Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGO S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
74.
kos.
V LJUBLJANI, dne 15. septembra 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
572.	Zakon o konvenciji za ustanovitev Mednarodne družbe za | 573. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v kmetijski hipotekarni kredit.	|	letu 1934.
Zakoni in kraljevske uredbe.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije.
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1932 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932, v svoji LV. redni seji, ki jo je imela dne 26. julija 1933 v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932, v svoji XLI. redni seji, ki jo je imel dne 29. julija 1933 v Beogradu, sklenila in da srno Mi potrdili in proglašamo
zakon
o konvenciji za ustanovitev Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit, sklenjeni in podpisani v Ženevi dne 21. maja 1931, s prilogama: ustanovno listino Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit in pravili Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit,*
ki se glasi:
§ 1.
Odobruje se in dobiva zakonsko moč konvencija za ustanovitev Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit, sklenjena in podpisana v Ženevi dne 21. maja 1931, s prilogama: ustanovno listino Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit in pravili Mednarodne' družbe za kmetijski hipotekarni kredit, ki se glasi v izvirniku in prevodu:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	novembra 19332 št. 260/LXXVI/741.
Konvencija za ustanovitev Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit.
Uvocl.
Vlade: nemška, belgijska, velik o b riltanska in severnoirska, bolgarska, estonska, francoska, grška, madžarska, italijanska, latvijska, luksemburška, holandska, poljska, portugalska, romunska, švicarska, češkoslovaška in jugoslovanska,
z željo, da podpro kmetijstvo z mednarodno organizacijo kmetijskega hipotekarnega kredita,
smatrajoče, da bi bila taka organizacija dragoceno sredstvo za mednarodno sodelovanje v okviru gospodarskega delovanja Društva narodov,
odločene, podpirati ustanovitev Mednarodne družbo za kmetijski hipotekarni kredit, kateri je namen, olajšati finančna bremeua, ki teže kmetijsko proizvodnjo v raznih državah, zmanjšati ukorišoevalne stroške, kii porabijo sedaj prevelik del dobička, in okrepiti kupno moč kmetovalcev,
odločene, dajati tej mednarodni družbi vsako podporo, ki je v njihovi moči, da bi vršila uspešno svojo nalogo,
so se po svojih podpisanih predstavnikih, ki so pred-pisno pooblaščeni, zedinile, skleniti to konvencijo, ki je nje določbe, zadevajoče svet Društva narodov, ta z resolucijo z dne 21. maja 1931 sprejel.
Člen 1.
Načela.
1. Vlade pogodnice so se zedinile, naj se ustanovi Mednarodna družba za kmetijski hipotekarni kredit skladno z določbami te konvencije, ustanovne listine in tej priloženih pravil.
2. Vlade pogodnice priznajo mednarodni dražbi pravno osebnost, brž ko se konstituira.
3. Odbor za organizacijo, imenovan po svetu Društva narodov, odredi vse potrebne ukrepe radi prve izdaje delnic mednarodne družbe, ustroja in priprave za poslovanje te družbe.
Odboru za organizacijo prestane funkcija, brž ko se restavi upravni odbor. Vsote, katere bi založil svet Društva narodov ali kdo drugi radi pokritja razilodkov
tega odbora, vrne mednarodna družba iz dohodkov od izdaje delnic.
Člen 2.
Obveznosti vlade države, kjer ima mednarodna družba svoj sedež.
1. Švicarska vlada se zavezuje, izdati mednarodni družbi kar najhitreje ustanovno listino, ki naj ima zakonsko moč in katere besedilo je obseženo v prilogi k tej konvenciji. Ta listina obseza sankcijo pravil, ki so ji priložena.
2. Švicarska vlada se zavezuje, da ne ukine te listine niti vanjo ne vnese izprememb ali dopolnitev drugače, nego z odločbo, izdano po pogojih, določenih v členu 17. za ukinitev ali revizijo konvencije.
Če bi pa šlo za kakšno izpremembo, ki bi se naj vnesla v listino drugače, ne pa konec razdobij, določenih za trajanje te konvencije, bi se uporabila točka b) člena 17. s tem pridržkom, da se ne more dati pristanek vlad pogodnic pravnoveljavno, ne da bi bilo treba sklicati konference radi pristanka.
3. Švicarska vlada se zavezuje, sankcionirati izpre-membe členov pravil mednarodne družbe, o kateri govori točka 3. ustanovne Listine, samo s pristankom vlad pogodnic, danim po pogojih, določenih v členu 17., in s pristankom organov mednarodne družbe, danim po pogojih, določenih v točki 3. ustanovne listine.
4. Obveznosti švicarske vlade glede izvrševanja tega člena se ne bi izvrševale, če bi se listina ukinila zbog prenosa sedeža mednarodne družbe v kakšno drugo državo skladno s členom 3., točko 2.
Člen 3.
FreifOs sedeža mednarodne družbe.
1. Če ne bi te konvencije ratificirala vlada, omenjena v členu 2., je stvar sveta Društva narodov, da s sklepom z večino glasov poskrbi, da bi prevzela obveznosti tega člena kakšna druga vlada udeležnica te konvencije, ki bi izdala mednarodni družbi svojo ustanovno listino.
2. Svet Društva narodov, sklepajoč z večino glasov, s p"ristankorn izredne glavne skupščine mednarodne družbe, ki sklepa po pogojih, določenih v členu 44. pravil, in z odobritvijo večine vlad pogodnic, vštevši glasove vlad, ki so dale skupaj 75% vsot, vplačanih zbog uporabe člena 5 , ne da bi se upoštevalo kakršnokoli povračilo, opravljeno po kakršnikoli osnovi, lahko v vsakem času ukrene, česar je treba, radi premestitve sedeža mednarodne družbe v kakšno drugo državo.
Člen 4.
Omejitev pri dovoljevanju posojil domačim družbam držav pogodnic.
Posojila, o katerih je govora v pravilih mednarodne družbe, se smejo dovoljevati samo družbam ali napravam za hipotekarni ali kmetijski kredit (ki se niže nazivajo »domače družbe«), ki imajo svoj sedež na ozemlju vlad pogodnic.
Člen 5.
Predjemi vlad radi ustanovitve posebne prihrane.
Da se omogoči mednarodni družbi ustanovitev posebne prihrane, kakršna je določena v členu 21. pravil, se zavezujejo vlade pogodnice, dovoliti omenjeni družbi ob naslednjih pogojili predjeme — ki jih vrne skladno s svojimi pravili — do zneska dvajset pet milijonov švicarskih frankov v zlatu v vrednosti 7.258.064,516 gramov finega zlata.
1. Vlade, ki so udeležene pni proračunu Društva narodov:
a) z najmanj 34enotami, dajo vsaka delež po 3,000.000fr.;
b) s	17 do	33 enolamij dajo	vsaka delež	po	1,875.000	fr.;
c) z	8 do	16 enotami, dajo	vsaka	delež	po	1,000.000	fr.;
č) s	5 do	7 enotami, dajo	vsaka	delež	po	500.000	fr.;
d) z	manj	od 5 enot, dajo	vsaka	delež	po	125.000	fr.
2. Deleži se vplačajo v enem mesecu izza podpisa delnic A skladno s členom 12. pravil ali izza notifikacij ali pristopov, ki bi pozneje prispeli.
3. Če preseže ob uveljavitvi konvencije skupna vsota deležev vlad, ki so konvencijo ratificirale, vsoto dvajset pet milijonov frankov, se zniža znesek deleža vsake vlade sorazmerno z njegovo višino tako, da vsota deležev skupaj ne pTeseza 25 milijonov frankov.
