’MMnaKNnMk SIUWJSKA jn<,H2N:—H O O Na nete TJ 2 sl NETO OS. DOH. 100 63 57,80 Prisp. soc. zav. 34,92 22 20,18 Proračunski prispevek 23,81 15 13,76 BRUTO I 158,73 100 91,74 Dodatni prispevek soc. zav. 3,97 2,5 2,29 Stanovanjski prispevek 6,35 4,0 3,67 Prisp- promet 2,38 1,5 1,38 Prisp. Skopje 1,59 1,0 0,92 BRUTO II 5. Produktivnost Vrednost proizvodnje na 1 zaposlenega oziroma na 1 efektivno uro je v posameznih dejavnostih različna. Planirana vrednost 1 efektivne ure, t. j. planirana produktivnost, je podana v TABELI III. Glede na precejšen dvig osebnih dohodkov (obračunskih postavk) je v letu 1964 nujno doseči višjo stopnjo produktivnosti in to pri manulem delu s povečanjem učinka ter izboljšanjem delovne discipline, še v večji rneri pa izkoristiti rezerve v izkorišče-nju ter organizaciji proizvodnje (hitrejši tempo gradnje). 6. Strokovno in splošno izobraževanje Težnja podjetja je proizvajati in gospodariti na ravni najbolj razvitih, kar pa je nemogoče brez strokovno sposobnih in stalnih kadrov. Z dejavnostjo lastnega izobraževalnega centra in usposabljan-njem izven podjetja je bila že doslej nudena pomoč za strokovno usposobitev in možnost za napredovanje precejšnjemu delu članov kolektiva, vendar se kljub nedvomnim uspehom kažejo še velike potrebe. Zato bo izobraževalni center v letu 1964 kontinuirano in načrtno izvajal tečaje in seminarje vseh smeri, predvsem: — za priučevanje zidarjev in tesarjev — za motažno gradnjo (začetni in nadaljevalni) — za strojnike (začetni in nadaljevalni) — za operativne vodje o higi-ensko-tehnični varnosti pri delu — za gradbene vajence — za organe del. samouprave — za funkcije organizacij (sindikat, mladina) — za mlade komuniste in mlade proizvajalce — seminarji za dvig splošne izobrazbe Načrtno strokovno in splošno izobraževanje mora že v tem letu postati eden glavnih ukrepov za ustalitev delovne sile, saj je fluktuacija in nezadostna strokovnost ena glavnih ovir za nadaljnji dvig storilnosti. ' VI. SISTEM INTERNEGA OBRAČUNA 1. Obračun proizvodnje Podjetje bo vršilo obračun proizvodnje in rezultatov po ekonomskih enotah redno mesečno. Izjema je I. tromesečje, za katerega se sestavi skupen, kumulativen obračun. 173,02 109 100 V obračunu proizvodnje izkažejo sektorji po preteku vsakega meseca za vse svoje obračunske enote: a) doseženo realizacijo (eksterno in interno), razčlenjeno po elementih strukture cene; b) dejansko nastale stroške (porabljena sredstva) po istih elementih; c) prikaz doseženih rezultatov (prihrankov ali izgube na posa-menzih elementih. Tako sestavljen obračun predstavlja hkrati: — pokalkulacijo posameznih objektov oziroma obratov, — osnovo za ugotavljanje izpolnitve proizvodnega plana in sestavo analiz, — osnovo za izračun čistega dohodka oziroma za izvedbo stimulativnega nagrajevanja. 2. Interna merila Vsaki ekonomski oziroma obračunski enoti pripada iz realizirane prodajne cene kritje za normalne stroške, in sicer: a) izdelavne materialne stroške (material, prevozi, posojnine OS) znesek po predračunu za določen objekt, v obratih za delovni nalog; b) izdelavne osebne dohodke — znesek po predračunu za določen objekt, v obratih za delovni nalog; c) režijo obrata, ki zajema materialne stroške, materialne osebne izdatke in osebne dohodke režije — v odstotkih iz letnega plana določenega obrata; d) režijo sektorja, ki zajema materialne stroške, materialne osebne izdatke in osebne dohodke režije sektorja — v odstotkih iz letnega plana. Del prodajne cene, ki ostane po pokritju omenjenih normalnih stroškov (neposrednih in posrednih), odvaja vsaka enota za kritje skupnih stroškov podjetja, in sicer v obliki prispevkov: a) prispevek iz dohodka, b) prispevek za režijo uprave, c) prispevek za sklade podjetja, d) prispevek izravnalnemu skladu. Prispevke pod a, b in c odvajajo enote z odstotkom iz letnega plana, in sicer objekti gradbene dejavnosti realizirano višino iz esterne situacije (obr. OP-1), obrati pa vzamejo za osnovo porabljene osebne dohodke obrata. Prispevek pod d) odvajajo gradb. objekti po osnovah iz internega predračuna in iz dosežene realizacije po eksterni