, da se ne umaknejo, da ne bežijo, ampak z mladostnikom zdržijo. Razvojne naloge, ki jih morajo odrašcajoci otroci opraviti, so velik posel. Njihov svet cez noc postane nestanoviten, so v neravnovesju, polni notranjih konfliktov, ki se navzven pogosteje kažejo kot jeza, zavracanje, nestrpnost, »sikanje«. Vse to je posledica notranjega viharja. Ce starši ostanemo samo na ravni vedenja, ki ga vidimo, ostajamo na površini in se zataknemo v konfliktu. Za mlade je znacilno, da se zapirajo v svoj svet intimnosti, razmišljanj in custvovanj. In seveda tudi v svojo sobo. Vrata njihove sobe predstavljajo mejo spoštljivosti med notranjim in zunanjim svetom. Mnogim staršem bo lažje, ce se bodo zavedali, da to obdobje mine, da ni nic narobe ne z otrokom in ne z njimi kot starši. Moj nasvet: nikakor ne snemajte vrat s podbojev. Najstnik v stiski se ponavadi zapre, umakne z besedami: pusti me pri miru. Kako naj takrat starši odreagiramo? Spoštujemo njegovo željo ali se mu skušamo približati? Ponudimo svojo pomoc in spoštujemo željo, da mladostnik rabi umik v svoj prostor. Tudi ce dolgo ostane zaprt v svoji školjki, spoštljivo pristopimo. Spoštljivost mladostniku pove, da je za nas vreden, pomemben in da ga kot osebo jemljemo enakovredno. V taki situaciji je spoštovanje mladostnika izraz naše ljubezni do njega. Ce starši ne zmoremo mirne reakcije na stiske otrok, je custven (tudi jezen) odziv verjetno vseeno boljši kot ignoriranje otroka? Tudi custven ali manj primeren odziv je vseeno boljši kot ne-odziv. Vselej imamo moznost, da ga popravimo. Naš odziv nudi otroku odboj, v katerem vidi sebe in se cuti v stiku, ki lahko, tudi ce ni dober, omogoca potencial, da se pogovarjava naprej. Ce ni stika, dotika, ni odnosa. Brez odnosa pa ni napredka. Ljudje hrepenimo po stiku z drugimi. Biti prezrt je zelo bolece. Ce te tebi najpomembnejša oseba vztrajno ne vidi, je to globoka rana, ki jo je težko zaceliti. Spregledan DOM 108 / 6 otrok se nauci, da se lahko zanese samo nase in da življenje v odnosu z drugimi ljudmi ni varno. Tak otrok in kasneje odrasel hrepeni po ljubezni, sprejetosti, je vseskozi na preži, ostane v senci in lahko postane predmet zlorabe. Kakšna je razlika med socutnim starševstvom in permisivnostjo? Primer: otrok si pred kosilom zaželi bonbon. Ker mu ga ne damo, znori in se vrže po tleh. Permisiven starš bo takemu otroku takoj dal bonbon in cez 10 minut še enega, samo da se otrok umiri. Socuten starš bo opazil otrokov bes, kar ne bo težko :-) in bo ta custva poimenoval: vidim, da si jezen, kaj bi rad? Ce je otrok dostopen za pogovor, se bo izrazil in starš bo slišal njegovo željo in potrebo, mu dal vedeti, da razume njegovo željo, ampak bo hkrati povedal, da je cas kosila in da dobi bonbon lahko po kosilu. Socutno starševstvo pomeni, da se ustavimo, nagovorimo reakcijo otroka, jo prevedemo v potrebo, sprejmemo njegova custva in postavimo okvir, kdaj bo ta potreba morda lahko uresnicena. Pri tem je pomembno, da otroka ne kaznujemo zaradi njegovo reakcije (izpad trme). Posledica je že to, da ne dobi bonbona, glede nacina komunikacije, pa mu umirjeno recemo, ce lahko ponovi, ker ga ne razumemo dobro. Na ta nacin pomagamo otroku uravnavati custva, pomeni pa tudi, da jih moramo najprej tudi sami pri sebi. Smo starši lahko socutni do otrok, ce nismo socutni do sebe? Starši smo lahko socutni do otrok, pri cemer ni nujno, da smo enako socutni tudi do sebe. Gremo preko sebe za otroke, sami do sebe pa smo lahko še pretirano kriticni, nestrpni. Narobe pa je, kadar svoje neuresnicene nacrte skušamo uresniciti skozi svoje