Če preseže zbog novih ratifikacij alii pristopov skupna vsota posebnega rezervnega sklada A, ustanovljenega s predjemi vlad, in posebnega rezervnega sklada B, ustanovljenega po mednarodni družbi (sklada sta označena v členih 21. pravil), vsoto dvajset pet milijonov frankov, se zniža znesek sklada A s tem, da se vrnejo predjemi vsaki vladi v sorazmernih zneskih, tako da znaša skupna vsota skladov A in B zopet dvajset pet milijonov frankov. Vlada pa, kti pristopi h konvenciji skladno s členom 15., točko a), se ne more koristiti s povračili, izvršenimi z donosom njenega deleža.
4. Če se pa ne doseže vsota dvajset pet milijonov frankov, da lahko vsaka vlada prostovoljno svoj dopolnilni prispevek.
Člen 6.
Oprostitev od vsake razlastilne odredbe itd.
Mednarodna družba, njena posestva in imovina na ozemlju vlad pogodnic in vse denarne pošiljke, najsi prihajajo z ozemlja ali so namenjene ozemlju kakšne vlade pogodnice, ali pa naj gredo čez to ozemlje, opravljene od mednarodne družbe ali pa v njeno korist, a ki izvirajo iz poslov, ki jih je izvršila družba ob normalnem opravljanju svoje delavnosti, ne morejo biti ne v miirnem ne ob vojnem času predmet nobene odredbe, kakor: rekviaicije, konfiskacijo, prepovedi ali omejitve možr nosti, opravljati plačila v inozemstvu ali pa sprejemati plačila, ki prihajajo iz inozemstva, ali kakršnekoli druge podobne odredbe. Razen tega ne smejo biti omenjene denurne pošiljke predmet nobene odredbe, kateri je namen, preprečiti plačilo dolgov, sklenjenih v tujih valutah ali v zlatu, v valuti a-li v valutah, dogovorjenih v pogodbi, ali pa, po primeru, v zlatu, in to tako, da je izplačana vsota glede v^ake valutne enote dolga enaka zakonitemu namestku v zlatu te ali teh valut na dan sklenjene pogodbe.
Če zbog uporabe člena 16. pakta Društva narodov mednarodna družba ne bi imela pravice, opravljati plačila določnim kategorijam svojih upnikov, ali ne bi mogla sprejemati plačil od določenih kategorij svojih dolžnikov, se zavezujejo vlade pogodnice, odstraniti vsako oviro za izvrševanje navedenih plačil, brž ko prestane spredaj omenjena uporaba člena 16.
Člen 7.
Fiskalne oprostitve.
Vlade pogodnice, ki sprejmejo ta člen, se z željo, dati mednarodni družbi posebne olajšave glede emitiranja njene glavnice in plasiranja njenih obveznic, zavezujejo uporabljati celoma ali deloma naslednje določbe:
a) Od mednarodne družbe se ne pobira nikak.šen davek na dohodke ali na dobiček, poslovni promet ali glavnico.
b) Imetniki delnic in obveznic, ki jih izda mednarodna družba, ne plačujejo nobenega davka ne v obliki davka na glavnico ne v obliki davka na dohodek na osnovi posesti teh papirjev delnic ali obveznic, vnovčit ve dividend ali obresti ali povračila glavnice, če ne prebivajo na ozemlju države, ki take davke pobira.
Člen 8.
Fiskalne oprostitve.
Vlade pogodnice, ki sprejmejo ta Člen, se z željo, dati posebne olajšave za dovolitev posojil po mednarodni družbi domačini družbam, ki poslujejo na njihovem ozemlju, zavezujejo uporabljati celoriia ali deloma naslednje določbe:
a) Nobena taksna davščina, davščina za registracijo ali druga davščina se ne pobira ob kakršnemkoli aktu ali listini, ki zadeva: 1. dovolitev posojil po mednarodni družbi domačim družbam: 2. posojila kmetovalcem v denarju, dobljenem na ta način od teh domačih družb, in 3. vse, kar se nanaša na ustanovitev in ohranitev hipotek, s katerimi se zavarujejo tako kmetovalcem dovoljena posojila, in na izvrševanje zastavnih pravic.
b) Noben davek se ne pobira na obresti in glavnice, ki jih plačujejo kmetovalci domačim družbam na osnovi posojil, katera jim dovolijo te domače družbe iz zneska posojil, dovoljenih po mednarodni družbi.
Člen 9.
Kako se sprejemata člena 7. in 8.
a) Popolnoma ah deloma se sprejemajo določbe členov
7.	in 8. z deklaracijo, podano ob podpisu, ratifikaciji ali pristopu k tej konvenciji, ali pa z deklaracijo, poslano naknadno generalnemu tajniku Društva narodov. Ta obvesti o tej deklaraciji vlade, članov Društva narodov.
b) Vlade, ki izjavijo svoj pristanek, označen v predhodnem odstavku, morajo odpovedati na ta način prevzete obveznosti konec razdobja 15 let in konec poznejših enako dolgih razdobij s tem, da pošljejo notifikacijo glavnemu tajniku Društva narodov v šestih mesecih, ki iztekajo pred koncem teh razdobij.
Ta odpoved'je brez učinka glede fiskalne oprostitve prej izdanih delnic in obveznic in prej dovoljenih posojil.
Člen 10.
Eventualni pogoji za dajanje posojil domačim družbam.
Vlade pogodnice pristanejo na to, da mednarodna družba:
1. lahko zahteva, naj vlade tistih držav, katerih domače družbe žele dobiti po njej posojila, ukrenejo določene zakonodajne odredbe v ta namen, da se hipotečna jamstva, ki služijo kot zastava dovoljenih posojil, napravijo učinkovitejša;
2. lahko zahteva kot pogoj za posojilo kakšni domači družbi — če iz kakršnegakoli razloga uvidi, da nimajo hipotečni upniki zadostne varnosti v državi, v kateri ta domača družba posluje —, naj jamči vlada te države za službo glede teh obveznic, ki jih izroči mednarodni družbi v priznanje posojila;
3. tudi po svoji izprevidnosti lahko zahteva kot pogoj za posojilo, naj sprejme vlada tiste države, v kateri deluje domača družba, ki prosi za posojilo, celoma ali
deloma dolločbe členov 7. in 8. ali pa se zaveže, da ne zviša tarife niti obteži veljavnih pogojev za pobiranje davkov, omenjenih v členu 8., in da ne ustanovi novih davkov te vrste.
Člen 11.
Olajšave, ki se nanašajo na emisije mednarodne družbe.
Vlade pogodnice se zavezujejo, olajšati v obsegu, ki ga ocenijo za možnega, izdajo delnic in obveznic mednarodne družbe v svojih državah in poznejše trgovanje s temd papirji.
Člen 12.
Spori:
1.	Med vladami p o g o d n i c a m i.
Spore, ki bi se pojavili med vladami pogodnicami o tolmačenju ali uporabljanju te konvencije, predloži lahko erm pravdnih strank svetu Dmštva narodov, ki se bo potrudil, doseči prijateljski sporazum, če se spor ne predloži svetu ali če svet izjavi, da strank ne more poravnati, se predloži spor v rešitev stalnemu mednarodnemu sodišču.