situaciji (obr. OP-1). Objekti, ki so z licitacijo prevzeti pod normalno (ega-lizirano) ceno, prejemajo iz tega sklada dotacijo. Obrati normalno tega prispevka ne odvajajo, ker jim je z letnim planom predpisan različen odstotek prispevka za sklade, in sicer v skladu z njihovimi tržnimi oziroma konkurenčnimi pogoji. V kolikor pa se za določen obrat med letom ugotovi, da so se mu ti pogoji med letom izboljšali ali poslabšali, mu upravni odbor na podlagi predhodne analize naloži plačevanje tega prispevka ali odobri dotacijo iz izravnalnega sklada. Izravnalni sklad, ki se s tem prispevkom formira, služi za kritje negativnih razlik enotam, kjer so dela zaradi ostrih licitacij prevzela izpod normalne legalizirane) cene; — kritje še nerealiziranih pripravljenih del med letom; — toitje razlik med eksternim in internim obračunom (npr. razlike v OD); — sezonsko kritje režije. 3. Sezonsko kritje režije Stroški režije nastajajo bolj ali manj enakomerno skozi vse mesece, dočim proizvodnja (predvsem v gradbeni dejavnosti), kaže izrazito neenakomerno dinamiko. Eenote, katerih proizvodnja je skozi leto normalno neenakomerna (mrtva sezona), prejmejo v določenem mesecu iz izravnalnega sklada začasno kritje za še nerealizirani del svojih fiksnih (režijskih stroškov. Postopek je naslednji: a) izračuna se koeficient sezonskega kritja po formuli: 100 —— X število mesecev — Pe 12 pri čemer pomeni: — Pe: odstotek planirane letne proizvodnje za dobo po dvanajstinah (enakomerno) — npr. 8,33 X 4 mes. = 25,3 %. — Pd: odstotek planirane letne proizvodnje za dobo z upoštevanjem normalne dinamike, t. j. kumulativni % iz letnega plana za določeni mesec. — Kc: koeficient za izračun sezonskega kritja režije. b) Realizirani znesek režije se pomnoži s koeficientom in se tako izračuna nerealizirani del režije oziroma znesek za sezonsko kritje. Seštevek obeh zneskov predstavlja realizirano maso režije za dotični mesec in se primerja z dejanskimi stroški režije. Pri tem velja načelo, da mora vsaka enota do meseca septembra pokriti ves primanjkljaj s svojo realizacijo. Za gradbeno dejavnost velja naslednja lestvica koeficientov za sezonsko kritje režije: Plan. proizvodnja % letne Koeficient d proizvodnje -M 1 | ■S 5 e d E 5 M . .S g T3 d) TJ W januar 305 73 8,3 . 2 4,15 315 februar 610 146 16,6 4 4,00 3,00 marec 915 292 25,0 8 3,12 2,12 april 1.220 915 33,3 15 2,22 1,22 april 1.220 550 41,6 25 1,66 0,66 junij 1.830 1.320 50,0 36 1,39 0,39 julij 2.135 1.790 58,3 49 1,19 0,19 avgust 2.440 2.270 66,6 62 1.07 0,07 september 2.745 2.780 75,0 76 0.98 — oktober 3.050 3.220 83,3 88 0,94 — november 3.355 3.510 91,6 96 0.96 •— december 3.660 3.660 100 100 1,00 — Lestvica velja za gradbene sektorje s klasično proizvodnjo, ne pa tudi za Jugomont, ki ima svojo dinamiko in samostojno izračunava koeficient. Lestvica pa je veljavna za gradbene obrate (že-lezokrivci, odri, maltama in kamnolom SK), ki imajo isto dinamiko kot klasična gradnja. Stanovanja, grajena za tržišče so dobila svoje stanovalce. Ena od treh stolpnic na Otoku je predana svojemu namenu VII. NAGRAJEVANJE PO EKONOMSKIH ENOTAH 1. Čisti dohodek ekonomske enote Z obračunom proizvodnje ugotovi vsaka ekonomska enota konec vsakega meseca višino doseženega čistega dohodka. V primeru, da vsota ČD vseh enot odstopa od vsote ČD podjetja kot celote, se vsem enotam njihov ČD korigira v sorazmerju obeh vsot (H—)• Sredstva doseženega čistega dohodka razporedi svet ekonomske enote na: a) pokritje že izplačanih osebnih dohodkov (učinek, čas); b) vračilo morebitnega začasnega posojila iz rezervnega sklada c) del za izplačilo gibljivega dela OD (presežek); d) del za formiranje svojega sklada skupne porabe. Sredstva, ki jih je SEE razporedil za osebne dohodke, se razporedijo obračunskim enotam na podlagi rezultatov iz obračuna proizvodnje. Sredstva, ki jih SEE zadrži za formiranje sklada skupne porabe. lahko ekonomska enota uporabi za izdatke, ki se financirajo iz tega sklada, predvsem kot udeležba pri gradnji stanovanj za člane kolektiva. 