otroke ali ko tisto, kar cutimo sami do sebe, ocitamo svojim otrokom. Socutnost je pomembna sestavina kakovostnih medosebnih odnosov, ki se je bodo otroci ucili od nas odraslih, zato je pomembno, da smo so-cutni, blagi in dopušcajoci, sprejemajoci do sebe in da znamo zacutiti drugo osebo, se vživeti v njeno situacijo in se odzvati z dopolnjujocim, komplementarnim custvom, dejanjem. Ljudje radi bežimo od negativnih custev, se ne želimo soociti z njimi, jih sprejeti kot del sebe. Zakaj je temu tako? Negativna oz. neprijetna custva so z vidika preživetja pomembna, saj so varovalka. Dajejo informacijo o neki nevarnosti ali o tem, da nekaj potrebujem, pa tega ne dobim. Pomagajo nam, da zacnemo razmišljati o spremembah. Tudi v odnosu je to pomembno. Neprijetna custva ali kritiko je potrebno sprejeti, se o njih pogovarjati in razmišljati, kaj lahko naredimo, da bi bilo drugace. Govorijo o nekih nezadovoljenih potrebah, pricakovanjih, ki jih morebiti drugi niti ne pozna. Ko poznamo in sprejmemo svoje pomanjkljivosti, imamo možnost, da rastemo. Dokler sebe ne sprejmemo, se ne moremo spremeniti. Mogoce za konec najinega pogovora; kakšni spomini ti ostajajo na letošnje poletje v Veržeju? Spomin na Veržej mi zariše mogocnost stavbe in košatih dreves, pod katerimi v senci slišim pesem, smeh, molitev in igro otrok. Spomnim se srcnosti in odprtosti ljudi. Obcutka, da je vsak dobrodošel, zaželen, ima mesto in je v tej skupnosti lahko viden in slišen. V besedi ali molku, bližini ali razdalji. Kako pomembno je vse to isto imeti tudi v družini in skupnosti v vsakdanjem življenju, saj nam omogoca uravnotežiti povezanost in pripadnost, graditi samostojnost. Želimo, da jo otroci ponesejo s seboj v življenje. A najprej jo potrebujemo sami zase tudi odrasli, da bi zmogli rasti tako v partnerstvu kot v družini. Ti cilji se ne uresnicijo sami po sebi, tudi jih ne moremo izsiliti. Lahko pa si prizadevamo vsak dan ustvarjati okolišcine, ki bodo v otrocih, mladih in odraslih krepile zavedanje o pomenu ljubece naklonjenosti, odgovorni izbiri besed, pomenu zaupanja, vredno(s) ti ucenja in (samo)discipline. Veržejsko poletje bo ob letu osorej ponovno cvetelo. V mojem spominu še danes diši. Draga Julija, hvala za vse podeljene misli in vpoglede. Verjamem, da bodo naši bralci našli nekaj zase v teh vrsticah in upam, da se naše poti še kdaj srecajo. 7 / DOM 108 Odlocitev za zacetek Ženske na polno je padla leta 2015 Ženska na polno mojca giacomelli živa štiglic Ker imava osebno izkušnjo, da Jezus ozdravlja, nasicuje hrepenenja in daje odgovore na vsa vprašanja ženskega srca, sva imeli pogum odgovoriti na navdih Sv. Duha. S S redi vsakdanjega življenja, druženja s številnimi prijateljicami in znankami ter vsaka preko svoje osebne bogate zgodbe sva spoznali, da se vse ženske, ne glede na stan, starost ali okolišcine, srecujemo z istimi temeljnimi hrepenenji, dvomi in iskanji. Ker imava osebno izkušnjo, da Jezus ozdravlja, nasicuje hrepenenja in daje odgovore na vsa vprašanja ženskega srca, sva imeli pogum odgovoriti na navdih Sv. Duha in sestavili prvi vikend seminar Privlacna, ki je bil izveden marca 2016 v Veržeju ob duhovnem spremljanju Petra Pucnika, s katerim še danes z veseljem sodelujeva. Po navdušenju prvih udeleženk sva dobili potrditev, da sva na pravi poti. Sledili so še drugi programi in dogodki, še vedno pa z veseljem pripravljava nove, glede na potrebe, s katerimi se srecujeva. Kaj vse lahko najdete v okviru Ženske na polno? Seminarje sva zaceli snemati, da so sedaj dostopni vsaki kot spletni seminarji ter tako na voljo tudi