2.	M e d vladami pogodnicami in mednarodno družbo.
Spore, ki bi se pojavili med vladami pogodnicami .in mednarodno družbo o tolmačenju ali uporabljanju te konvencije ali o posebnih obveznostih, ki jih je prevzela vlada proti mednarodni družbi glede posojilnih poslov, predlože lahko vlade ali mednarodna dražba svetu Društva narodov, ki se bo potrudil, doseči prijateljski sporazum. Če &e spor ne predloži svetu ati če svet izjavi, da strank ne more poravnati, predloži lahko vsaka teh strank spor razsodišču, ki odloči. Razsodišče je sestavljeno iz treh članov: enega člana imenuje svet po zaslišanju upravnega odbora mednarodne družbe; drugega člana imenuje svet po zaslišanju vlade ali vlad, ki so v spora; tretjega člana, ki naj razsodišču predseduje, imenuje predsednik stalnega mednarodnega sodišča če je voljan, opraviti to imenovanje, drugače pa svet Društva narodov. Stranke naj sestavijo poravnavo. Če se poravnava v dveh mesecih od sestavitve razsodišča ne sklene, se lahko pokrene stvar pri tem s prošnjo ene stranke. Razsodišče sme zaprositi svet, naj zahteva posvetovalno mnenje od stalnega mednarodnega sodišča. Razsodišče je dolžno, se ravnati po mnenju mednarodnega sodišča.
Člen 13.
Jezik, datum.
Ta konvencija, ki nosi datum današnjega dne, j sestavljena v francoskem in angleškem jeziku; ob neskladnosti med tema dvema besediloma je odločilno francosko besedilo.
Člen 14.
Podpisi, ratifikacije.
Ta konvencija je odprta za podpis vladi vsakega evropskega člana Društva narodov do dne 30. septembra 1931. Konvencija se mora ratificirati in ratifikacijski instrumenti se polože čimprej pri generalnem tajniku Društva narodov, ki obvesti vse člane Društva o njihovem prejemu.
Člen 15.
Pristopi.
a)	Po izteku petih let od dne, omenjenega v predhodnem čleuu, zahteva lahko vlada vsakega evropskega
člana Društva narodov, ki ni podpisala konvencije, da ji pristopi. Zahtevo jo poslati generalnemu tajniku Društva narodov, ki jo priobči vsem vladam, ki so konvencijo ratificirale ali k tej pristopile. Če večina teh vlad, vštevši glasove vlad, ki so dale skupaj 75% vsot, vplačanih zbog uporabe člena 5., ne da bi se upoštevalo kakršnokoli povračilo, opravljeno po kakršnikoli osnovi, na to pristane, pristopi 'lahko dotična vlada h konvenciji z notifikacijo, poslano generalnemu tajniku. Generalni tajnik obvesti o tem pristopu vse člane Društva narodov.
b)	Po izteku istega roka petih let določi lahko svet Društva narodov, sklepajoč z večino glasov, na osnovi ugodnega mnenja upravnega odbora mednarodne družbe in z odobritvijo večine vlad pogodnic, ki obseza glasove vlad, ki so dale skupaj 75% vsot, vplačanih zbog uporabe člena 5., ne upoštevaje kakršnokoli povračilo, opravljeno po kakršnikoli osnovi v vsakem primeru posebej pogoje, po katerih se dovoljuje vladi neevropskega Člana Društva narodov pristop k tej konvenciji.
Člen 16.
Uveljavitev konvencije.
Ta konvencija stopi v veljavo brž ko doseže znesek obveznih ali prostovoljnih prispevkov za posebno pri-hrano, katere so dolžne dati vlade, ki so ratificirale konvencijo, vsoto dvajset pet milijonov frankov. Ce se ne zgodi to pred dnem ?1. decembra 1931, mora sklicati svet Društva narodov konferenco vlad, ki so konvencijo ratificirale. Ta konferenca določi nove pogoje, kdaj naj stopi konvencija v veljavo.
Clen 17.
Revizija ali ukinitev konvencije.
a) Po izteku 30 let od uveljavitve te konvencije in po izteku naslednjih razdobij po 10 let sme sklicati svet Društva narodov po lastni izprevidnosti, mora pa sklicati na zahtevo kakšne vlade pogodniee konferenco, h kateri morajo biti pozvane vse vlade pogodniee, da sklepajo, ali je treba to konvencijo revidirati ali ukiniti ali ne. Ta konferenca se mora sestati v šestih mesecih po izteku spredaj označenih razdobij. Konferenca sklepa z večino glasov zastopanjih vlad, če obseza večina glasove vlad, ki so dale skupaj 75% vsot, vplačanih zbog uporabe člena 5., ne da bi se upoštevalo kakršnokoli povračilo, opravljeno po kakršnikoli osnovi. Ti sklepi so obvezni za vse vlade pogodniee. Če pa bi šlo za to, da se obveznosti vlad glede posebnih pravic in svoboščin mednarodne družbe razširijo ali povečajo, je konferenca sklepčna samo ob pristanku vseh prizadetih vlad.
Če v šestih mesecih od notifikacijo sklepov konference mednarodni družbi izredna glavna skupščina te družbe s sklepom, izdanim po pogojih, določenih v členu 44. pravil, izjavi, da sodi. da se revizija, sklenjena po konferenci, ne da sprejeti, imajo vlade možnost, konvencijo šest mesecev po sklepu glavne skupščine ukinili.
b) Ob vsakem času sme sklicati svet Društva narodov, na zahtevo polovice vlad pogodnic pa mora sklicati konferenco, na katero so morajo povabiti vse vlade pogodniee radii revizije konvencije. 'la revizija se lahko ostvari samo s soglasnim sklepom vlad pogodnic in s pristankom izredne glavne skupščine mednarodne družbe, ki izda odločbo po pogojih, označenih v členu 44. pravil.
Člen 18.
Ob reviziji konvencije.
Če se ta konvencija, uporabljajo člen 17., revidira, uživa mednarodna družba v vsem, kar zadeva posle iz časa pred revizijo konvencije in imetnike delnic in obveznic, glede vseh papirjev, izdanih pred to revizijo, še dalje, neglede na revizijo konvencije, režim fiskalnih in drugih oprostitev, ki je veljal ob uporabi konvencije in ustanovne listine pred revizijo.
Člen 19.
Če se konvencija ukine.
Če se z uporabo člena 17. ta konvencija ukine, se mora sklicati izredna glavna skupščina mednarodne družbe, da sklepa o tem, ati se naj poda družba v likvidacijo ali pa naj nadaljuje svoje poslovanje v kakšni drugi obliki.
Če se mednarodna družba likvidira, uživajo ves čas, dokler likvidacija traja, družba, delničarji in imetniki obveznic še dalje režim, določen s to konvencijo, zlasti fiskalne in ostale oprostitve.
Če mednarodna družba svoje poslovanje v drugi obliki nadaljuje, uživajo mednarodna družba v vsem, kar zadeva prejšnje posle, in imetniki akcij in obveznic glede vseh prej izdanih papirjev, še dalje režim fiskalnih in drugih oprostitev, ki je veljal, kakor tudi posebna jamstva, označena v členih 21. in 50. pravil. Z druge strani nikakor ni moči kakorkoli posezati v pravice vlad, kar zadeva predjeme, ki jih dovolijo z uporabo člena 5.
V potrditev tega so podpisali pooblaščenci to konvencijo.
Izdelano v Ženevi, dvajset prvega maja tisoč devet sto trideset prvega leta, v enem izvodu, ki se položi v arhiv tajništva Društva narodov. Overovljeni prepisi se vroče vsem članom Društva narodov.
Nemčija:	Latvija:
C u	r t i u s	s. r.	J.	F e 1 dm a n s	s.	r.
Belgija:	Luksemburška:
H y m a n s s. r.	B .e c k s. r.
Vel. Britanija in Severna	Holandska:
Irska:	d r. W. J. D o u d e v a n
II.	W.	K e n n	a	r d s.	r,	T	r o o s t v i j k	s.	r.
Bulgarija:	Poljska:
B. M o r f o v s. r.	Avgust Z a I e s k i s. r.
Estonija:	Portugalska:
A. S c h m i d t s. r. Avgust de Vascon-
Francija:	cel los s. r.
