Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja t Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1,20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za čttrt leta 4 K; za Amerika za pol leta 9-50 K za četrt lota 4'80 K Penin n mm Atevllb« t» v. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enbstopna peti-vrstica' (Širina 88 mm) za enkrat 20 vin.-večkrat po dogovoru. 75. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 25. junija 1910. Leto XIIL NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo • Bdečega Prapora«, Ljubljena. — Za denarne počiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: UpravnUtvo ■Rdečega Prapora«, Ljnbljana, Šelenburgova ulica 6/11. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca junija, da jo zopet obnovč. »Rdeči Prapor" fr izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14*— za pol leta „ 7*— za četrt leta „ 3*50 na mesec „ 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7*90 za četrt leta yv 4»— Za Ameriko: za pol leta K 9*50 za četrt leta ,, 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Državni zbor. V sredo je zbornica nadaljevala proračunsko razpravo. Govoril je finančni minister, o čemer por^Čama prihodaj fi L} nekatere posameznosti bi bile še omeniti iz njegovega govora. Gospod Bilinski se je ves čss laskal kapitalistom. Pri zvišanju osebnega dohodninskega davka se zahteva, da ima oblast pravico, v p o gl e d ati knjige, če sluti, da je dohodek davkoplačevalca večji, nego ga je naznanil. Med kapitalisti je namreč selo razšTjena navada, zatajevati dohodke davčnim uradom in se delati tako, kakor da bi bila beraška palica še v kotu. Lahko je razumeti, da je vest o kontroli strslao razburila bogate revčke in po kapitalističnem časopisja je bil raditega silea hrup. Gospodu Bilinskemu se je zdelo potrebno, opravičiti se radi tega ia potolažiti gospode. Dejal je, da je vlada pripravljena, ugoditi kolikor le mogoče željam o pomiloščenju zatajevalcev davčnega dohodka, da se bodo oblasti izogibale vsake .krutosti, pri vpogledavanju knjig in da se bo sploh redkokdaj godilo, da bi se res pregledale knj;ge. — Razun tega je minister povedal, da se bo naročilo za 40 milionov železniških potrebščin. Potem je govoril o svojih davčnih načrtih. Izmed meščanskih poslancev, ki so nastopati V razpravi, je bil «znameait» veliki prijatelj .Slovenčev* dr. MyiH?eo, ki je želel, da bi se tudi v Avstriji uprizoril .pogrom* proti židom kakor na Ruskem. Od socialnih demokratov so prišli trije do besedo, Prvi je govoril posl. Haoktabirg: Finančni minister je velik optimist, če meni, da se mu bodo aovi davki kar čez noč aportirali. Veliko je vprašanje, če bodo množice volilcev zadovoljne, da se tako važne predloge na škodo ljudstva tako-rekoč z bičem rešijo. Splošno je presenetilo, da je govoril finančni minister tudi o davku na sodavico. Proti vsakemu zvišanju indirektnih davkov se mora nastopiti z vso odločnostjo. Če je finančni minister v opravičenje prevelikih ministrskih penzij dejal, da je neštevilno uradnikov, ki dobivajo večje penzije kakor jim gredo, bodo manjši uradniki debelo gledali. Vprašalo se bo, kdo so listi protekcio-nisliP Kdo pa ima pravico, dovoljevati tako zvišanje brez parlamenta? Kadarkoli gre za zboljšanje položaja uslužbencev z malimi plača mi, ni nikdar denarja. Odkod je denar za protežirance? Sodrug HOger je govoril o razmerah v državni tiskarni, kjer sekirajo delavce, da je položaj že neznosen. Sodrug Daszyaski je govoril kot generalni govornik .proti*. Kakor po navadi je govoril iiaentuo in napravil velik utisk. Tudi Da«yn*ki je eden listih govornikov, ki jim nikdar ni treba govoriti pred praznimi klopmi. Najprej je omenil socialnc-deuaokratično resolucijo o podpori za šole narodnih manjšin, katero je toplo priporočal. Potem je polemiziral z Bliaskim. Noben minister še ni delal tako globokih poklonov velikemu kapitalu kakor Bilinski. Finančni minister se boji, da bo prebivalstvo vznemirjeno radi izpremembe davčnih predlog. Ampak prebivalstvo fnančaega ministra ni ljudstvo, temveč denarne mošnje, železniški magnati, žganjarski plemenitaši in sladkorjevi baroni. Farailija Badeni s 300.000 K letnih dohodkov je pač vznemirjena, ž njo pa Bilinski in drug;. Na noben način se ne more dovoliti, da bi se vsako zvišanje osebnega dohodninskega davka preprečilo kar za deset let. S tem bi se nastopal nevarni pot, da bi se vse bodoče potrebščine države pokrivale z indirektnimi davki. Zbornica ima varovati iaterese ljudstva, ne pa denarnih magnatov. Dalje je posl. Daszynski govoril o enaki volilni pravici za deželne zbore. V vseh deželnih zborih