2. Formiranje CD ekon. enote Čisti dohodek ekonomske enote se formira iz: a) realiziranih efektivnih OD produktivnih delavcev; b) pokritja posrednih OD produktivnih delavcev, t. j. — dodatek za stalnost, — nadomestilo za dopuste in praznike, — nadomestilo za zimsko prekinitev, c) pokritja OD neproduktivnih delavcev (uslužbencev in pomožnega osebja v obratih in upravi sektorja); d) dela doseženega finančnega rezultata sektorja, t. j.- doseženih prihrankov na stroških. Realizirani OD produktivnih delavcev se ugotavljajo: — v gradbeni dejavnosti na podlagi realiziranega obsega proizvodnje, t. j. na podlagi eksterne situacije; — v obratih na podlagi izvršenih efektivnih ur in povprečnih obračunskih postavk posameznih obratov. Podrobna navodila glede ugotavljanja in koriščenja čistega dohodka ekonomske enote so podana v posebni samostojni prilogi k planu. 3. Izplačevanje osebnih dohodkov Ekonomska enota sme izplačati osebne dohodke do višine doseženega čistega dohodka. Sredstva za osebne dohodke, ki jih SEE razporedi posameznim obračunskim enotam na podlagi rezultatov iz obračuna proizvodnje, razdelijo te enote med svoje člane na način oziroma po osnovah, ki jih predhodno določi kolektiv obračunske enote sam. Te osnove so lahko: — doseženi efektivni OD po učinku in času, — število točk, t. j. dejansko izvršene efektivne ure in osebne obračunske postavke ali — druge osnove. V vsakem primeru pa mora kolektiv izbrati način, ki nudi naj-pravičnejšo razdelitev in pri katerem se doseže maksimalna zainteresiranost neposrednih proizvajalcev za večanje produktivnosti, za racionalno gospodarjenje in za sodelovanje v upravljanju. Pri izplačevanju OD morajo enote posvetiti pažnjo dejstvu, da imajo v različnih fazah dela in v različnih mesecih tudi različne pogoje za doseganje osebnih dohodkov in si morajo zato v ugodnejšem razdobju ustvariti rezervo za neugodnejše razdobje, npr.: — gradbeni objekti do III. faze naj zadržijo najmanj 5 realiziranih OD v dotičnem mesecu, t. j. v IV. in končni fazi; — obrati si med konjunkturni-mi meseci ustvarijo rezervo za kritje primanjkljajev v času, ko določen obrat nima zasedenih kapacitet. 4. Začasno kritje iz rezervnega sklada Ekonomska enota, ki v določenem mesecu ne doseže s čistim dohodkom dovolj sredstev za pokritje izplačanih osebnih dohodkov, lahko najame začasno posojilo iz rezervnega sklada podjetja, vendar pod pogojem, da — ima izglede, da primanjkljaj pokrije oziroma vrne posojilo v največ treh naslednjih mesecih m — del primanjkljaja pokrije z zmanjšanim izplačilom obračunanih OD v dotič.nem mesecu, t. j. z zmanjšano vrednostjo točk. Posojila iz rezervnega sklada, t. j. začasno kritje primanjkljajev na OD odobrava upravni odbor podjetja. (Nadaljevanje na 4. strani) Prva stanovanja »na tržišču« Pravna posvetovalnica S temeljnim zakonom za investicijsko izgradnjo objektov je bila dana gradbenim podjetjem možnost, da prvič nastopijo na tržišču kot proizvajalci svojih storitev, tj. v konkretnem primeru kot proizvajalci stanovanj za tržišče. S tem aktom je bila dana gradbeništvu povsem nova smer razvoja, ki je v mnogočem spremenila dosedanji način gradnje. Gradbenim podjetjem daje več svobode: lastna izbira in obdela- družbenih instrumentih. Za vse te rizike je bil vračunan določen odstotek v kupni ceni stanovanja. Pokazalo pa se je, da je pri današnjih nestabilnih cenah na tržišču odstotek, določen za riziko, lahko zelo problematičen, posebno še, če prehaja izgradnja stanovanja iz enega v drugo leto. Prvi stanovalci stolpnice so se že vselili na prvi pomladanski dan. To je poseben občutek za-stih, ki imajo od tovarne določeno drugačno garancijsko dobo. Nadalje so dana kupcu v garancijski listini navodila za uporabo in pravilno uporabljanje stanovanja, opreme in instalacijskih naprav. Razen tega so navedeni tudi vsi izvajalci obrtniških in instalacijskih del, z namenom, da se kupci stanovanj seznanijo s posameznimi proizvajalci teh del, kar naj bi služilo le-tem v primeru kvalitetne izvedbe, tudi kot reklama za njihovo nadaljnje delo. V pri- dKc K. J. vprašuje, v kakš-H Vprašanje: nem času mora sporočiti svojemu ip Delavec N. O. vprašuje, če ima nadrejenemu v podjetju, če