A. BrMand s. r.	Rumunija:
® l (	N.	T ii t u 1 e s c o	s. r.
A.	M i h a 1 a k	o	p o u 1 o s
s, r.
R. R a p h a e 1 s. r.
Madžarska:	Češkoslovaška:
K a r o 1 v i s. r.	d r- Edvard B e n e š s. r.
Italija:	Jugoslavija:
Dino Grandi s. r. d r. V. Marinkovič s. r.
Priloga.
Ustanovna listina Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit.
Glede na to, da so vlade: nemška, belgijska, veliko-britanska in severnoirska, lnilgarska, estonska, francoska, grška, madžarska, italijanska, latvijska, luksemburška,
Švica:
M o 11 a s. r.
holandska, poljska, portugalska, romunska, švicarska, češkoslovaška in jugoslovanska, sklenil© konvencijo (radii ustanovitve Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit;
uvaževaje, da se je zavezala švicarska vlada, skladno z določbami navedene konvencije: 1. podeliti to ustanovno listino navedeni mednarodni družbi, te listine ne ukiniti, vanjo ne vnašati izprememb ali dopolnitev razen po pogojih, določenih v točki 2. člena 2. konvencije; 2. ne sankcionirati amendementov k členom pravil Mednarodne družbe, o katerih je govora v točki 3. te listine, razen po pogojih, določenih v točki 3. člena 2. navedene konvencije in v točki 3. te listine, se:
1. s to listino priznava Mednarodni družbi za kmetijski hipotekarni kredit (spodaj nazvani Mednarodna družba) pravna osebnost.
2. Ustroj Mednarodne družbe, njeno poslovanje in njeno področje so določeni s priloženimi pravili, ki se s to listino potrjujejo.
3. Členi 2., 3., 4., 7. (prvi odstavek), 21., 22., 23. (samo točke 1., 2. in 3.), 24., 37. (poslednji odstavek), 44., 59., 66. (prvi odstavek), 67., 69., 70. in 71. navedenih pravil se lahko izpremcne samo po nastopnih pogojih:
Izpremembe se morajo sprejeti z večino dveh tretjin glasov upravnega odbora in odobriti od izredne glavne skupščine po pogojih, določenih v členu 44. pravil. Nadalje se morajo odobriti od vlad pogodnic po pogojih, določenih v členu 2. konvencije, in potrditi z zakonom, s katerim se ta listina dopolnjuje.
4. Druge izpremembe členov omenjenih pravil, razen tistih, ki so naštete v predhodni točki 3., lahko napravi Mednarodna družba skladno s temi pravili.
5. Omenjena pravila-in izpremembe, ki se skladno z določbami predhodnih točk 3. in 4. lahko vanje vnesejo, veljajo in učinkujejo, neglede na to, ali kakorkoli nasprotujejo sedanjim ali bodočim določbam švicarskega prava.
Določbe švicarskega prava se uporabljajo dopolnilno, če ne nasprotujejo omenjenim pravilom.
6. Mednarodna družba je oproščena vseh davščin, taks in davkov, ki spadajo v naslednje kategorije:
a) Davščine, takse in davki na vse spise in druge listine, ki so v zvezi z ustanovitvijo ali likvidacijo Mednarodne družbe.
b) Davščine, takse in davki, ki se pobirajo ob izdaji in prenosu delnic ali obveznic Mednarodne družbe. Ta določba ne poseza v pravico švicarske vlade, pobirati na drug način, kakor po Mednarodni družbi, davščine, takse in davke, določene z njenim zakonodajstvom, ob izdaji in prenosu omenjenih delnic in obveznic na njenem trgu.
c) Davščine, takse in davki na glavnico Mednarodne družbe, njene dohodke, njene prihrane (rezerve), imetja, depozite in terjatve kakor tudi na pripadajoče obresti in na njen razdeljeni ali nerazdeljeni dobiček, bodi način ali trenutek izterjave katerikoli.
č) Davščine, takse in davki na poslovni promet in vobče vse naklade, ki se pobirajo ob poslih Mednarodne družbe.
d) Vsak patent, obrtna taksa in drugi davki te vrste.
e) Davščine, takse in davki, pobirani ob kakršnemkoli aktu ali listini o dovolitvi posojil po Mednarodni družbi domačim družbam za hipotekarni kredit, ki imajo svoj sedež zunaj Švice, zlasti ob izročitvi obveznic po teh domačih družbah Mednarodni družbi.
Določbe tega paragrafa ne poseza jo v pravico švicarske vlade, da obdači osebe, ki bivajo v Švici, iz-vzemši Mednarodno družbo.
7. Povračila predjemov, dovoljenih zbog uporabe člena 5. konvencije, vladam po Mednarodni družbi so oproščena davka, na katerikoli način naj bi se davek pobiral.
8. Spredaj omenjene oprostitve in svoboščine se uporabljajo na sedanje in prihodnje davke, najsi se imenujejo kakorkoli in najsi bi jih katerokoli oblastvo izterjevalo.
9. Razen tega se, nekvarno spredaj označenim oprostitvam, ne sme pobirati od Mednarodne družbe, njenih poslov ali njenega osebja noben davek, ki ni občnega značaja in ki mu pravno in dejansko niso zavezane ostale finančne naprave, ki imajo svoj sedež v Ženevi ali v Švici, njihovi posli in njihovo osebje.
10. Mednarodna družba, njena posestva in imetja, kakor tudi vsi prenosi, izvršeni po Mednarodni družbi ali v njeno korist, ki izvirajo iz poslov, ki jih je opravila ob normalnem izvrševanju svoje delavnosti, ne morejo biti ne v mirnem ne ob vojnem času in niti tedaj, če bi se Švica vojevala z drugimi državami, predmet nikakršne odredbe, kakor: rekvizicije, konfiskacije, prepovedi ali omejitve možnosti, opravljati plačila v inozemstvu ali sprejemati plačila, ki prihajajo iz inozemstva, ali kakršnekoli druge podobne odredbe. Razen tega ne morejo biti omenjeni prenosi predmet nobene odredbe, kateri je namen, preprečiti plačilo dolgov, ki so sklenjeni v tuji valuti ali v zlatu, v valuti ali valutah, določenih v pogodbi, ali pa, po primeru, v zlatu, in to tako, da je vplačana vsota glede vsake valutne enote dolga enaka zakonskemu namestku v zlatu te ali teh valut na dan pogodbe.
Ce zbog uporabe člena 16. pakta Društva narodov Mednarodna družba ne bi imela pravice, opravljati plačila določenim kategorijam svojih upnikov, ali če ne bi mogla prejemati plačil od določenih kategorij svojih dolžnikov, mora odstraniti švicarska vlada vsako oviro za opravljanje teh plačil, brž ko prestane spredaj omenjena uporaba člena 16.
11. Spore, ki bi se pojavili med švicarsko vlado in Mednarodno družbo glede tolmačenja alt uporabe te listine, predloži lahko ena obeh strank svetu Društva narodov, ki se bo potrudil, doseči prijateljski sporazum. Ce se spor ne predloži svetu ali če svet izjavi, da strank ne more poravnati, se predloži spor v odločitev razsodišču po pogojih, določenih v členu 12. konvencije za ustanovitev Mednarodne družbe.
Pravila Mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit.
I.	POGLAVJE.
Naziv, sedež, trajanje, predmet.
Clen 1.
Pod varstvom Društva narodov se osnuje delniška družba ficno ' Mednarodna družba za kmetijski hipotekarni kredit« (spodaj nazivana ;Mednarodna družba«).
Clen 2.