tis tim, ki jim razmere osebne udelež be ne dopušcajo. V okviru Ženske na polno potekajo skupine za ucenje notranje molitve ter kršcanske meditacije Pelji me globlje. Gre za tedensko srecevanje ob Svetem pismu, število udeleženk pa je omejeno, kar nam omogoca bolj intenzivno delo. V teh skupinah izkušamo ozdravljajoco moc Božje besede in moc skupnosti. Razvili sva celoletni paket za ženske skupine, ki z naslovom Obdarjena … druga drugi dar. Sestavljajo ga prirocnik z navodili in video gradivom ter en poldnevni seminar. Razvili sva ga z namenom, da bi tako vzpodbudili in pomagali ženskam, da se redno srecujejo v svojem domacem okolju. Prav vsaka, tudi popolnoma neizkušena, lahko ob podpori tega paketa organizira in vodi skupino za ženske. Prve skupine že potekajo in veseli sva, da so odzivi zelo lepi ter da izkušamo, da smo res, kot pove ime paketa, druga drugi dar. Vsako nedeljo vodiva molitveno skupino v Ljubljani. Ker pa trenutne razmere srecevanj ne dopušcajo, sva priceli najino molitev za vse ljudi in potrebe tedensko snemati. Molitve in tudi nekateri drugi krajši posnetki so dostopni na najinem YouTube kanalu in socialnih omrežjih Ženske na polno. V letu 2021 nacrtujeva 4 nove vikend seminarje v Veržeju: 26.–28. 3., 4.–6. 6., 27.–29. 8. in 8.–10. 10. V Veržej se vedno radi vracava zaradi gostoljubja, odlicne hrane in namestitve. Predvsem pa sva hvaležni, da lahko sodelujeva s Petrom Pucnikom, katerega duhovno vodstvo doda piko na i vikend seminarjem. Vec o programih, seminarjih, spletnih seminarjih in skupinah Ženska na polno najdete na najini spletni strani zenskanapolno.si, na Facebooku Ženska na polno, instagramu @zenskanapolno in na You tube kanalu Ženska na polno. Veseli in hvaležni sva, da sva lahko del te zgodbe, saj sva prici številnih življenskih preobratov in ozdravljenj udeleženk ter njihovih bližnjih. Hkrati pa izkušava, da to delo spreminja tudi naju in najini življenji. Želiva si, da bi bili vedno Božji orodji. DOM 108 / 8 O nama Mojca Ko sem bila sredi študija farmacije, stara 21 let in brez vecjih problemov, sem v iskanju smisla življenja in brez vsake verske podlage doživela moc in resnicnost Jezusove ljubezni. To, da Jezus ljubi prav mene, Mojco, me je pretreslo do dna in nasitilo mojo temeljno lakoto po Ljubezni. To je bilo to, po cemer sem ves cas hrepenela. Predstavljala sem si, da bo sedaj, ko sem našla, kar sem iskala, moje življenje že skoraj pravljica. Ob dveh otrocih sem na farmaciji diplomirala in nato po dolgem razmisleku ostala doma in se posvetila družini. Po trinajstih letih zakona in petih otrocih pa se je, dan pred božicem, odselil moj mož, moja ljubezen. Vendar je ta bolecina, ki je bila sprva moj najvecji poraz, postopoma prerasla v mojo najvecjo zmago. Prav zaradi nje sem stopila na pot ljubezni do sebe, odkrila svojo poklicanost in zaživela še globlje prijateljstvo z Bogom. Dolgoletna trda šola življenja iz Božje previdnosti me je izklesala v zaupanju vanj in v zavedanju, da lahko sredi kakršnih koli okolišcin živim polnost in veselje. Ustanovila sem Center Živi na polno, nato pa je nastal še Zavod Živi na polno, ki ga vodim. Ob molitvi nad posamezniki in pogovorih pa je nastala ideja za Ženska na polno, ki sva jo z Živo z veseljem spravili v življenje. Imam delo, v katerem uživam. Hvaležna sem, da sem lahko prica številnim spremenjenim življenjem. Vesela sem, kadar se zberemo v krogu naše družine, uživam v srfanju, plesu, druženju s prijatelji, branju knjig, smucanju, molitvi in množici drobnih dnevnih radosti. Rada živim in sem srecna. Živa Sredi visokoletecih