iz pravico izkoristiti v tem letu 5 dni upravičenega razloga ne more pri- letnega dopusta, ki ga lani ni iz-ti na delo, prejšnji dan pa za za- koristil držek še ni vedel? Odgovor: Delavec, ki iz kakršnegakoli razloga ne more priti na delo, mora to v 24 urah sporočiti podjetju oziroma svojemu nadrejenemu ki vodi evidenco o času, ki ga delavec prebije na delu. Če delavec tega ne stori, se šteje, da je iz dela neupravičeno izostal. Neupravičen izostanek z dela pa ima za posledico kršitev delovne discipline v smislu 23. člena točke 1 Pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev pri GIP Ingrad. Vprašanje: Delavec P. F. vprašuje, v kolikih delih lahko izrabi svoj redni letni dopust? Odgovor: Člen 34 Zakona o delovnih razmerjih določa, da je delavcu treba omogočiti, da izrabi letni dopust brez presledka. Na zahtevo delavca, oziroma z njegovo privolitvijo, lahko podjetje določi, da izrabi letni dopust v dveh približno enakih delih. Smiselno enako določilo vsebuje tudi člen 57 Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja GIP »Ingrad«. Iz navedenega sledi, da je mogoče letni dopust izrabiti le enkrat ali dvakrat v približno enakih delih. Letni dopust ni dopustno izrabiti po en ali dva dni in podobno. Odgovor: Letnega dopusta ni mogoče prenesti iz enega v drugo koledarsko leto, razen v primerih, ki jih določa zakon. Če odide delavec na letni dopust ob koncu koledarskega leta, nadaljuje brez presledka dopust tudi v naslednjem letu. To določa 32. člen Zakona o delovnih razmerjih in 60. člen Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja GIP »Ingrad«. V našem primeru delavec nima pravice izkoristiti v tem letu ostalega dela letnega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih pa v drugem odstavku 64. člena določa izjemo, da ima nosečnica, če odide na porodniški dopust, ob koncu koledarskega leta, pa ni bila v tem letu na letnem dopustu, do katerega je imela pravico, pravico izrabiti letni dopust takoj po izteku porodniškega dopusta v naslednjem koledarskem letu. Tudi delavec, ki je začel koris-stiti letni dopust najkasneje 31. decembra, lahko neprekinjeno izrabi letni dopust v naslednjem letu. Tu sta dva izjemna primera, v katerih je mogoče izrabiti letni dopust v naslednjem koledarskem letu, dočim v drugih primerih pravica izrabe letnega dopusta v naslednjem koledarskem letu ugasne. Čevnik Prvo objekt montažne stanovanjske gradnje je v zaključni fazi. Le še nekaj dni in težko pričakovana stanovanja bodo pripravljena za vselitev va projekta, konstrukcije ter končna obdelava objekta. Odpadejo razni posredniki, hkrati pa nalaga tudi več dolžnosti in odgovornosti. Čim je bila dana možnost gradnje stanovanj za tržišče, je tudi naše podjetje pristopilo k realizaciji tega sistema. Prvi naši objekti za tržišče so 3 stoplnice v Kajuhovi ulici v Celju. Vsaka stolpnica ima 34 stanovanj: 18 trosobnih in 16 dvosobnih. Zgrajene so po lastnih projektih, kijih je izdelal projektivni oddelek podjetja. Problem, ki je stopil sprva v ospredje, ali bo za ta stanovanja zadostna kupna moč kupcev, ali bodo stanovanja v doglednem času razprodana, se je takoj razblinil, saj so bila vsa stanovanja v najkrajšem času razprodana. S prodajo stanovanj za tržišče se je pojavil nov problem, ki ga bo treba v bodoče pravilno reševati. Pogodbe za vsa prva stanovanja so bile sklenjene za fiksne zneske, brez doplačila za morebitne pomanjkljivosti v projektnem elaboratu, brez doplačila za razlike v ceni materiala, OD in dovoljstva in ponosa tako za izvajalca del, posebno pa še za koristnika stanovanja, za katerega je to največkrat izpolnjen življenjski sen. Uprava podjetja je za vsakega koristnika stanovanja pripravila garancijsko listino z dveletno garancijo za vse izdelke, razen tistih, ki imajo od tovarne določeno logi te listine so še kuponi za garancijska popravila, ki jih je dolžan izvajalec izvršiti v garancijski dobi. Mislim, da se kaže v tem pogledu določen napredek in je izkazana skrb, da bo stanovanje izdelano res kvalitetno in v zadovoljstvo potrošniku. Ekonomske cenehrane in stanovanja Obveščamo vse člane kolektiva, da