Družbeni sedež Mednarodne družbe je določen v Ženevi.
Njeno trajanje ni omejeno.
Člen 3.
Mednarodni družbi je naloga:
1. posojati vsote z dolgim povračilnim rokom ob amortizaciji ali s srednjim povračilnim rokom ob amortizaciji ali brez nje družbam ali napravam za hipotekarni ali kmetijski kredit, ki dajejo same ali pa po drugih družbah ali napravah, ki imajo svoj sedež v isti državi, posojila na prvo hipoteko na nepremičnine, ki so predmet kmetijske eksploatacije ali ki rabijo eksploataciji te vrste (spodaj nazivane »domače družbe«);
2. izdajati in dajati v promet obveznice, katerih izplačilna vrednost ne sme presezati, razen primera, določenega v členu 51., zneska njenih terjatev proti domačim družbam, zavarovanih s hipotekami na prvem mestu, vpisanimi na ime teh družb, ki jim pristoje ali ki jih imajo te družbe iz naslova zastave.
Člen 4.
Posojila, o katerih je v teh pravilih govora, morejo dobivali samo domače družbe, ki imajo svoj sedež na ozemlju vlad, ki so udeležene pri konvenciji za ustanovitev Mednarodne družbe (spodaj nazivani »konvencija«).
Člen 5.
Mednarodna družba ne more opravljati nobenega posla, s katerim bi kupila svoje lastne delnice ali te delnice prenašala ali dajala nanje predjeme.
Mednarodna družba ne more pridobivati drugih nepremičnin, razen tistih, glede katerih se spozna, da so potrebne za njeno poslovanje, ali pa tistih, katerih lastnica je prisiljena postati radi izterjave kakšne terjatve.
Člen 6.
Podpisovanje glavnice Mednarodne družbe se lahko otvori, ko stopi konvencija v moč in ko se izda ustanovna listina.
Mednarodna družba začne lahko svoje posle po izjavi upravnega odbora (spodaj nazivanega »odbor«),,s katero se ugotovi, da je vpisanih deset tisoč delnic A, o katerih govori člen 12.
II.	POGLAVJE.
Glavnica in posebna prihrana.
Člen 7.
Glavnica Mednarodne družbe je izražena v švicarskih zlatih frankih; zlati frank = 0,290322580640 gramov finega zlata.
S pridržkom določb člena 14. je odobrena glavnica določena na dve sto petdeset milijonov švicarskih frankov in razdeljena na delnice po dva tisoč in pet sto frankov, in to deset tisoč delnic A in devetdeset tisoč delnic B.
Člen 8.
Na glavnih skupščinah imajo lastniki delnic A po en glas na delnico, lastniki delnic B pa po en glas na petnajst delnic.
Delnice A in B imajo enake pravice pri razdelitvi dobička in pri vsaki razdelitvi aktiv Mednarodne družbe.
Člen 9.
Vse delnice se oproste najkesneje mesec dni po njihovi razdelitvi med podpisnike.
Delničarji so zavozani samo do zneska glavnice vsake delnice; preko tega je prepovedano, zahtevati nadaljnja vplačila.
Člen 10.
Delnice A se glase na ime. Vsak prenos delnic A' mora odobriti odbor.
Delnice B se glase lahko na ime ali na prinosnika.
Člen 11.
Vsaka delnica je nedeljiva. Če pripada delnica več osebam, se morajo te sporazumeti, da označijo tistega izmed sebe, ki naj izvršuje pravico glasovanja.
Dividenda vsake delnice se pravnoveljavno izplača prinosniku kupona.
Člen 12.
Na odobreno glavnico se izda takoj prva tranša dvajset pet milijonov frankov. To prvo tranšo sestavlja deset tisoč delnic A.
Njih podpisovanje se otvori v vsaki državi, katere vlada je udeležnica pri konvenciji.
Del te prve transe, katere podpisovanje se otvori v vsaki državi, je sorazmeren z delom, glede katerega se je vlada te države zavezala, da se udeleži predjemov, določenih v členu 5. konvencije. Če se del, ki pripada kakšni državi, ne podpiše popolnoma, se razdeli ulomek dela, ki postane tako razpoložljiv, če je to možno, med ostale države sorazmerno s tistim delom, do katerega imajo pravico.
Organizacijski odbor, določen s konvencijo, ukrene vse, česar je treba, radi izdaje delnic A.
V vsaki državi se da prednost podpisom, ki izvirajo od družb ali naprav za hipotekarni ali kmetijski kredit. Če veljajo v državi organski zakoni občnega značaja o omenjenih družbah in napravah, pristoji pravica predvsem tistim izmed njih, ki so pooblaščene in ustanovljene skladno s takim organskim zakonom.
Člen 13.
Odbor ukrene, česar je treba, za otvoritev podpisa za vsako ne emitirano frakcijo odobrene glavnice (delnice B), kadar spozha to za potrebno.
Člen 14.
Odobrena glavnica Mednarodne družbe se lahko poveča. Emitirana glavnica se lahko zmanjša z redukcijo imenske vrednosti vsake delnice. O teh ukrepih sklepa na predlog'odbora, sklenjen z večino dveh tretjin njegovih članov, izredna glavna skupščina po pogojih, določenih v členu 44.
Člen 15.
Lastniki prej izdanih delnic A imajo prednostno pravico do podpisa delnic B prve izdaje.
Lastniki prej izdanih delnic A in B imajo enako prednostno pravico do podpisa novih delnic B.
Delničarji, ki nimajo zadostnega števila starih delnic, da bi dobili vsaj eno delnico nove izdaje, se lahko združijo radii izvrševanja prednostne pravice.
Odbor določa pogoje in roke za izvrševanje prednostne pravice.
Če se odobrena glavnica poveča, imajo lastniki starih delnic prednostno pravico, podpisati nove delnice. Izvrševanje te prednostne pravice ureja glavna skupščina, ki sklepa o povečanju glavnice, po pogojih, določenih v členu 44.,
Člen 16.
Odbor določa vse pogoje izdaje in zlasti, če je to potrebno, znesek premije, ki jo je vplačati čez imensko vrednost vsake delnice. Znesek te premije se vpisuje na račun p rib rane.
Člen 17.
Ne morejo se izdajati delnice nad al pari.
Člen 18.
Lastnina delnic, ki se glase na ime, in njihov prenos se ustanavljata z vpisom delničarjevega imena v vpisnik Mednarodne družbe.
Delnice, ki se glase na prinosnika, se prenašajo z navadno predajo.
Lastnina delnic Mednarodne družbe ima za posledico usvojitev njenih pravil. Ta odstavek je navajati na samih delnicah.
Člen 19.
Nasledniki ali upniki delničarja ne morejo s kakršnokoli pretvezo zahtevati, naj se postavi pečat na imetja in vrednote Mednarodne družbe, opravljati izvršbe ali prepovedi na ta imetja in vrednote, niti zahtevati njihove razdelitve ali dražbe. Nikakor se ne morejo vmešavati v upravo Mednarodne družbe in so se dolžni oslanjati radi izvrševanja svojih pravic na družbene inventarje in na sklepe glavne skupščine.
Člen 20.
Družbena glavnica se lahko naloži:
1. do največ ene desetine v premičnine in, kakršen je pač primer, tudi v nepremičnine, namenjene nastanitvi družbenega sedeža ali potrebne za poslovanje služb;
2. do največ ene tretjine v otvoritve kreditov ali v posojila, če so oboji zavarovani s hipoteko na prvem mestu in ostvarjeni po pogojih, določenih v teh pravilih.
Člen 21.