nacrtov o karieri v odvetniški pisarni in uspehu nekje med Ally Mcbeal in Mattlockom me je sredi izkušnje hude izgorelosti pretresel Jezus. Izkusila sem ljubezen, o kateri sem prej le brala in prepevala pri mašah, in koncno doživela polnost, po kateri sem vedno hrepenela. To mi je dalo moc, da sem izstopila Na vikend seminarje prihajam, ker so mi vsakic znova všec. Sprošceno vzdušje, ki spremlja Mojcino in Živino podajanje raz licnih tem, je tudi strokovno in prežeto s primeri iz vsakdanjika (meni v popestritev in lažje ra zumevanje). Posebno doživetje je tudi molitev nad posamezni ki, slavljenje in prejete milosti. K popolnemu zadovoljstvu pa pripomorejo še dobra hrana, lep ambient in sprejetost v Ma rianumu v Veržeju. Milena Vodušek iz izcrpavajoce bitke za karierne dosežke, ki mi nikoli ni prinesla izpolnitve, a sem kljub temu verjela, da je pot do srece. On, ki vse obrne v dobro, je v dobro obrnil tudi mojo izgorelost – študij prava sem koncala in trenutno sem zaposlena kot pravnica, a sem (mimo vseh svojih predstav) odkrila, da je moja resnicna strast in poklicanost delo z ženskami in evangelizacija. Rekla sem ja pustolovšcini z Jezusom in izkušam, da je divje, strastno in polno veselja – popolno nasprotje Že kar nekaj seminarjev Ženske na polno sem doživela in na vsakem se je v meni zgodil nov premik. Na razlicnih podrocjih in vsakic drugace. Enkrat je bil mocan dotik Jezusa na po drocju moje rane zavrženosti, drugic sem se zacela doživljati kot kraljeva hci, tretjic sem se zavedla, koliko nežnosti imam kot mamica, ceprav sem se zmeraj pocutila bolj kot gorila ... Kot deklica se veselim vsa kega novega seminarja, ker z odprtim srcem komaj cakam, kaj mi bo Jezus podaril preko Mojce in Žive, duhovnika Petra in udeleženk, ki jih tam srecam, spoznam. Maja Zupan obicajnih stereotipov kršcanskega življenja. Jezus me je razcvetel v lepoti, za katero nisem verjela, da je v meni, in mi pokazal, da sem brezpogojno ljubljena. Uživam, ko z Mojco na razlicnih programih in skupinah ženske spodbujava v njihovem razcvetu, lepoti in polnosti življenja. Rada potujem, planinarim, lenarim :), dobro jem, se družim, poskušam nove stvari, kajtam, predvsem pa v zadnjem obdobju z vsem srcem plešem. In strastno sem zaljubljena v ž(Ž)ivljenje! Ta seminar je bil odgovor na mojo molitev. Pojavil se je ravno v trenutku, ko sem brala knjigo na to temo in nisem vedela, kako naj si sama pomagam. Nimam besed, s katerimi bi opisala to doživetje. Bilo je, kot bi pocivala v Božjem narocju. Kot zatišje, kjer me želi okrepiti in me oborožiti za boje, ki me še cakajo. To je bil zame uvod v generalno cišcenje mojega živ ljenja, posebej tudi sveta spo ved, ki je pika na i. Bog preko tega seminarja resnicno osvo baja in se vsake od nas dotika na poseben nacin, tudi ce tega v tistem trenutku ne cutimo. Juta Sterle 9 / DOM 108 Zaposleni in sodelavci Zavoda Marianum Veržej »Ura ni vec pomembna. Imamo mnogo druženj, pogovorov, tekmovanj v igrah in obilo smeha.« Sem MARKO ŠTAJNER. Prihajam iz vasi Lomanoše v obcini Gornja Radgona, kjer sem odrašcal s še dvema mlajšima bratoma, Robijem in Tomažem. Že med študijem sem delal v Termah Banovci kot animator, po koncanem študiju pa sem se zaposlil v Zavodu Marianum kot vodja Penziona Mavrica. Tam sem zaposlen že od odprtja, kar bo kmalu 17 let. Z ženo sva si zgradila topel dom v Borecih in imava dva cudovita otroka Miha in Saško, ki sta oba srednješolca. Ta korona cas, kot mu pravimo, smo dobro izkoristili. Ker sem kot vodja penziona kar precej odsoten, smo ta cas, ko smo vsi doma, kar precej postorili