je delavski svet podjetja na svoji 12. redni seji dne 22. februarja 1964 sprejel naslednji sklep. Zaradi razmeroma visokih deficitov v naših delavskih naseljih in menzah (zaradi podražitve raznih živilskih artiklov in povečanje osebnega dohodka) se odloča, da se od 1. marca 1964 dalje zaračunavajo ekonomske cene za hrano in stanovanje v naslednjih višinah: Proizvodno finančni plan (Nadaljevanje s 3. strani) VIK. SESTAVNI DELI PLANA Letni proizvodni plan sestavljajo naslednji deli in priloge: 1. Tekstualni del. 2. Letni plani proizvodnih enot, posebej za: — gradbeno dejavnost (ločeno po sektorjih) — obrate Medlog (ločeno po obratih) — obrate zaključnih del (ločeno po obratih) — obrate kovinskih del (ločeno po obratih) — obrate servisnih del (ločeno po obratih) — obrate mehanizacije (ločeno po obratih) 3. Letni predračun stroškov in kritja za režijo uprave (direkcija, centralno skladišče, izobraževalni center, osebni prevoz). 4. Letni predračun skladov in njih formiranje ter predračun celotnega dohodka, dohodka in čistega dohodka. 5. Program investicijskih vlaganj. 6. Podrobna navodila za interni obračun. Tabele in izračuni, ki tu niso objavljeni, so članom kolektiva na razpolago na sedežih sektorjev. Organi upravljanja in organizacije na ekonomskih enotah morajo posvetiti še posebno pozornost razpravi o proizvodnem planu, ker se tem aktom postavljajo: — smernice za razvoj podjetja in za zagotovitev materialne baze in — osnove za interno delitev, od katere je odvisen stimulans ter ter materialni interes članov kolektiva. a) Celodnevna prehrana v delavski menzi: v Ljubljani po osebi na dan 365 din. — Zajtrk 65 din; — kosilo 180 din; — večerja 120 din. b) Zajtrk v Celju po osebi 76 dinarjev. Ostala hrana je po izbiri v samopostrežni restavraciji v Celju. c) Stanovanje v sobi z eno posteljo v samskem in mladinskem domu v Celju po osebi mesečno 5000 din. č) Stanovanje v sobi z dvema posteljama v samskem in mladinskem domu v Celju po osebi mesečno 4000 din. d) Stanovanje v vseh provizo-rijih v Celju, Štorah, Laškem, Ljubljani, Žalcu in Konjicah: soba z dvema posteljama po osebi mesečno 3000 din; soba z nad tremi posteljami po osebi mesečno 2500 din. Šefi sektorjev, upravniki naselij in menz naj poskrbijo, da se bo ta sklep dosledno izvajal. Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno induvtrijsko podjetje >lngrad< v Celja Odgovorni uredniic Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Urejuje uredniški odbor Tiska CP »Celjski ti«k< ▼ Celja LETNIK XIII., ŠT. 3—1 APRIL 1964 Brez težke mehanizacije ni mogoča montažna gradnja. Na sliki vidimo težki žerjav pri prenašanju montažnih plošč VSEM BRALCEM NAŠEGA GLASILA CESTITA K 1. MAJU UREDNIŠTVO Gibanje delavcev v I. tromesečju Letos smo pričeli s sprejema-hjem novih delavcev že v drugi (polovici meseca februarja. Sprejemanje je bilo sistematično in bolj organizirano kot druga leta, ker smo imeli sklenjene pogodbe z zayodi za zaposlovanje delavcev, ki so pogodbeno skrbeli, da smo pravočasno dobili dovolj dobrih in zdravstveno sposobnih delavcev. PRIHODI DELAVCEV — sklenitev delovnega razmerja Sektorji ■2 'El D m v 1 ■i o. «H P o. « V oj O T3 a CTJ O T3 no S? •r—s 03 n 3 13 2 — 4— 22 — 1 24 17 3 17 7 — 7 2 — 1 54 29 — 33 13 41 — 1 1 — 118 Skupaj 59 5 50 Vzrok za to, razmeroma veliko fluktuacijo delavcev ni samo prenizka plača, pač pa je podrobnejša analiza pokazala tudi druge vzroke, kot nezadovoljstvo ljudi v podjetju. Ce delavec ni zadovoljen na delovnem mestu, postane malo-dušen ter prej ali slej zapusti podjetje. Nešteto delavcev odhaja iz podjetja, ker so nezadovoljni s prehrano. V podjetju smo storili Vse, da bi bila prehrana ugodna za naše ljudi. V samopostrežni restavraciji smo se dogovorili za delitev hrane po posebnem jedilniku in kontrolo, da delavec dobi močno hrano s potrebnimi kalorijami. Nezadovoljstva je sedaj že mnogo manj, vendar pa izgleda, da se bo to popolnoma uredilo šele takrat, ko bomo imeli lastno menzo, ki bo skrbela, da bodo naši delavci sicer preprosto, toda izdatneje hranjeni. Do takrat pa bomo morali potrpeti s takim sodelovanjem