se gospodari z bankrotom in zadnji čas je, da pride vanje nov duh. Ce je bilo mogoče, za najbolj komplicirani parlament, za državni zbor, vpeljati splošno in enako volilno pravico, ne bo mogel živ krst povedati, zakaj ne bi bilo mogoče za deželne zbore. Ogrske barabije. Bili so časi, ko je dobra polovica Evrope smatrala Madžare za .vitežki narod*, ki bo ne le sebi, ampak tudi drugim narodom v Evropi priboril svobodo. Svet je verjel, da se bojujejo za syojo .neodvisnost* in je vse njihove velike besede jemal za polnoveljavne. Tako je bilo nekdaj. Pa se je izpremenilo. Odkar so se začeli duševni velikani kakor B.ornson zanimati za ogrske reči, se je v tujini polagoma spoznalo, da igrajo Madžari velikansko komedijo. Seveda se lumparije, ki se gode na Ogrskem, ne smejo pripisovati vsemu ogrskemu narodu, ampak njegovim vladajočim krogom, tistim napihnjenim penam, ki so spravile vso deždo pod svojo mo in jo izkoriščajo brez vesti in srca. Pred svetom se ta peščica fevdalnih prevzetnežev postavlja kakor ves madžarski narod. Le na to kompanijo torej mislimo, kadar tukaj govorimo o Madžarih. Dve mali zgodbici hočemo povedati, da se nekoliko pojasni politično poštenje madžarske klike. Turoš-Sv. Martin je nekako središča Slovakov. Vsi poizkusi madžariziranja jih tukaj še niso mogli iztrebiti. Tukaj 3e je ustanovila družba Slovakov, ki je hotela postaviti tovarno. Dobila je dovoljenje za stavbo, gradnja se je strogo nadzorovala, vse je bilo redu. A ko so bile že postavljeni stroji, najeti delavci in se je imelo začeti z obratom, se je nepričakovano rglasila deželna ribiška inšpekcija in vložila ugovor proti otvoritvi. Zakaj? Voda, ki bi odtekala iz tovarne, bi onesnažila bližnji potok in peerkale bi ribe. Noben protest, noben rekurz ni pomagal. Voda, ki prihaja v poštev, je majhen potok, ki je za ribištvo sploh brez pomena. Ampak če bi bil. Kaj niso oblasti vedele, kaj in kako, preden so dovolile stavb??... Kdo bi si belil glav v j Najlepše itak šele pride. Družba se je naveličala prošenj in rekurzov, pa je prodala tovarno nekomu Madžaru. In zdaj je naenkrat izginila vsa nevarnost; v 24 urah je mož imel dovoljenje za obrat. Neki Slovak je v Turčanskem Sv. Martinu zidal hotel. Dovoljenje je dobil. Stavba je bila ▼ redu. A ko je bilo vse gotovo, so odrekli dovoljenje za — točenje pijač. Znani pisatelj Scotus Viator je obiskal neko vdovo. Bil je tam par ur, policija pa je kaznovala vdovo, češ, da je sprejela tujca pod streho, ne da bi ga naznanila policiji I Ali je treba še kaj razlaganja? Raška policija pred sodiščem. Pariška porota je oprostila ruskega revolucionarja Ripsa, ki je streljal na polkovnika ruske politične policije Kotena Rips je priznal, da je streljal. Koten je bil težko ranjen. O vsem tem ni nobenega dvoma. In vendar so pariški porotniki oprostili napadalca. V procesu mora torej na vsak način tičati več kakor vprašanje navadnega zločina. In res pomeni ta razprava več. Rips je bil oproščen, obsojena pa je ruska policija. Kako je prišlo do napada, smo že poročali in naši čitatelji so poučeni. Treba je pa povedati še nekoliko besed o obravnavi, ki je bila nadvse zanimiva, glavno vsled tega, ker je polkovnik Koten po nalogu ruske vlade sam stopil pred sodišče. Razume se, da je carjeva vlada s tem hotela imponirati francoskim porotnikom in vplivati nanje. Pa se je prevarila. Pomagala je le, da je blamaža njene policije še večja Rips, ki je star 31 let in je izvršil poljedelske študije, je najprej povedal svojo zgodovino in kako se je zgodilo, da je streljal na Kotena. To je našim čitateljem že znano. Povedati je le še treba, kako je prišlo, da je bil prvič izgnan v Sibirijo Policijski komisar Serčkov v Sera-kovu je bil ubit z bombo, ker si je nakopal s svojim živinskim ravnanjem sovraštvo revolucionarjev na glavo. Ripsa so zaprli, ne da bi bil vedel zakaj. Šest mesecev je zaman vpraševal za vzrok zapora. Končno je začel odklanjati vsako jed in s tem prisilil policijo, da mu je vsaj povedala razlog zapora. In tu je zanimivo, da ga je obdolžil ravno tisti človek, ki je bil sam vr- hid bombo. Ko sta si gledala oči v oči, je pa ovajalec vendar preklical in Rips je bil izpuščen na svobodo. To ni trajalo dolgo. Neki dan so ga na pošti prijeli maskirani ljudje in odpeljali na policijo. Že takrat ga je Koten nagovarjal, naj postane policijski agent. Ker ni maral, je bil odgnan v Sibirijo, odkoder je ušel. Ko so ga lani zopet prijeli in ga je Koten spoznal, se je ponavljalo vabilo in kako je bilo naprej, je našim čitateljem že znano. Na razpravi je bila najzanimivejša izjava Kotena, ki je priznal, da so atentati potrebni za obstanek