okrog hiše, predvsem tisto, kar smo že dlje casa prestavljali. Sedaj pa smo s skupnimi mocmi naredili cudovita dela, na kar smo vsi ponosni, in to nas je še bolj povezalo. Sem BREDA LAŠIC, zaposlena v Zavodu Marianum kot sobarica, doma iz Veržeja. Z možem imava dva sinova, stara 29 in 26 let. Kot družina smo zelo povezani, dobro se razumemo in si stojimo ob strani. V tem korona casu, ko smo doma, smo se še bolj povezali. Jaz imam kot mama in žena zdaj še vec casa za razvajanje mojih najdražjih. Sama pa najdem cas za reševanje križank in ogled lepega filma. Sem LIDIJA KUSTEC, rojena Murota. Rodila sem se v Buncanih, kjer sem preživela lepo otroštvo skupaj s starši in bratom. Leta so tekla in spoznala sem Štefana, ki me je ocaral s svojimi številnimi talenti in dejavnostjo. Preselila sem se na Srednjo Bistrico, kjer sva si ustvarila prijeten dom z okolico, sad najine ljubezni pa sta bila hcerka Staša in sin Rok. Že od nekdaj sem bila navdušena nad kulinariko, zato sem se kot kuharica zaposlila v gostilni Zorko. Poklic kuharice sem opravljala z veseljem in v njem videla svojo bodocnost. Usoda je hotela, da sem se zaposlila v Zavodu Marianum v Veržeju. Prišla sem v dober kolektiv, kjer so me lepo sprejeli. So izvrstni sodelavci, polni idej, izzivov ter energije. Sreca in veselje pa sta se ustavila, ker je prišla pandemija, ki ne pojenja kljub ukrepom. Sedaj smo že nekaj casa doma v krogu družine. Imamo sreco, da je na našem dvorišcu nekaj živali, ki zahtevajo oskrbo. Z veliko prošnjo se vsak vecer zazremo v zvezdnato nebo in prosimo, da se pandemija umiri ter da bomo zopet zaživeli mirno brez omejitev. Zavedamo se da se bo ob pravem casu vse izteklo v resnicno popolnost in da je vse v Božjih rokah. Sem ANGELCA FEKONJA in delam kot kuharica v Zavodu Marianum dobrih deset let. Prihajam s kapelskih gricev, kjer je lep razgled na okoliške kraje. Sem žena in mama štirih Sem ELENA SEDONJA PLOJ. Prihajam iz Rusije, in sicer iz Moskve. Porocena sem s Slovencem. Imava dva otroka: Luka in Živo. V Sloveniji živim že okoli 8 let in zdaj stanujem v hiši v Krogu. Obstaja narodna šala: Ce prideš v Krog, vec ne moreš ven iz njega! . V Zavodu Marianum v Veržeju sem bila na usposabljanju v loncarskem delu in zdaj sem zaposlena tukaj kot pomocnica cudoviti loncarki Urši. Govorim slovensko razumljivo, ampak ne brez zanimivih besed. Namesto besede vrvi govorim »vervicki«. Mislila sem, da nagaceno žival lahko tudi imenujem »nagaca«. Beseda objemi izgovarjam »obnjemaški« kot pomanjševalnico v rušcini in jo rada uporabim pri pozdravu svojih prijateljev! To je moja osebna asimilacija. Ka pa te! . Po poklicu sem otroški psiholog. Imam razlicne hobije: ples, windsurfing, košarka, prepevanje, igranje klavirja, šah in ustvarjanje iz razlicnih materialov. Rada spoznavam nove ljudi in upam, da ste vi radi spoznali mene! Lep pozdrav. IRIS BALAŽIC Vceraj je zgodovina, jutri je skrivnost, danes je blagoslov. Zelo pomembno se mi zdi, da živimo za trenutek. Svoji novi ekipi sem se pridružila letos v mesecu marcu kot vodja rokodelskega centra. Želela sem se nauciti kaj novega in doprinesti kake sveže ideje. S cudovitimi sodelavci nam je ostalo zelo malo casa za spoznavanje, saj so že po slabem mesecu razglasili epidemijo in smo bili primorani naš drugi dom zapreti. Cas, ko smo bili doma, sem izkoristila za svojo družino. S partnerjem Boštjanom in sinom Maticem smo se še bolj povezali. Skupaj smo opravljali dnevna opravila po stanovanju in se privajali na šolo od doma. Po zacetnih težavah s slabo internetno povezavo in nedelovanju Arnesove spletne