Razen družbene glavnice se osnuje posebna pri-hrana (rezerva), določena v členu 5. konvencije, takoj iz predjemov, ki jih odobre vlade, kot jamstvo za obveznosti Mednarodne družbe. Ta prihrana se sestavi takole:
Predjemi vlad v znesku pet in dvajset milijonov švicarskih zlatih frankov, enako 7.258.064,516 gramom finega zlata, se vpišejo v knjige Mednarodne družbe na račun, nazvan »Posebni rezervni sklad A, ustanovljen iz predjemov vlad«.
Ti predjemi se vračajo vladam sorazmerno z njihovimi deleži po pogojih, določenih v členih 67. in 69.
Kolikor se vrše povračila, določena v členu 67., se prenesejo ustrezajoče vsote s spredaj omenjenega računa na drugi račun, nazvan: »Posebni rezervni sklad B, ustanovljen od Mednarodne družbe«.
Člen 22.
S pridržkom nastopnih določb ima Mednarodna družba ob vsakem času v pologu pri Banki za mednarodne obračune ali pri drugih bankah prvega reda, ki jih označi odbor, vsoto, enako predjemom, ki so jih dovolile vlade zbog uporabe člena 5. konvencije in ki Se niso vrnjena.
Po potrebi pa se sme ves ta polog ali njegov del dvigniti, da se omogoči Mednarodni družbi, da zadosti svojim obveznostim, toda s pogojem, da se omenjeni polog vzpostavi, brž ko je to možno, in da se dotlej ne sme izvesti nikakšna razdelitev dobička na osnovi člena 67.
Obresti od tega pologa se izplačujejo vladam sorazmerno z zneskom njihovih nepovrnjenih predjemov. Mednarodna družba ni dolžna dajati vladam nobenih drugih obresti na te predjeme, razen kakor je rečeno v členu 67., točki.
III.	POGLAVJE.
Uprava.
Člen 23.
Uprava Mednarodne družbe pristoji odboru.
Odbor je sestavljen iz največ 18 članov, odrejenih takole:
1. Predsednika in podpredsednika imenuje svet Društva narodov.
2. Dva upravitelja imenujeta: enega stalni odbor Mednarodnega zavoda za kmetijstvo, drugega, ki se izbere po njegovi posebni strokovnosti v finančnih stvareh, Banka za mednarodne obračune. Če se ti napravi odpovesta imenovanju, ga izvrši svet Društva narodov..
3. Devet upraviteljev se imenuje po tehle pogojih:
Prvo imenovanje izvrši organizacijski odbor, določen v členu 1. konvencije. Upravitelji, imenovani na ta način, ostanejo v funkciji do redne glavne skupščine
1.	1934.
Naknadna imenovanja vrši glavna skupščina z vo-litvijo v enem samem glasovanju tako, da sme oddati glasovalec, ki razpolaga z enim glasom na osnovi prednjega člena 8., ta glas samo enemu imenu; devet oseb, ki dobe največje število glasov, se proglasi za izvoljene; ob enakem številu glasov je izvoljen po letih starejši.
4. Največ pet upraviteljev imenujejo z večino glasov na način, določen v naslednjem členu 31., upravitelji, o Katerih je govora v predhodnih točkah 1. do 3., glede na občne koristi Mednarodne družbe in zlasti glede na to, da se pogoduj udeležba glavnih finančnih trgov pri plasiranju obveznic.
Svet Društva narodov določa trajanje predsednikovega in podpredsednikovega mandata kakor tudi, če je tak primer, mandatov upraviteljev, ki jih je imenoval sam. Imenovanje lahko tudi prekliče.
Upravitelji, o katerih govorita točki 3. in 4. tega člena, se imenujejo za tri leta; njihov mandat se lahko obnovi. Isto pravilo se uporablja za upravitelje, o katerih govori točka 2. tega člena, če jih ni imenoval svet Društva narodov.
Upravni odbor je pravnoveljavno konstituiran in lahko stopi v funkcijo, brž ko je imenovanih deset njegovih članov, vštevši predsednika in podpredsednika.
Člen 24.
Če ni noben državljan države, ki je udeležena pri predjemih, določenih v Členu 5. konvencije, član odbora, se lahko imenuje državljan te države za prisednika.
Ta prisednik, brez nagrade, ima pravico, udeleževati se sestankov odbora s posvetovalnim glasom.
Imenuje ga v vsaki državi bodisi domača družba ali ga pa imenujejo družbe, priznane od odbora, ali pa centralna banka, če ni priznane domače družbe. Ostane v funkciji, dokler se ne obnove upravitelji, o katerih govori točka 3. člena 23. Njegov mandat se lahko obnovi.
Člen 25.
Upravitelji, o katerih govori točka 3. člena 23., in prisedniki, o katerih govori člen 24., se volijo izmed guvernerjev, viceguvernerjev, predsednikov, podpredsed-
nikov ali predstavnikov družb ali naprav za zemljiški, hipotekarni ali kmetijski kredit, ali izmed oseb, ki so posebno izvedene v bančnih in kreditnih stvareh.
V državah, kjer veljajo organski zakoni občnega značaja o družbah ali napravah, o katerih je spredaj govora, so omenjene družbe ali naprave tiste, ki so pooblaščene in ustanovljene skladno s takim organskim zakonom.
Člen 26.
Če se izpraznijo mesta v odboru iz kakršnegakoli drugega razloga, razen z iztekom funkcijskega roka, določenega v členu 23., sepopolnijo po teh-le pogojih:
a) Če gre za člana odbora, imenovanega ob pogojih, določenih v točkah 1., 2. in 4. člena 23., se izvrši popolnitev na isti način, kakor imenovanje člana, ki ga je treba nadomestiti.
b) Če gre za upravitelja, imenovanega po pogojih, določenih v točki 3. člena 23., imenuje odbor novega upravitelja iste narodnosti, katere je bil upravitelj, ki ga je treba nadomestiti.
Tako imenovani upravitelji ostanejo v funkcijah do izteka mandata njihovega predhodnika; njihov mandat se lahko obnovi.
Izpraznjena mesta, ki se primerijo v odboru, niso ovira izvrševanju njegovih funkcij.
j	Člen	27.
Upravitelji morajo imeti svoje navadno prebivališče v Evropi.
Člen 28.
Ne more biti imenovan in ne ostati predsednik, podpredsednik ali upravitelj noben član kakšne vlade niti kakršenkoli član zakonodajnega telesa, ki ne bi bil postavljen v te funkcije dosmrtno.
Člen 29.
Odbor ima svoje seje na društvenem sedežu, razen če sam ne sljiene drugače; v tem primeru si določi kraj sestanka.
Člen 30.
Vsak član odbora, ki ne prisostvuje seji odbora osebno, da lahko z navadnim pismom vsakemu drugemu članu pooblastilo, s katerim ga pooblašča, da sme v njegovem imenu pri tej seji glasovati. Noben član odbora ne more zastopati več nego enega odsotnega člana.
Člen 31.
Nekvarno nasprotnim določbam pravil ali člena 3. ustanovne listine sklepa odbor z navadno večino glasov prisotnih ali s pooblastilom zastopanih članov. Ob enaki razdelitvi glasov odloča predsednikov glas.
Za polnoveljavnost sklepov odbora je treba prisotnosti najmanj šestili članov, ki ga sestavljajo. Člani, zastopani s pooblastilom, se štejejo za prisotne.
Člen 32.
Predsednik, podpredsednik in upravitelji dobivajo lahko, razen svojih potnih stroškov, tudi odškodnino za prisotnost in nagrado (ali pa samo to ali on.); višino določa odbor s pridržkom odobritve po glavni skupščini.
Člen 33.
Odbor določi vsako leto pet ali sedem svojih članov, med njimi predsednika, da so izvrševalni odbor.