politične policije. »Policija je dejal— ž ivi od revolucije kakor zdravniki od bolnikov in državni pravdniki od obtožencev." Razlika, katero je plemeniti Koten zamolčal, je pa v tem, da zdravniki ne delajo bolezni, policija pa sama povzrokuje atentate. Tudi to se je na razpravi dokazalo. Priča Bubanovič n. pr. je govoril o aferi Azev. Znano je, da je bil Azev v službi policije. Sam je uprizoril osemindvajset atentatov! V Klinu je neki policijski komisar mamil petnajstletne srednješolce, da so fabri-cirali material za eksplozije in jih je potem ovajal. V Varšavi je policijski agent Šre-belskij napeljal mnogo socialistov, da so izdelovali bombe in potem jih je spravil na vislice. Znani revolucionar Bur c e v, ki je razkrinkal Azeva in več drugih provokaterjev, je izpriča, Ida je Rips imel poštene namene. Navedel je pa tudi več slučajev, ki kažejo, kako je Koten z najbrutalnejšimi sredstvi silil ljudi, da so se prodajali policiji za provokaterje in ovaduhe. Sploh se je na razpravi predložil porotnikom ogromen material, ki je razkril tajne nemoralne zveze politične ruske policije. Kdor bi bil mogel še dvomiti, da carjeva policija sama upri zarja atentate tako kakor uprizarja pogrome, le da izkaže svojo „potrebo" in da se njeni magnati bogate, je moral pri tem procesu izgubiti vsak dvom. Nemoralnejšo institucijo, kakor je ta policija, bo na svetu težko dobiti. Taka je bila slika, ki so jo dobili porotniki in zato se ni čuditi, da niso dolgo premišljevali, ampak izrekli, da se Rips oprošča. Batjuškova policija je obsojena. Na to se veda ni misliti, da se bo poboljšala. Pač pa je upanja, da bodo revolucionarji vsled naukov ta kih procesov postali previdnejši in da ne bodo z nepremišljenimi atentati ustrezali svojemu naj-večjemu sovražniku. Politični odsevi. * V državnem zbora se je v četrtek glasovalo o resolucijah, ki so bile vložene v teku prora čunske razprave. Glasovalo se je tudi o Staretovi resoluciji, ki zahteva državno podporo za Solo Komenskega na Dunaju. To glasovanje daje meščanskemu časopisju povod za silovito veselje nad »razpadom* socialne demokracije. Naši nacionalisti pa se posebej kriče kakor Čiči radi «protislovanstva» socialne demokracije. Točka o češki Soli na Dunaju je res zelo kočljiva. Češki socialni dcraokratje so imeli pred očmi, da bi bilo na ta način njihovi Soli aa Dunaju, katero večinoma vzdržujejo delavci, najhitreje pomagano. Nemški socialni demokrat je pa menijo, da se morajo taka vpraianja načeloma reševati, ne pa od slučaja do slučaja. Tako se je zgodilo, da >o češki sodrugi glasovali za resolucijo, nemški pa proti, dcčim se poljski, ru* sinski in italijanski sodrugi niso udeležili glasovanja. Ampak gospodje, ki kriče, »e prezgodaj vesele. Stan okova resolucija je prav postranska pomena. Gospodje naj bi rajši povedali resnico, da so socialni demokiatje vložili drugo reiolucijo, s katero se ima rešiti vprašanje manjšinskih šol sploh, ne pa le vprašanje dunajske češke šole. Ia ravno slovenskim nacionalistom bi moralo biti mnogo več ležeče na Adlerje vi rasoluciji. Po Stanetovi resoluciji bi dobila šola Komenskega na Dunsju morda par sto kron. > Z Adlerjevo resolucijo se reši tudi vprašanje češke iole v Poštami, kar je pa za nas menda nekoliko bolj važno: Vprašanje slovenske Iole v Trsta, vprašanje slovenskih šol na Štajerskem in Koroškem. Taka je resnica. * Radi italijanske fakultete so imeli italijanski liberalci v sredo sejo, na kateri je poročal poslanec Pitacc o, da je v državnem zboru zavzel stališče proti vsaki rešitvi, ki ne bi prinesla vseučilišča Trstu. Vodstvo liberalne stranke je odobrilo to stališče. * Sad galiike volilne reforme za deželni zbor imajo v Lvovu posvetovanje, na katero ata prišla tudi bivši minister za Galicijo, dr. vitez K o rytow*ki in podpredsednik državnega zbora, dr. s vitez Starzinski. * V bosenskem sabora je poslanec dr. Srsk č vljožil predlog, da se voli kontrolni odsek, ki )o nadzoroval porabo svot, dovoljen h pa proračunu. Gsvilni adlatus baron Benko je izjavil, da ne ugovarja. Nato je bil predlog sprejet Vanj so izvoljeni 4 Srbi, 3 mohamedanci in 3 katoličani. * Ob bosensk moji je srbski fnaačni ttražnik Miloš S a vi jev ic ustrelil nekega Polet ča. Posameznosti še niso znane. * Pri otvoritvi ogrskega parlamenta v četrtek we bilo zelo živahno. Starostni predsednik je b>l slučajno M'darasz, ki pripada Justhsvi stranki, ihueau vendar ne pride vse na misel; lahko bi )il tudi on kandidiral v kakšnem okraju to ali ono mumijo, pa bi se b.ta otvortev parlamenta izvršila v njegovem ztcisiu. Tako ja je pa slari Madarasz zasukal po svoje in pozdravit »tiste poslance, ki Jh