samopostrežne restavracije. Moje mišljenje je, da zapuščajo podjetje tudi ljudje, ki so bili plabo sprejeti ali pa delo na delovnem mestu ni bilo dobro organizirano, da bi imeli pred seboj jasno perspektivo in s tem možnosti za zaslužek. Vsak človek ima določene sposobnosti, ki jih je treba poiskati. Spodbudne besede in dobra volja naj pri tem ne bodo odveč. Delavec se bo kmalu znašel, dobil vero v samega sebe, v lastne sile in bo premagal začetne težave. Premalo upoštevamo, da bi se vzgoja delavca morala pričeti z dnem nastopa v službo. Delo z novinci zahteva mnogo potrpljenja, obzirnega in dobro premišljenega ravnanja. Posvetiti bi morali mnogo več pozornosti sprejetju v naselju, kot na delovnem mestu. 24 41 9 5 1 2 196 Velika napaka je tudi, da sprejmemo delavca, za katerega že vnaprej lahko vemo, da ne bo dolgo v podjetju, saj je njegova delavska knjižica, ki bi morala biti njegov ponos, polna žigov raznih podjetij. Težko je verjetno, da bi tak delavec ravno v našem podjetju ostal stalno. V skrbi za zadovoljstvo delavcev v podjetju je potrebno upoštevati tudi osebne dohodke vsakega posameznika. Izogibati se moramo raznim protekcijam ali enostranskemu gledanju na delavca. Skrbeti moramo, da bodo prav vsi pravično ocenjeni in da ne bo razlik med pogoji na gradbiščih in različnimi gledanji raznih delovodij. Merilo pri tem naj bo delovno mesto in sposobnost delavca, da ne bo očitanja in hude krvi. Potrebna bo velika točnost pri obračunavanju akorda, da bo vsak plačan po vloženem delu, ker si v letošnjem povišanju startnih osnov ne bomo mogli privoščiti še raznih preplačevanj. Ce bo vsak plačan po vloženem delu, ne bo nezadovoljstva. Prav glede tega je vsak član kolektiva še posebno občutljiv. Na zadovoljstvo v podjetju pa vplivajo tudi možnosti za napredovanja, upoštevanje predlogov pri delu in zadostna varstvena zaščita delavcev. Modernizacija v lovnem procesu zahteva vsak dan več znanja, zato je nujno, da omogočimo našim delavcem vse možnosti nadaljnjega izobraževanja v izobraževalnem centru podjetja ali drugih ustanov in jim nudimo tudi primerno materialno pomoč. Tako bodo ti delavci lahko nudili kolektivu več in bo tudi naš standard vedno večji. Z večjo skrbnostjo in delom z ljudmi bomo dosegli večjo stalnost in navezanost ljudi na podjetje. TOLMAČENJE pravilnika o terenskem dodatku in plačevanju prevoznega pavšala, po sklepu upravnega odbora podjetja z dne 7. 4. 1964 L Prevozni pavšal pripada vsem tistim delavcem, ki ne prejema- jo terenskega dodatka in ki prihajajo na delo in z dela dnevno najmanj 4 in več km oddaljenosti od kraja bivališča do delovnega mesta. 2. Delavci so dolžni kriti stroš- ke prevoza do višine 600 din mesečno ali 25 din dnevno. Iz tega izhaja, da se od zneska, ki predstavlja prevozni pavšal za posamezne razdalje, odbije znesek din 600 na mesec. 3. Prevozni pavšal se plačuje za dneve dejanskega dela v podjetju. Odsotnost z dela izključuje ptavico do prejemanja prevoznega pavšala, razen v primeru, če je delavec predložil mesečno vo- zovnico za prevoz na delo z javnim prometnim sredstvom. 4. S spremembo pravilnika o delo, t. j. s 1. 3. 1964 je prenehal veljati 4. člen citiranega pravilnika, ki se je glasil: »Upravičenci krijejo sami stroške prevoza do višine din 600 mesečno ali din 25 dnevno. Raz- liko riied tem zneskom in ceno vozne karte krije podjetje, vendar največ din 1.500 mesečno ali din dnevno. Izplačani zneski bremenijo materialne stroške režije sektorja«. 5. Delavec pridobi pravico do prejemanja prevoznega pavšala z dokazilom, da prihaja vsakodnevno na delo več kot 4 km. Sef sektorja izda odlOčbd o pravici dO prejemanja prevoznega pavšala za delavce, zaposlenè na sektorju. Odločba je lahko skupinska. 6. Prevozni pavšal se izplačuje upravičencem pri izplačilu rednih osebnih dohodkov. Obračun prevoznega pavšala je ločen in se ne obračunava po mezdni listi. 7. Prevozni pavšal za prihode na delo izpod 4 km se ne prizna ih ne plača. 