Predsedništvo v tem odboru gre predsedniku, čigar glas odloča. Predsednik lahko ustavi vsak sklep izvrše-valnega odbora in poroča o tem odboru.
Največ dva pripadnika držav, katerih domače družbe je priznala Mednarodna družba, sta lahko člana izvr-ševalnega odbora, če je sestavljen iz petih članov; njih število se lahko zviša na tri, če je sestavljen odbor iz sedmih članov.
Člen 34.
Predsednik odbora je predsednik Mednarodne družbe; oskrbuje administracijo s pridržkom potrditve po odboru.
Predsednik ne sme sprejeti druge funkcije, ki bi ga po izprevidnosti odbora utegnila ovirati v izvrševanju predsedniških funkcij.
Podpredsednik vrši funkcije predsednika, če je ta odsoten ali če je to mesto izpraznjeno. Če je podpredsednik zadržan, opravlja predsednikove funkcije upravitelj, ki ga imenuje odbor.
Člen 35.
Odboru je dana vsa oblast, potrebna za voditev družbenih poslov, in odloča odbor o vseh vprašanjih, ki niso pridržana glavni skupščini.
Odbor predstavlja Mednarodno družbo nasproti drugim osebam in pred sodiščem, in to kot tožečo ali pa kot toženo stranko. Samo odbor ima pravico, prevzemati v njenem imenu obveznosti.
Odbor prenese lahko svoje pravice na predsednika, na izvrševalni odbor, na enega ali na nekoliko članov odbora ali stalnega osebja Mednarodne družbe, toda samo, če razloži v poedinosti s posebnim sklepom pooblastitev vsake osebe, na katero je te pravice prenesel.
V mejah te pooblastitve je Mednarodna družba polnoveljavno zavezana proti tretjim osebam bodisi s podpisom predsednika, bodisi z dvema podpisoma članov odbora ali članov osebja, predpistvo pooblaščenih po odboru za podpisovanje v njegovem imenu.
Člen 36.
Odbor imenuje na predsednikov predlog generalnega direktorja. Ta je odgovoren predsedniku za posle Mednarodne družbe; je šef osebja.
Odborf določa delitev Mednarodne družbe na službo.
Sefe služb in ostale uradnike istega čina imenuje odbor na predsednikov predlog po zaslišanju generalnega direktorja.
Ostale člane osebja imenuje generalni direktor po predsednikovi odobritvi.
Člen 37.
Sklepi odbora se povzamejo v poročilih, ki jih podpisuje predsednik.
Prepise ali izpiske iz teh poročil mora overoviti, če se naj predlože sodišču, predsednik ali generalni direktor.
Zapisnik o sklepih, storjenih pri vsakem sestanku, se mora poslati v osmih dneh po sestanku vsakemu članu odbora.
Sklepi odbora se smejo izvršiti samo, če jih je odobril in podpisal predsednik.
14.	kos.
765
IV.	POGLAVJE.
Glavna skupščina.
Člen 38.
Glavna skupščina, predpisno konstituirana, predstavlja zajednico delničarjev. Sestavljajo jo vsi delničarji. Lastniki delnic, ki se glase na ime, morajo biti vpisani v register prenosov tri mesece pred sestankom. Lastniki delnic, ki se glase na prinosnike, morajo položiti svoje delnice pet dni pred sestankom pri bankah, ki jih označi odbor.
■ Zastopati sme na glavni skupščini samo pooblaščenec, ki je član te skupščine.
Člen 39.
Redna glavna skupščina se mora sestati v šestih mesecih po zaključku računskega leta Mednarodne družbe, na dan, ki ga določi odbor.
Glavna skupščina se skliče na izredno glavno skupščino bodisi s posebnim sklepom odbora, kadarkoli ta to spozna za potrebno, bodisi na zahtevo delničarjev, ki razpolagajo z najmanj tretjino glasov.
Člen 40.
Sklicuje se skupščina po predsedniku najmanj trideset dni pred dnem sestanka s pismi, poslanimi vsakemu lastniku delnic, ki se glase na ime, na naslov, ki je zapisan v registru Mednarodne družbe, in z razglasi v novinah, ki jih označi predsednik.
Redna glavna skupščina je sklepčna, če imajo prisotni ali zastopani člani pravico do najmanj četrtine glasov. Izredna glavna skupščina je sklepčna, če imajo prisotni ali zastopani člani pravico do najmanj polovice glasov.
Odbor določi dnevni red in ga sporoči delničarjem v vabilu na sestanek.
Odbor mora dodati prvotnemu dnevnemu redu vsako vprašanje, čigar uvrstitev vanj so zahtevali dvajset dni pred sestankom delničarji, ki razpolagajo skupaj z na. nanj 20% glasov. Ta dostavek k dnevnemu redu se takoj vroči delničarjem s sredstvi, določenimi v prvem odstavku tega člena.
Glavna skupščina ne more sklepati o nobenem drugem predmetu, nego samo o tistih, ki so postavljeni na dnevni red, razen če na to ne pristanejo odbor in vsi člani, pristojni na glavni skupščini.
Glavna skupščina določi sama, če je treba, ostale pogoje svojega poslovanja.
Člen 41.
če ni dosežen kvorum, določen v členu 40., se skupščina iznova skliče v roku, ki ne preseza osmih dni. Skupščina se sestane v najmanj petnajstih in največ pet in dvajsetih dnevih od dne poslednjega sklica.
Skupščina odloča polnoveljavno o vseh predmelih, ki so na dnevnem redu, kolikršnokoli je število glasov, s katerim	razpolagajo	prisotni ali zastopani člani.
Redne in	izredne	skupščine se	opravijo lahko v
isti seji. Ce se	dnevni	red	ne more	izčrpati, se odloži
seja na drugi	dan in	na	naslednje	dneve, dokler se
dnevni red ne izčrpa.
Člen 42.
Glavnim skupščinam predseduje predsednik odbora.
Skupščina se sestaja na družbenem sedežu Mednarodne družbe.
Člen 43.
Redna glavna skupščina je pristojna, da:
1. odobruje letno poročilo in po poročilu komisarja overovitelja letno bilanco in račun dobička in izgube;
2. odobruje določitev nagrad, prispevkov za prisotnost ali stroške članov odbora in predlagane izpre-membe teh nagrad, prispevkov in stroškov;
3. imenuje upravitelje, ki jih je skupščina označila;
4. sklepa o razdelitvi Čistega dobička in se izjavlja o določitvi dividende in njenem znesku;
5. razrešuje člane odbora vsake individualne odgovornosti, kolikor zadeva minulo računsko leto;
6. naposled, odloča o vsakem vprašanju, ki se po-krene pred njo po pogojih, določenih v členu 40.
Redna glavna skupščina sklepa z večino oddanih glasov.
Člen 44.
Izredna glavna skupščina se mora sklicati, da sklepa o vsakem predlogu odbora, ki se nanaša:
1. na zvišbo ali znižbo glavnice;
2. na vsako izpremembo pravil;
3. na vsa vprašanja, ki se morajo po predpisih konvencije ali ustanovne listine predložiti izredni glavni skupščini;
4. na likvidacijo Mednarodne družbe.
O teh vprašanjih odloča izredna glavna skupščina z večino treh četrtin glasov, s katerimi razpolagajo prisotni ali zastopani delničarji. O vsakem drugem vprašanju sklepa z večino glasov.
V.	POGLAVJE.
Obveznice.
Člen 45.
Mednarodna družba izda lahko obveznice do zneska odkupne vrednosti, ki nikakor ne sme presezati desetkratne vsote imenskega zneska vplačane družbene glavnice in posebne prih rane, sestavljene iz skladov A in B, o katerih govori člen 21.