je poslala v državni zbor nepopačena volja naroda (narod ca Ogrskim sploh nima volilne pravice!) in gr/jil vlado, ki je pri volitsah pokopala nepostavno*. Razume sp, da je ta govor silno razmeji član« vladne stranke. * V Alb&niji so Turki obkolili vodjo Ar-nautov Dabrtli Jassua in 500 mož. Po hudem soju, ki je trajal ves dan, so ujeli 120 mož, ostali so pobegnili. Ni znano, kiliko so i7gubili Tuk:. * Kongres Arnantov, ki je bil sklican za ta mesec v Jatimo, se je odgodd. * V okraju Gavgeli v Albaniji se zopet pojavljajo vstašie čete. Oblasti so razdelile puške in strelivo med prebivalce nekaterih občin s pogojem, da prežene, vitaše. * Iz Bolgarije se je poročalo, da se tam snuje organzacija, ki hoče zahtevati i?gon Židov in prirejati pogrome. Vlada razglaša, da to ni res. * V angleški sbornici je bila zopet interpe-lacja, če ']i vojni aUže na Dunaju dobil od avstrijske vlade kakšna vejts o stavbi avstr jsk h dread-noughtov. Admiralni lord Mac Kenna je odgovori1, da vlada n« more objavljati vesti tuje države, ki ji uiso izrofii;«« za javnost. * Angleški socialisti in vlad«. Angleška vlada je porabila ugodno priliko, to je smrt kralja Edvarda za povod, da je spravila boj proti gosposki zbornici v ozadje in za kulisami se dela na to, da bi se sploh opustila temeljita reforma gosposke zbornice. Poslanci delavske stranke so pa včeraj sklenili, da ne dopuste nobene izpre-membe v resolucijah, ki jih je sprejela poslanska zbornica o reviziji odnošajev med obema zbornicama. Protestirajo proti temu, da bi si vlada dom šljala kakšno avtoriteto in izjavljala, da bi opozicija morala nastopati za sklepe svojih voditeljev._________________________________________________ Vestnik »Vzajemnosti". Iilet y Trst. Tržaški odbor je sporočil «Va-jem »osti* zs izlet v Trst naslednji promorčui program: 1. Ob prihodu vlaka sprejem gostov na kolodvoru južne ž-lezaicp, potem odhod v »Delavski dom* z godbo na čelu. 2. Poždrav od strani političnega odbora. (Pj pozdravu sa da gostom prilika, da se lahko um jejo) 3, Pohod gostov po mestu v posameznih skupinah pod vodstvom posebnega odbora tržašk'h sodrugov. 4. Ob 1, popoldne obed v zadružnih gostilnah v ulici Giovanoi B iccaccio 25 in ulici S. Lazsaro. 5. Popoldae velika ljudska veselica, pri kateri sodelujejo pevski zbori »Vzajemnosti*, »Ljudskega odra» ter italijaa-bkh socialisti ;nih organizacij. Koncertne točke oskrbuje gftdba trža kd socialistična mlaiine. Konec veselice ob 9. zvečir. 6. Pred odhodom vlaka spremljanja gostov z godbo in bakljado na kolodvor. —— O prilili izleta članov in prijateljev »Vzajemnosti* prir edi poseben vlak v Trst tudi goriška deželna organizacija slovenske socialistične mladine, kar bo manifestacijo za delavsko solidarnoit še bolje povzdignilo. — V Ljubljani so sodrugi sprejeli vest o izletu v Trst z nenavadnim veseljem, tako da se lahko reče, da je poseben vlak že sedaj zagotovljen. Zlasti pohvalno je omeniti požrtvovalnost sodrugov pevcev, ki so se vsi do zadnjega izjavili, da poravnajo ne-le svoje trožke, temveč omogočijo polet tudi nekaterim mlajšim članom, ki bi sicer mo* rali ostati doma. Ros kra«n zgled delavska solidarnosti, ki ji pri meščanikh organizacijah ni najti primera! Le žal, da morda dramatični odsek ne bo mogel tržaškim sodrugom pokaiati svojih talentov, ker je v tem času zaradi velike vročine v Trstu otežčana vsaka gledališia priredb*, Pa se bo že še našla prilika — najbrža še letos — da se bodo tržaški sodrugi lahko prepričali, da je dramatični odsek »Vtajemnosti* kos tudi najtežji nalogi. Izkaznice za izlet v Trst se dobš vsak dan od 8. zjutraj do 1. zvečer v društvenih prostorih v Šilenburgovi ulici St. 6, drugo nadstropje, kjer sprejemajo pnglase in denar naslednji sodiugi: Bartl, Berdajs, Kocmur, Lehpamer, Toka n. Priglasi in plača pa se lahko tudi pri zaupnikih, ki imajo bloke. Priglai je veljaven le, če se takoj plača najmanj 1 K 50 vin.; najbolje je seveda, če se položi cela voznina, ki znaša z režijskim prispevkom vred 6 K 30 vin. Sodrugi, ki imajo priliko, da pridot6 kaj izletnikov, naj se zglase pri zgoraj imenovanih sodrugih. Zaupniki, ki imajo bloke za izlet v Trst, naj se zg'ase sami ali pa po kakem zanesljivem namestniku vsako nedeljo od 9.fdo 12. dopoldan v društveni pisarni pri centralnem blagajniku, ?o-drugu Štefanu Lehpamerju, kateremu je obračunali vie nabrane znaske. Da se omogoči točen pregled, je priti tudi tedaj, če se nima ničesar o b-rafunati. V slučaju odsotnosti namestuje blagajnika kak drug sodrug. Veselo znamenje. Od pretekle sobote do včeraj je število članov prekoračilo 450, kar je vsekakor znamenje, da »Vzajemnost* neprestano