8. V kolikor je relacija prihajanja posameznikov na delo daljša kot ,12kmi se obračuna v višini določene od 8—12 km. Terenski dodatek 1. Prejemanje terenskega dodatka izključuje pravico do povračila prevoznih stroškov. Iz tega izhaja, da prejemanje terenskega dodatka in istočasno povračilo prevoznih stroškov hi mogoče. 2. Za dneve bolezenskega dopusta, ki jih je delavec prebil v naselju gradbišča, mti pripada minimalni terenski dodatek. Enak terenski dodatek pripada tudi delavcem s skrajšanim delovnim Časom. 3. Delavcem obratov, ki se dnevno vračajo domov pripada terenski dodatek za dneve, ko delajo na objektih, oddaljenih od njegovega prebivališča več kot 10 km po tabeli za gradbeno dejavnost. 10 km oddaljenost se šteje od njegovega stalnega bivališča do zazidalnega okoliša kraja, kjer je zaposlen. 4. Delavcem obratov, ki stanujejo v naselju podjetja, pripada terenski dodatek za dneve, ko delajo na objektih območja Celja po tabeli za gradbeno dejavnost, vendar je tudi tu upoštevati določilo, da pripada terenski dodatek le onim stanovalcem naselja, katerih stalno bivališče je oddaljeno več kot 10 km od naselja. Drugače pa pripada delavcem centralnih obratov in sektorjem zaključnih del in montažnim skupinam terenski dodatek, določen v členu 11 pravilnika. Objekt klavnice v Celju kljub težavam dobro napreduje Varujmo človeka v prometu Razvoj prometnih sredstev in prometa kot važna panoga našega gospodarstva hitro napreduje. Tudi modernizaciji cestnega omrežja se v zadnjih letih posveča večjo pozornost. Stalno naraščanje prometa cestnih motornih in drugih vozil, predstavlja kom- _i.i—.• j—si—.•------za_ Po mesecih so se nesreče v okraju Celje dogajale po naslednjem razporedu: Mesec: S P a C3 IS 5 •S «M «■—4 'C n C3 •r-» CO 6 ! f In P txo > cd (D rO I D. 0> « o c s | o QJ fe (S CD C > •s ! « o E 'S s 03 u p 0< n™ Brežice 72 3 46 23 Celje 168 9 139 20 Laško 46 2 26 18 Mozirje 30 1 23 6 Sevnica 24 — 20 4 Slovenske Konjice 37 3 28 6 Šentjur 28 — 26 2 Šmarje pri Jelšah 27 1 19 7 Velenje 55 — 52 3 Videm- Krško 54 1 34 19 Žalec 121 7 89 25 odstotkov, poškodovanih pa za okoli 85 odstotkov. Naloga vseh služb, ki skrbijo za varstvo in preventivo je, da kar največje število uporabnikov cest seznanijo z osnovnimi predpisi o prometu na javnih cestah, sicer ne bo mogoče v doglednem času zajeziti tega problema, ki nam iz dneva v dan povzroča veliko gospodarsko škodo. Okrajna komisija za varnost prometa Med najbolj pogoste vzroke nesreč je v statistiki zabeleženo, da se je zaradi nepazljivosti, raztresenosti in izgube oblasti nad vozilom pripetilo 185 nesreč, na drugem mestu je vpliv alkoholnih pijač, zaradi katere je prišlo do 89 prometnih nesreč. Drugi vzroki so: neprimerna hitrost na pogoje ceste, neupoštevanje prednosti v križiščih, pri zavijanju v levo, nepravilno prehitevanje itd. V ilustracijo naj navedemo, da je bilo v letu 1963 odvzetih 365 vozniških dovoljenj in potrdil o znanju prometnih predpisov voznikom, ki so bili na vožnji zaloteni v vinjenem stanju. Ta ugotovitev kaže, da je še vedno veliko število voznikov motornih vozil, ki se ne zavedajo, da je vožnja v vinjenem stanju skrajno nevarna in kazniva. Poklicni vozniki so v lanskem letu povzročili 128 prometnih nesreč, vozniki amaterji pa 202 nesreči. Materialna škoda na vozilih, objektih in na tovoru je v letu 1963 znašala preko 95 milijonov za celjski okraj in nad 740 milijonov v republiškem merilu. Stanje v letošnjem letu v prvih 75 dneh ni razveseljivo, če ugotavljamo, da je v tem času bilo v okraju Celje že 6 smrtnih primerov in šestdeset oseb telesno poškodovanih. V primerjavi z lanskim letom znaša porast smrtnih primerov za omenjeni čas 600 v teku priprave in dogovori z drugimi počitniškimi organizacijami, da bo na podlagi zbranih prijav lahko zagotoviti zadostno kapaciteto v počitniških domovih. Letovanje za člane kolektiva se predvideva: — V lastnem počitniškem domu v Piranu, kjer se predvideva izboljšanje pogojev. Kalkulacijska cena za pension na dan je 1200 din. — V lastnem počitniškem domu v Crikvenici, kjer bo na razpolago 5 sob s skupno 17 ležišči. Kalkulacijska cena za dnevni pension je 1200 din. — V dogovoru smo s Počitniško skupnostjo v Žalcu za letovanje v Biogradu na moru v weekend hišicah. Na osnovi zbranih