strani smo po nekaj dneh ujeli vsakodnevni ritem in se vrnili v ustaljene tirnice. Ker je bil cas spomladanskega prebujanja, smo poskrbeli za vrt, postorili pa smo tudi tiste malenkosti, ki jih obicajno odlašamo in nam potem vedno zmanjka casa, da bi jih postorili. Ob vecerih smo si krajšali cas z družabnimi igrami ali peko peciva. Skupaj smo premagovali vse izzive, ki nam jih je prinesel vsak dan. Po preklicu epidemije smo obiskali starše, ki smo jih med epidemijo zelo pogrešali. Še dobro, da imajo telefone in smo se lahko vsakodnevno slišali in jih povprašali po zdravju in pocutju. Njihova topla in umirjena beseda nas je pomirila in lažje je bilo sprejeti dejstvo, da se ne smemo družiti. Vrnili smo se tudi v službe, cesar smo se razveselili, in se spet po daljšem casu videli s sodelavci. Tempo življenja je postal hitrejši in potrebovala sem par dni, da sem se prilagodila novemu ritmu. Skupaj s sodelavci smo predajali in delili naše znanje ter vešcine obiskovalcem rokodelskega centra, obenem pa dajali turisticne informacije gostom, ki so želeli obiskati še kakšne druge turisticne tocke. Žal nam je jesenski cas spet prinesel zaplete in zaradi ponovnega zaprtja hiše smo spet doma s svojimi najdražjimi. Cas, ki ga preživljamo s svojimi družinami, je neprecenljiv, vendar se vsi radi pocutimo koristne in se nam po delu že kar precej kolca. cudovitih otrok in tudi že babica. Mož se tudi dobro drži. Živimo na majhni kmetiji, ki sva si jo z možem zaradi najine redne zaposlitve nekoliko prilagodila. Od živali imamo le še veselega psa in nekaj pajkov za sreco. Vedno se nekaj dogaja. Ko se je zacela korona, smo ostali doma. Na zacetku sem bila v skrbeh, kako bo. Naenkrat je bilo vec prostega casa, ki pa ga koristno preživljam: berem knjige, rocni izdelki nic vec ne samevajo, fotografije iz preteklih let so izbrane in bodo kmalu prešle v tiskano obliko. Ura ni vec pomembna. Imamo mnogo druženj, pogovorov, tekmovanj v igrah in obilo smeha. Vsak dan sproti spoznavamo, da sploh ni tako slabo. Prišli smo do zakljucka, da je odvisno od nas samih, kako se odzovemo in kaj razmišljamo. Lep kapelski pozdrav. DOM 108 / 10 Sem KLAUDIJA ŠTAJNER, nekateri me poznajo po mojem MANICA SUŠEC dekliškem priimku Reiter, moj rojstni kraj pa je majhna vas v Ni lahko predstaviti ali opisati samega sebe. To najbolj znajo tvoji prijatelji, sorodniki ali neprijatelji. 11 / DOM 108 Moje ime je LEONIDA SKUHALA. Z možem Vladimirjem sva si pred 30 leti skupen dom ustvarila v prenovljeni hiši moje prababice v Ljutomeru, ki je znan po konjskih dirkah, 1. slovenskem taboru, po pionirju slovenskega filma Karlu Grossmannu in po jezikoslovcu Franu Miklošicu. Ko so družino povecali Barbara, Jernej in Luka, sem ostala doma, da bi lažje usklajevali razlicne dejavnosti, treninge in tekmovanja. Tako smo skupaj spoznavali nove ljudi in kraje. Toda leta tecejo in otroci odrastejo, zato sem se odlocila, da se zaposlim. Bilo me je strah, kako bo spet iti v službo, ki sem jo dobila preko javnih del v Zavodu Marianum. Hitro je strah izginil, saj nismo postali le dobri sodelavci, ampak tudi prijatelji, ki se družijo izven službe. Druženje in pestrost v službi pa je letos malo popacila korona. Vec smo doma, kjer tudi ne zmanjka dela, mogoce je vec casa za kakšne hobije in seveda za druženje s svojimi domacimi. Ko je šlo kaj narobe, smo nekoc rekli, da »po novem letu boljše bo«, zato upajmo, da bo res tako. Ker sem po naravi zelo skromna, mi je zato še težje. Najraje se predstavljam s svojimi dejanji, s svojimi izdelki in nastopi. Nekoc mi je najboljši prijatelj