narašča. Ge bo šlo tako naprej, bomo koncem leta lahko rekli, da ji »Vzajemnost* najmočnejša organizacija v jugoslovanski socialno demokratični stranki. Sodrugi, poskrbite, da se bo to tudi zgodilo ! Pridobivajte neprestano novih članic in člano*! Vpisnina znaša 20 vin. in mesečni prispevek tuli 20 fin. V lep zgled služijo nekateri sodrugi v Sp. Š ški, ki so vpisali kar vse dorasle družinske člane. Kdor še ni naročnik vsaj na sobotno številko »Rdečega Prapora*, naj to stori čira prej; kajti dolžaost vsakegt lodruga je, ako hoče veljati za resničnega socialnega demokrata, da podpira strankino glasilo. Sodrugi zaupniki se pozivajo, da o priliki pobiranja prispevkov za »Vzajemnost* ag tirajo tu li za »Rdeči Prapor*, katerega sobotna številka stane mesečno 40 vin., četrtletno 1 K 20 v. Sodrngi, ki imajo bloke za nabiranje prostovoljnih prispevkov, se pozivajo, da j>h obračunaj pri svoj>h blagajnikih še tekom prihodnjega tedna. Predsedniki in blagajniki upravnih ia izobraževalnih odsekov naj blagovolijo poskrbeti, da se to izvrši. Upravni odseki odračunajo 50, izobraževalni pa 10 odstotkov od nabrane ivote glav nerau blagajniku; ta obračun bo prihodnjo nedeljo dopoldan v zvezmi pisarni. Pevski odsek je pomnožil svoje vaje tako, da se vrše, izvzemši pondeljek in soboto, vse dni v tednu. Začetek vselej ob 8. zvečer. Prosi se za red n in točen obisk, Domače vesti. Ljubljanske vesti. — Zastrnpljevalna sfera v Logatca je rodila nov dogodek. Žena osumljenega Hladnika je bila na zahtevo preiskovalnega sodnika aretirana in izročena v preiskovalni zapor. Prvi sum, ki je letel nanjo, je bil ta, da je prevedla v ita-ljanščino in prepisala tista pisma, ki so bila poslana tržaškemu »Piccolu" in preiskovalnemu sodniku s trditvijo, da je nekdo drug, ki se bo pozneje sam ovadil, storilec. S temi pismi, ki jih je sestavil Hladnik sam, je hotel odvaliti sum od sebe. S primerjanjem so grofološki izvedenci dognali, da je prepisana, oziroma prevedena pisma spisala roka Hladnikove žene. Nastal je pa še drug sum: Namreč ta, da je ona spisala poštno spremnico, s katero so se one strupene krogljice odposlale gospž Hamerlitz in naslov na zavoj, v katerem so bile krogljice. Pri zaslišanju je baje nekaj priznala v tem oziru. To je razlog, da so jo pridržali v zaporu. Seveda ni naša stvar, da bi na podlagi teh podatkov izrekali kakšno sodbo; sploh menimo, da bo najbolje, če se v tem oziru počaka razprava, ki bo gotovo podala kolikor mogoče jasno sliko. To kar je javnosti doslej znano, pač opravičuje sum, ni pa dokaz. Preiskava in razprava bo imela nalogo dognati, če je žena vedela, čemu piše naslove in kaj je v usodepolni pošiljatvi. Umevno je, da je zanimanje za nenavadno afero veliko, vendar pa ne sme to zanimanje zavajati na predčasno izrekanje sodbe. — iz tobačne tovarno. Kakor vse kaže, ne morejo preboleti časov, ko je v tobačni tovarni veljala klofuta za edini pomoček, s katerim se je delavstvo držalo na uzdi. Toda časi so se precej izpremenili in gospodje se bodo morali že privaditi maniram, ki jih zahteva nele dostojnost c. kr. uradnika, ampak tudi čast delavstva. Pred kratkim je neka delavka opazila, da je pri izpla-čanju tedenskega zaslužka dobila 5 K premalo. Pogrešek je bil takoj naznanjen predpostavljenemu uradniku, ki je, če se prezro neumestne šale, zadevo brez zadržka sporočil izplačujočemu predstojniku. Toda tam je delavka slabo naletela. Ves jok je bil zaman — gosp. Kunc, tako se imenuje olikanec, je delavko prijel za ramo ter jo z besedami .marš vunl* potisnil skozi vrata. Ko so sodelavke zaznale za dogodek, je takoj šla deputacija k oddelnemu predstojniku g. Tomcu, da se zadeva poravna. Popoldne je bila delavka zopet klicana v pisarno, kjer se je od nje zahteval preklic, češ, da ni bila pahnjena iz pisarne. Toda delavka ni preklicala niti besedice, temveč je še ponovila svojo trditev, da se je gosp. Kunc neprimerno obnašal. Odločni nastop delavke je pomagal, da je prišla do svojih 5 Ki kar pomenja gotovo poraz izplačujočega uradnika. Je sicer res, da izplačujoči uradnik tu-patam kaj izgubi; toda to še ne sme biti povod, da se z delavko, ki zahteva svojih pravic, nedostojno ravna. Objavljamo brez komentarja, ker upamo, da bo pomagalo. — 6e nekaj li tobačne tovarne. Človek bi mislil, da to, kar glavna direkcija na Duhaju črno na belem ukaže, tudi velja. V resnici pa je tako, da generalna direkcija obrača, ravnatelj v Ljubljani pa obrne. Pred leti je namreč vr* hovno ravnateljstvo na Dunaju odredilo, da prestavljanje delavstva na druge’delovne'prostore ne sme nikdar biti v zvezi z znižanjem zaslužka. Ampak kaj brigajo mogočnega ravnatelja