prijav bo podjetje s Počitniško skupnostjo sklenilo potrebno pogodbo za zagotovitev določenega števila ležišč. — Interesenti za letovanje v planinah se lahko prijavijo za letovanje v Pirševem domu na Pohorju, kjer bo na osnovi prijav sklenjena potrebna pogodba. . Tudi v tujih počitniških domovih je po dobljenih informacijah cena dnevnega pensiona predvidena na ca. 1200 din. Po sklepu CDS bodo člani kolektiva tudi v tem letu deležni regresa, in sicer v primerih, ko bodo letovali v počitniških domovih. Regres bo vsak član lahko izkoristil v višini 500 din. Regres koristnikom, ki bodo letovali v tujih počitniških domovih bo izplačan na osnovi potrdila po vrnitvi z letovanja. 2. VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ZA VEZANE HRANILNE VLOGE od 1. aprila do 30. junija 1964 NAGRADE: moped hladilnik televizor šivalni stroj sesalec za prah KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Sevnici, Videm-Krškem in Brežicah. vana turistična taksa, ki jo bo koristnik posebej vplačal pred odhodom na letovanje. Regres bodo lahko posamezni- ki izrabili, če bodo letovali najmanj nepretrgoma 6 dni, toda največ 14 dni. Pravico do regresa imajo tudi naj ožji člani družine, če niso zaposleni. Upravni odbor počitniških domov si pridržuje pravico določiti krajši rok letovanja (10 dni) v Crikvenici, če bo preveliko žtevi-lo prijavljencev in bi jih bilo nemogoče razporediti s 14-dnevnim rokom letovanja. Da bi lahko ustrezna služba pri direkciji podjetja izvršila vse potrebne predpriprave, je treba prL javo dostaviti oddelku za družbeni standard pri direkciji podjetja do 31. marca 1964. Izrecno poudarjamo,, da prijave po tem roku ne bomo mogli upoštevati. Za letovanje se je mogoče prijaviti v času od 1. junija do 15. septembra 1964. V tem času se predvideva, da bodo počitniški domovi odprti. Ce pa bo dovolj prijav, bodo počitniški domovi, ki so last Ingrada, odprti že prej. Vsak prijavljenec bo dobil s posebno odločbo odrejen čas letovanja po končanem razporedu upravnega odbora počitniških domov. Rešitev iz štev. 1-2 Desete olimpijske noblu. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado 1500 din prejme Ma-linovski Dragica, Celje; 2. nagrado 1000 din prejme Badiura Gorazd, Celje; 3. nagrado 800 din prejme Bezlaj Ivica, uprava. NAGRADNA ŠTEVILČNICA: igre v Gre- Vsem nagrajenim iskreno čestitamo! REBUS: vratar. SKRIT VERZ: Oj, Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta. VRETENO: o, od, oda, moda, modra, modras, sodra, Sora, Rad, da, a. Nagradna križanka Vodoravno: 1. slov. slikar — krajinar (1867—1911J; 6. gl. mesto sev. Irske; 12. surovina za cement; 13. predlog; 14. ime nedavno umrlega slov. jezikoslovca; 15. židovsko ime; 16. nekdanji prebivalec na slov. ozemlju; 18. padavina; 19. glasbeni izraz; 20. lesena na-vojnica; 22. upravni organ; 23. brom; 24. nasilje; 25. os. zaimek; 27. ledeniška dolina pod Triglavom; 28. igra s petjem; 32. otok v vel. Antiljih (gl. m. Kingston); 35. tuje žensko ime; 36. kmetijska zadruga; 37. mesec; 39. Peter Klepec; 40. slov. hokejski klubi; 42. prebivalec na JV. azij. polotoka; 44. števnik; 45. tuje žensko ime; 47. prometni znak; 48. moški glasovi; 49. hrib pri Beogradu; 51. ime črke; 52. postaja med Ljubljano in Postojno; 53. Prešernov nasprotnik; 54. lesena zgradba. Navpično: 1. glavna oseba iz Krleževe drame (gostovanje SNG v Celju); 2. vrh v Julijcih (2601); 3. poldrag kamen; 4. pasji glas; 5. ploskovna mera; 6. španski ples v parih; 7. Ljudska milica; 8. zvišana nota; 9. italijanska reka; 10. okostje; 11. afriška država; 13. slovenski jutranjik; 16. del hoje; 17. slovenski tednik; 20. garaža; 21. prebivalec glavnega mesta evr. države; 24. ozek pas blaga; 26. narodnost Kennedyja; 27. dolžinska mera; 29. najvažnejše grško pristanišče; 30. kot. 51. vo-dor.; 31. območje okoli sev. tečaja; 33. tovarna cementa v Sloveniji; 34. športnik iz zabave; 38. del stanovanja (narobe); 39. gradb. material; 40. ovijalka; 41. rečna riba; 43. zač. imena in priimka slov. skladatelja (1914); 44. pritok Savinje; 46. veznik; 48. zabavišče; 50. arabski žrebec; 52. egipčansko božanstvo.