Marko Kocar dejal: ”Tako skromna si do sebe, a tako bogata za druge.”Manica je moje ime, s starši, hcerko, dvema psickama ter muco živim v Borecih. Po poklicu sem aranžer, moja poklicna pot je vecinoma potekala v Murski Soboti, kjer sem bila zaposlena v trgovinah kot aranžer prodajalec. Že kot malo deklico so me starši in sosedi naucili raznoraznega rokodelstva, v cemer še danes neizmerno uživam. Prav tako stopam po ocetovih stopinjah na podrocju kulture. Oce je bil v mladosti aktiven v kulturi, plesal je pri folklori in igral v gledališcu. Tudi sama sem pred leti postala aktivna clanica KUD Križevci, za kar sem lansko leto prejela obcinsko priznanje. Sem vodja folklorne in gledališke sekcije, plešem pri folklori, igram v gledaliških predstavah in skecih, ki jih tudi sama pišem, sem tudi režiser in scenograf. Aktivno sodelujem tudi v literarni sekciji z nastopi in pripravami prireditev. Sodelujem še v sekciji za ohranjanje kulturne dedišcine in še kaj. Že vec kot 35 let sem aktivna v domacem gasilskem društvu, sem tudi v odboru vaškega rdecega križa. Pred nekaj leti sem postala tudi aktivna v društvu “Kunšnih Prlekov”, s katerim se predstavljamo in nastopamo po celi Sloveniji in zunaj nje. Pred leti sem se prijavila na tecaj loncarja zacetnika in sploh nisem slutila, kako mi bo ta tecaj spremenil življenje. Zopet je v meni vzklila želja po rokodelskem ustvarjanju. Prav mi je prišlo vse tisto znanje, ki sem ga pridobila v mladosti. Nisem zacela ustvarjati samo z glino, pac pa sem zacela plesti, šivati … Svoje izdelke sem predstavljala in prodajala na stojnicah. V casu tecaja loncarstva sem spoznala precudovite ljudi kolektiva DUO v Veržeju, kjer je tecaj potekal, in zaposlene v Zavodu Marianum. Po opravljenem tecaju sem hodila prostovoljno pomagat v loncarsko delavnico, kjer sem ob resnicni mojstrici in zelo prijetni, topli osebi loncarki Urši pridobila še veliko znanja in vešcin ter tudi prijateljsko povezanost. Naneslo je, da sem kot brezposelna oseba letošnjo leto dobila možnost zaposliti se v Centru DUO kot javna delavka. Zelo sem se veselila te službe, vendar so mi nacrte prekrižali neljubi dogodki zaradi korone. Že spomladi smo zaradi širjenja epidemije morali za kar nekaj casa ostati doma. Toda nisem pocivala, ustvarjala in delala sem v svoji ustvarjalni delavnici, na vrtu, okoli hiše in se posvetila tudi gospodinjstvu. Poletje sem preživela na delovnem mestu, kjer sem uživala v družbi strank, turistov in seveda v prijetnem ambientu svojih sodelavcev. Pa je zopet prišla korona in zopet smo ostali doma. Ker v tem letnem casu narava pociva, si z družino dneve krajšamo z raznimi igrami, kot so crni peter, clovek ne jezi se, zlagamo puzzle, barvamo barvanke in si pripovedujemo zgodbe iz mladosti (vse to pocnemo tudi zaradi maminih bolezni, saj so to zanjo terapije – ima namrec demenco in parkinsonovo bolezen). Najraje poslušam starša, kadar se spominjata trenutkov iz svojega življenja. Vsi tudi zelo radi sodelujemo pri pripravah obrokov in pri peki peciva. Preostali prosti cas pa izkoristim za svoje rokodelske spretnosti, pletem in izdelujem novoletne okraske. Rada bi izkoristila ta predbožicni cas in vsem zaželela veliko zdravja, družinskega razumevanja, srece, ljubezni in da bi vsak v prihajajocem letu našel ljudi, ki bi ga osrecevali, mu nudili mir in samospoštovanje. To sem namrec jaz našla v svoji družini, med kulturnimi sodelavci in nenazadnje med zaposlenimi zavoda Marianum in Centra DUO. Rada bi se vam iz srca zahvalila za vse prijetne trenutke, preživete z vami, dobri ljudje. Sem OLGA BALAŽEK