gosp. Proša predpisi, samo da je on »zgoraj" priljubljen! Delavke, ki so bile prestavljene s cigaretnega oddelka v mokro pripravljalnico za smodke, zaslužijo zdaj po 22—40 vin. na dan manj, kar odločno nasprotuje odredb? ravnateljstva na delavsko spomenico iz leta 1907. Če g. ravnatelj misli, da je s frazami, ki jih je rabil na zadevno intervencijo, vse opravljeno, se moti; poskrbelo se bo temveč, da se odredbam pridobi veljava tudi pri tovarniškem ravnateljstvu. Če gosp. ravnatelju prične denar šele pri kronici, naj mu služi v vednost, da mora delavec računati z vsakim vinarjem. Goriške vesti. — Poskuion umomor. V kavarni «Corso» v Gorici je pila strup mlada elegantna gospa vdova Matalija Dcfini iz Trsta. Priskočili so jej na pomoč ter jo spravili v bolnišnico. V nedeljo se je odpeljala zdrava iz Gorice. — Cenejši krnh. Goriški municipij naroča zdaj kruh iz Trsta. Prodaja se na pokritem trgu na Tečasišču in na trgu sv. Antona, in sicer stane kruh prve vrste 40 v kg, druge vrste 36 v kg; peki prodajajo kruh po 48 in 44 v. — To zategadelj, ker so na poziv magistrata izjavili peki, da so pripravljeni znižati ceno s 15 jul. pa le za 4 v pri kg — Iz Soče 10 izvlekli v nedeljo ob 3. popoldne v bližine (Mainice* moško človeško truplo. Starost utopljenca se ceni na 40 let. Dosedaj se potopljenca ni še moglo identlf.cirati. Ne \e se, ali se je vršila nesreča ali pa samomor. Sodnugi na Goriftkem! Širite „Rde6l Prepet" In agitirajte zanj! „Rdečl Prapor" je edino slovensko glasilo! Nabirajte nove naročnike In prispevke za tiskovni skladi Naša paro'a mora biti: V.ak socialist mora biti naročnik „Rdeč*ga Prapora". Tržaške vesti. — V opomin nekaterim strokovnim organizacijam. V zadnjem času so nekatere naše strokovne organizacije, ki izdavajo svoja vabila na strokovne shode tudi v slovenskem jeziku, izdale letake v takšni slovenščini in s takšnimi slovničnimi pogreški, da je vsakega sodruga pač moralo biti sram, ko jih je vzel v roke. Ker pa dosedanje ustmeni opomini, da bi se poskrbelo, da bodo izdane tiskovine spisane v lepi slovenščini in brez pogreškov, niso nič pomagale, smo prisiljeni jih javno na to opozoriti. Upamo, da bo to zadostovalo! — Pevski odzac «Ljudskega odra* priredi v nedeljo, dne 3. julga 1.1. domačo zabavo s š a-ljivo tombolo v zadružni gostilni (International* v ulict Boccaccio št. 25. Prosimo one sodruge, ki bi hoteli kaj darovati za šaljivo tombolo, naj to izročijo voditelju zadružne gostilne (International*, so-drugu Sancinu. Upamo, da se tej naši prošnji odzove več aodrugov, ki znajo ceniti vrednost našega pevskega zbora. — Veselica klesarjev ia kamenolomcev v Nabrežini. V nedeljo dne 19. t. m. se je vršila veselica nabrežinske organizacije in je uspela v vsakem oziru najlepše, čeravno je bila prirejena v jako kratkem času in skoraj brez vsake agitacije. Pri veselici je sodeloval pevski odsek ,Ljudskega odra*, kateri je rešil častno svojo nalogo, kljub temu da je bil povabljen samo dva dni pred veselico.' Radi tega priporočamo vsem sodrugom, naj ta pevski zbor, ki je edini v jugoslovanski socialni demokraciji v Primorju, gmotno podpirajo, ker bi bila res velika škoda, če bi ta pevski zbor propadel. Po končanem sporedu je bil ples, pri katerem je pridno svi-rala vesele proskočnice nabrežinska godba. Čisti dobiček veselice je namenjen .Rdečemu Praporu* in »Lavoratoru*. — Živalski starfeL Te dni je dobila policija neko anonimo pismo, v katerem so je naznanjali, da zakonska Anton in Fran Gustinčič, sta nujoča na Vrdeli pri Trstu, pretepavata in mučita vsak dan svojega 10 letnega sinčka Ivana. Policija je poslala na lice mesta agenta, ki je dognal, da je fant vsled neprestanih in mučnih batin težko zbolel ter so ga prenesli v bolnišnico. Ker je policija hotela dognati nekaj pozitivnega, je poslala funkcionarja v bolnišnico, a ko je ta prišel tja, so mu naznanili, da je mali Ivan prebil trpljenje; umrl je nekaj ur prej. Ži valske starše so aretirali in spravili v preiskovalni zapor. — Otrok padel Iz potega nadstropja V nedeljo m je dogodila grozna nesreča. Ana vd. Furlan, stanujoča v Kjarboli št. 679, se je podala okolu Vali. zvečer k nekim svojim sodnikom, da bi iztirjala neko svoto denarja, in je pustila svoje tn majhne otroke v varstvu svoje 121etne hčerke Lavre. Med njimi je bil tudi 6 letni Bruno, ki je uporabil priliko, ko je sestra dajala večerjo drugim, da je zlezel na okno in videč, da gre mimo biie drugi fantič, se je nagnil skozi okno, da bi ga po-clical, a v tem momentu je izgubil ravnotežje in »del na ulico, kjer je obležal nezavesten. Poklicani zdravnik ga je dal prepeljati v bolnišnico, kjer je precej potem umrl. Lahko si je predstaviti bolečine nesrečne matere, ko je dobila svojega otroka čr ez )ol ure mrtvega. Štajerske vesti. — Nesreča v železniški delavnici se je zgodila na mariborskem južnem kolodvoru. V soboto je hotelo spraviti več kotlarjev 4000 kg ežko pločevino z železniškim vozom v delavnico, ri prevažanju se je voz ušibil in težka ploča je >adla kotlarju Francu Rannerju na levo nogo. 3onesrečeni Ranner je zadobil več poškodb, da so ga morali spraviti v bolnišnico. — Nesreča pri igri. V Podvinu so se igrali na kupu zemlje pred novo stavbo Franca Paradiža trinajstletna deklica Terezija Vipotnik, dve-etni Karl Hropot in desetletni Štefan Kralj. Pred kupom, okoli pol metra visokim je ležalo nekaj ostrega kamen a. Deček Kralj je za šalo sunil deklico in za njo dveletnega Karla s kupa; dediča se ni ranila, pač pa se je dveletni fantek tako ranil nad levim očesom, da je za nekaj dni umrl. —■ Pretep in nboj v ptnjskl okolici. V Št. Vidu pod Ptujem so orožniki minulo nedeljo imeli s kmečkimi fanti cel boj. V Šoštaričevi gostilni je tako razgrajal neki Rožman iz Jurovec, da so morali poslati po orožnike; tem pa se vročekrvni in pijani fant ni hotel ukloniti, temveč je razgrajal naprej in pri tem osuval enega orožnika. Ko sta ga uklenila, so napadli orožnika drugi fantje; oklenjen je bil potem še en fant Maroh. Ko ste bila zaprta v občinsko kejho, ju je izkušal neki Habjanič rešiti. Zaprli so še tega in ker ni hotel iti, so zapeljali vse tri na vozu v Ptuj — V Zavrču je ubil neki Trančar z gorjačo v gozdu spečenega fanta Majhna iz starega sovraštva. Trančarja so zaprli. — Politični obhod za lokalno železnico Gleichenberg—Radgona se vrši v času med 4. in 9. julijem. Dnevne vesti. x Čeiko-radikalen bo). N.ša N. D. O. ni, kakor je znano, nič druzega, kakor zmanjšan posnetek češke radikalne ali narodno socialne stranke. Če se hoče vedeti, zakaj je njen boj tako podel, kakor se je pokazalo n. pr. v Trstu, ni treba nič druzega, kakor p gledati, kako se (bojujejo* češki radikalci. Edea tistih, ki nosi zvonec med njimi, je poslanec Bufival. Maž je sicer eden tistih politi-čarjev, katerih gre dvanajst na tucat. Nadrgnil se je nekoliko nacionalističnih fraz, te daje ob vsaki priliki od sebe in temu pravi politično delovanje. Le nekaj še zna, kar zna ta sorta političarjev sploh, namreč obrekovati. Pa kar javno. V proračunskem odseka je bil poslanec Tom sc hi k vložil predlog o zboljšanju dohodkov državnih železničarjev. Vse vladne stranke so glasovale na komando proti predlogu in tako je padel. Gospod Bufival je bil pa tako predrzen, da je trdil: Socialni demokratje so krivi, da je predlog padel, ker jih je polovica manjkala na seji. Kako infamna je ta trditev, se najbolje vidi iz oficielnega poročila, ki potrjuje, da je bilo na tisti seji navzočih vseh devet socialnih demokratov. Ampak Bufi-val si misli: Moji ljudje bodo brali, kar sem govoril jaz, odgovora pa ne. In tako bo socialistom ostalo, kar sem jim obesil. —• Ne bomo se čudili, če pride ta obrekovanje tudi med Slovence. x , Slovenec* ie vedno rešuje pepeža ie menda res ne čuti, kako se dela smešnega s temi poizkusi. V sredo pripoveduje v svojem uvodniku, kako je sodil Luther o nemških knezih, o nemških kmetih i. t. d. Ampak vsa ta dolga istorija je tako nepotrebna kakor mil v shrambi. Vsaj kar se nas tiče, smo o Lutru in o protestantskem klerikalizmu že davno ravnotako na jasnem kakor o rimskem. Nemški kmetje so pozdravljali reformacijo, misleči da jim prinese z duševno prostostjo tudi gospodarsko osvoboditev. Tako so mislili tudi slovenski kmetje. In kakor je Luter obsodil in zmerjal nemške kmete, ko so šli v boj za svoje posvetne, gospodarske pravice, tako se je kranjska g »poda pritoževala nad predikanti, katere je najprej sama klicala, ko so začeli ljudstvu govoriti o njegovih človeških pravicah. Vse to le dokazuje, da smo imeli prav m i, ki smo Že tolikrat povedali, da je bilo rt f rmac jsko gibanje v svoji vsebini, vsaj za ljudstvo, pa socialno. Saj je to gibanje tuintam postalo naravnost komunistično in republikansko. Učenjakom pri (Slovencu* je vse to prav dobro znano. In voditelji protestantizma so se temu gi banju ravno tako upirali kakor voditelji katoliškega klerikalizma. Tudi v tistih časih je bil ves klerikalizem v službi gospodujočih. — Ampak kaj ima to opraviti z reševanjem papeža Pija X. in z njegovo encikliko P Papež je retiriral; to je dejstvo, ki ga tudi (Slovenec* ne more utajiti. Papeževa enciklika ni sramotila le protestantov, ampak nekato ličane sploh in tudi (moderniste* v katoliških vrstah. Modernisti so molčali, nad njimi ima papež oblast. Ce