in prihajam iz vasi Mala Polana. V Zavodu Marianum sem zaposlena kot kuharica. Z možem živiva trenutno sama. Imava sina in hcerko, ki sta že odrasla in živita na svojem. V teh casih, ko se soocimo s korona krizo, smo pac vec casa doma in imamo tudi vec casa za domaca opravila, kot so temeljito pospravljanje in prenavljanje. Tako sem tudi jaz prebarvala balkonsko ograjo, pa tudi kakšna knjiga pride na vrsto za prebrati. Ob prihodu praznikov vam želim vse dobro, najvec pa zdravja, kar si vsi najbolj želimo. Sem URŠKA AMBROŽ, »Prlecka«, loncarka ... in pravijo, da sem bolj molcece sorte. V 5-clanski družini živimo sredi prleških gricev v Vicancih pri Ormožu. Vsi zelo radi planinarimo, 4 radi plavamo, 3 radi kolesarimo, le 2 rada kuhata, loncarim pa zaenkrat sama. Moji motivi v keramiki so predvsem podobe iz narave in vesela energija ljudi. In ker že od nekdaj rada ustvarjam, sem presrecna, da lahko v Centru DUO delim ta znanja, veselje in energijo tudi z gosti našega Zavoda Marianum in z vsemi vami. obcini Križevci, in sicer Kokorici. Imam starejšo sestro Tadejo in mlajšega brata Erika. Po koncanem šolanju sem se zaposlila v podjetju Pušenjak v Cezanjevcih, kjer sem delala 13 let, nato pa sem šla novim izzivom naproti in se zaposlila v Zavodu Marianum Veržej kot racunovodja, kjer še danes z veseljem opravljam svoj poklic. Tam sem spoznala tudi svojega moža Marka, ki je prav tako zaposlen v Zavodu Marianum. ZAVOD MARIANUM VERŽEJ Dobrodošli pri nas! Ogled rokodelskega centra Izvedba rokodelskih delavnic Tehnicni dnevi z rokodelcem Tradicionalni in sodobni izdelki Spominki iz naravnih materialovs pridihom Pomurja Darila za vsak dan in za posebne priložnosti Izdelki po narocilu ROKODELSKI CENTER DUO VERŽEJ HRAM ROKODELSTVA ROKODELSKA DELAVNICA Loncarska delavnica, kjer izdelujemolastne loncarske izdelke, tudi po narocilu. Izvajamo delavnice loncarstva in drugihrokodelskih poklicev in vešcin. TRGOVINA Izbira razlicnih rocno izdelanih unikatnih izdelkov. Kakovostni, izvirni in domaci, da vam polepšajo vaš vsakdan. EKOMUZEJ Pogled skozi zgodovino rokodelstvav Pomurju, kjer so predstavljenerazlicne panoge rokodelstva. PUŠCENJAKOVA DVORANA Z gostovanjem številnih razstav poskrbi, da je v rokodelskem centruob vsakem vašem obisku kaj novega. ZAVOD MARIANUM VERŽEJ Dobrodošli pri nas! Ogled rokodelskega centra Izvedba rokodelskih delavnic Tehnicni dnevi z rokodelcem Tradicionalni in sodobni izdelki Spominki iz naravnih materialovs pridihom Pomurja Darila za vsak dan in za posebne priložnosti Izdelki po narocilu ROKODELSKI CENTER DUO VERŽEJ HRAM ROKODELSTVA ROKODELSKA DELAVNICA Loncarska delavnica, kjer izdelujemolastne loncarske izdelke, tudi po narocilu. Izvajamo delavnice loncarstva in drugihrokodelskih poklicev in vešcin. TRGOVINA Izbira razlicnih rocno izdelanih unikatnih izdelkov. Kakovostni, izvirni in domaci, da vam polepšajo vaš vsakdan. EKOMUZEJ Pogled skozi zgodovino rokodelstvav Pomurju, kjer so predstavljenerazlicne panoge rokodelstva. PUŠCENJAKOVA DVORANA Z gostovanjem številnih razstav poskrbi, da je v rokodelskem centruob vsakem vašem obisku kaj novega. DOM 108 Bilten Zavoda Marianum Veržej 2020 je brezplacen za prijatelje, goste in obiskovalce Zavoda in njegovih programov. ISSN 2536-3913. Izdal Zavod Marianum Veržej. Pripravil in uredil Primož ZAVOD MARIANUM VERŽEJ Pušcenjakova ulica 1 ˜ 9241 Veržej Korošec. Fotografije iz arhiva Zavoda Marianum Veržej. Oblikovanje . Naklada 1.000 izvodov. tel. 02 588 90 60 ˜ www.marianum.si Organizacija tiska Salve d. o. o., Ljubljana, januar 2021. Tiskano v Sloveniji.