hočejo ostati katoličani, ne smejo protestirati, kajti papež jih lahko izobči. Ampak pro testantje niso molčali, la to je zadostovalo, da se je papež, nezmotljivi sveti oče, ustrašil, podal izjavo, ki je naravnost ponižna, in ukazal, da se enciklika ne razglaša na prižnicah in v škofijskih listih. Ali misli (Slovenec*, da se bo papežu vrnila korajža, če ga on zagovarja? Na glavi ima klerikalni list zapisano letnico 1910. Tega ne bi trael pozabljati vsak hip. Gas ni obtičal tam, kjer bi rad (Slovenec*. Včasi se je v Rimu zagrmelo: Anathema sit! — in pol sveta se je treslo. Danes se pravi brez gromov in treskov: Rim je storil lapako — pa se tresejo v vatikanu. Kaj pomaga Slovenčevo* razgrajanje in zabavljanje? V vatikanu so ravno tako bledi, kakor če bi (Slovenec* molčal. In bil bi pametnejši, če bi molčal. Zahtevajte po vseh goitllnab, kavarnah inv brivnicah MT H Zadnje vesti. Državni zbor. Dunaj, 23. junija. Danes je žbornica opravila drugo čitanje proračuna. Gl avni poročevalec Steinvvender je omenil, da se je v teku debate vložilo 67 predlogov; on priporoča, naj se oddajo odsekom, katerim gredo po svoji vsebini. Vrhutega je iz proračunskega odseka okrog 500 resoluciji Nato se je glasovalo o zadnjih poglavjih proračuna, ki so se sprejela. Dalmatinski poslanci so bili odrotni. Predsednik je prekinil sejo za eno uro in povabil klubske načelnike na dogovor. Ob 8/42 se je začelo glasovati o resolucijah. To glasovanje, ki je bilo mestoma zelo burno, je trajalo tri ure. Resolucije, ki so se vložilo v teku razprave, med njimi tudi A d I e r j e v a resolucija o šolah narodnih manjšin, so se odkazale odsekom. S tem je bilo končano drugo čitanje proračuna. Dunaj, 23. junija. Danes dopoldne je 400 nemško-nacionalnih študentov demonstriralo pred zbornico proti ustanovitvi italijanske fakultete na Dunaju. Dijaški odbor je izročil pred-stojništvu nemško-nacionalne zveze resolucijo v tem zmislu. Dunaj, 24. junija. Na današnji seji zbornice je bil sprejet ves pro račun v tretjem čitanju. Nezadovoljnost v poljskem klubu še ni odstranjena. Dunaj, 24. junija. Iz vladnih krogov se že par dni razširia govorica, da bo vlada v najkrajšem času zaključila državni %bor radi težav, ki so nastale v vprašanju italijanske fakultete. Včeraj se je trdilo, da bo že danes zadnja seja, tembolj ker so nastale težave tudi s poljskim kolom. Vendar so te vesti pretirane, dasi je gotovo, da zborovanje ne bo več dolgo. Vladi je bilo na tem ležeče, da bi dobila pred zaključkom še davčne predloge pod streho. To pa ne pojde. Socialni demokratje so napovedali v zbornici, da ne bodo dali zadnjo uro v pretirani naglici sklepati o novih davkih. Čevljarska stavka na Raki in Suiaku. S uša k, 23. junija. Med delodajalci in delavci so pogajanja razbita. Vse čevljarje prosimo, naj se ogibljejo Reke in Sušaka. Povod je sledeči: Organizacija mojstrov je izdelala nekako .pragmatiko", s katero so šli v pondeljek lovit stavkokaze po vseh kažotih. Na tem lovu so res dobili nekoliko ljudi, ki so se podpisali, da bodo s t a v k o k a z,i. Poleg teh podpisanih se je polotilo štrajkbreherskega dela tudi nekoliko vojakov iz Jelačičeve kasarne in nekoliko železničarjev, ki še nikdar niso opravljali obrtnega dela. Radovedni smo, če bo oblastzahtevala,dasenaznanijo po obrtnem redu in da se predlože delavne knjige. Ker so vsled tega razbita vsa pogajanja,bo delavstvo večinoma odpotovalo, prosi pa vse čevljarske delavce, naj ne sprejmejo dela na Reki in na Sušaku. Tiste, ki so podpisali . pragmatiko* in prelomili delavsko solidarnost, si bodo delavci zapomnili. Boieaikl labar. Sarajevo, 24. junija. V saboru so včeraj poslanci Srskid, Gl uh id in Sura ar id vložili resolucijo, ki se bavi s saborskim delom in ostro kri ti sir a bosensko ustavo, ki ne daje podlage za plodonosno delo. Sedanja ustava ae soglaša s potrebami dežele in s duhom časa. Resolucija kritizira vpliv, ki je pridržan avstrijski in ogrski vladi na upravo Bosna in Hercegovine, gospodarsko odvisnost od Avstrije in Ogrske, omejitev saborske kompetence in imunitete za saborske govore i. t. d. 'Na koncu pravi resolucija, da ustava ni izpolnita tega, kar se je po pravici pričakovalo. Kitajol v Avstriji. Dunajsko Novo mesto, 23. junija. Glaui kitajske študijske komisije (to namreč niso naši domači Kitajci, ampak oni s Kitajskega) so danes ogledavali vojaško akademijo in tovarno za patrone. Khnon pri cesarju. Dunaj, 23. junija. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen Hedervary je bil danes pol ure na avdienci pri cesarju, ki je z zadovoljstvom sprejel njegovo poročilo. Sofratl, soMižDefltUil KaViru i« brlfalc«, U