Člen 46.
Odkupna vrednost obveznic, ki jih izda Mednarodna družba, ne sme presezati skupnega zneska odkupne vrednosti obveznic, ki so jih predale domače družbe Mednarodni družbi v zastopstvu posojil, katera je ta dovolila.
Člen 47.
Obveznice, izdane od Mednarodne družbe, se glase na ime ali na prinosnika.
Obveznice, ki se glase na ime, se lahko prenašajo z vpisom v register prenosov, ki ga vodi Mednarodna družba.
Obveznice, ki se glase na prinosnika, se prenašajo z navadno predajo.
Člen 48.
Obveznice, izdane od Mednarodne družbe, se izplačujejo bodisi z odkupom bodisi z žrebanjem v nekem najdaljšem roku, ki ga določi odbor.
Vsak odkup obseza potrebno število obveznic, da se opravi amortizacija tako, da ni odkupna vrednost obveznic, ki ostanejo v obteku, nikdar večja od odkupne vrednosti obveznic, izročenih domačim družbam, kakor je to rečeno v členu 40.
Žrebanje obveznic, ki se naj odkupijo z žrebanjem, se vrši vpričo predsednika ali podpredsednika in dveh članov odbora.
Številke izžrebanih obveznic se objavijo z nabitkom na sedežu Mednarodne družbe in z oglasi v novinah, ki jih izbere odbor.
Izplačilo izžrebanih obveznic se vrši od dne, označenega v teh objavah.
Izza tega dne ne nosijo obveznice, ki se naj izplačajo, polnoveljavno več obresti.
Izplačane obveznice in izplačani kuponi se takoj z žigom uničijo.
Člen 49.
Obveznice nosijo obresti, ki jim določa mero, čas in način izplačila odbor.
S pridržkom, da se opravijo obličnosti, predpisane po zakonih države, kjer se izdajajo, se lahko dodajo obveznicam premije, ki so plačljive ob odkupu. Odbor določi njihovo višino in način izplačila.
Člen 50.
Obresti in glavnica obveznic, ki jih izda Mednarodna družba, so zavarovane z izključno prednostno pravico do obresti in glavnice obveznic, ki jih izdajo domače družbe, skladno z odredbami naslednjih členov 57. in 58., in izroče Mednarodni družbi za posojila, ki jih je ta tem družbam dovolila.
Obresti in glavnica obveznic, ki jih izroči Mednarodni družbi vsaka domača družba, morajo biti s svoje strani zavarovane:
a) bodisi s prednostno pravico prvega reda na določenih terjatvah, zavarovanih s hipotekami na prvem mestu, ustanovljenimi v korist omenjene domače družbe;
b) bodisi, vzporedno s skupno količino hipotekarnih obveznic domače družbe, s prednostno pravico na skupni količini hipotekarnih terjatev, ki so ustanovljene v korist te družbe in so protipostavka omenjenih hipotekarnih obveznic.
Člen 51.
Do njene dokončne uporabe ostane glavnica, ki izvira iz izdaje obveznic Mednarodne družbe, v pologu pri bankah prvega reda, ki jih označi odbor, ali pa je začasno predmet investicij v kratkoročne vrednote, ki so popolnoma varne. Te začasne naložbe je imeli v razvidnosti, da se uporabi pravilo ravnotežja, postavljenega z gornjim členom 46.
Člen 52.
Zastaralna doba glede dividend in obresti znaša pet let, trideset let pa glede glavnice. Na ta način zastarane vsote pripadejo Mednarodni družbi.
Člen 53.
Na postopanje, po katerem pridobi lastnik izgubljenih ali ukradenih vrednostnih papirjev iznova njih posest, in na vnovčevanje dividend in obresti, ki odpadajo na te papirje, je treba uporabljati zakon na sedežu Mednarodne družbe.
VI.	POGLAVJE.
Pogoji za posojila.
Člen 54.
Mednarodna družba daje domačim družbam, ki jih prizna odbor, posojila, ki se morajo vrniti z letno amortizacijo v največ tridesetih letih.
Domače družbe morajo prevzeti formalno zavezo, da porabijo sklade, ki se jim posodijo, samo za posojila, zavarovana s hipotekami na prvem mestu na nepremičninah, z zgradbami ali brez njih, ki leže v državi, kjer limajo svoj sedež, in ki so del kmetijske eksploatacije ali ki služijo eksploataciji te vrste. Ta posojila, ki ne smejo presezati 50% cenilne vrednosti'; nepremičnin, danih v zastavo, morajo biti ustvarjena skladno s pravili omenjenih družb, ki jih predhodno sprejme odbor.
Člen 55.
Odbor določa pogoje, po katerih smejo biti sprejete domače družbe v smislu predpisov predhodnega člena; odbor to dovolitev lahko kadarkoli prekliče.
Člen 56.
Odbor imenuje predstavnike, ki jim je dolžnost, pieizkušati posle domačih družb, in te se morajo zavezati, da bodo lem, predstavnikom izvrševanje njihove naloge olajševale. ,
Člen 57.
Odbor dotoči vse pogoje za posojila, ki jih daje Mednarodna družba domačim družbam, vštevši obrestno mero, letni znc 'in trajanje amortizacije.
Posojila, sklonjena pri Mednarodni družbi po domačih družbah, predstavljajo obveznice, ki jih ustvarijo te družbe v obliki ter po. obrestni meri in moda!itetah, določenih sporazumno z Mednarodno družbo.
Mednarodna družba lahko zahteva, naj vlade tistih držav, katerih domače družbe žele z njenim posredovanjem dobiti posojila, odrede določene zakonodajne ukrepe, ki jim je namen, da se da večja učinkovitost hipotekarnim jamstvom, ki služijo kot zastava za dovoljena posojila. Mednarodna družba lahko tudi zahteva kot pogoj za posojilo domači družbi — če spozna iz kakršnegakoli razloga, da nimajo hipotekarni upmiki zadostnih varnosti v državi, kjer ta družba posluje — naj jamči vlada te države za službo obveznic, ki jih izroči Mednarodni družbi v priznanje posojil.
Mednarodna družba po svoji izprevidnosti lahko tudi zahteva kot pogoj za posojilo, naj sprejme vlada države, v kateri deluje domača družba, ki prosi za posojilo, celoma ati deloma določbe členov 7. in 8. konvencije, ali; pa, naj se zaveže, da ne-zviša tarife niti obteži veljavnih pogojev za plačilo davkov, o katcrjh govori člen 8. konvencije, in da ne uvede novih davkov te vrste.
Mednarodna družba tuna vselej praivioo, odbiti prošnjo za posojilo.
Odboj- zahteva lahko od domačih družb, ki prosijo za posojilo, naj osnujejo v svoji organizaciji poseben odsek za posle, ki jih imajo z Mednarodno družbo, in naj se ta odsek založi s posebno glavnico, ki je tožbam vseh ostalih upnikov domače družbe nepristopna, ali pa naj se ustanovi kot posebna družba, ki nadomeščaj domačo družbo v vsem obsegu teh pravil.
Člen 58.
Letna amortizacija obveznic, ki jih izroče domače družbe kot predpostavko za posojila, ki so jih sklenile pr.i Mednarodni družbi, je določena v razpredelnici, izdelani ob upoštevanju obveznosti Mednarodne družbe. To amortizacijsko razpredelnico sprejema odbor.
Domača družba, ki je dolžnica, ne sme z nikakšmo pretvezo zmanjšati amortizacije, določene s to razpredelnico; mora pa, če gre za primer, določen v členu 50., točki 2. a), zvišati amortizacijo ob anticipiranem povra-
čilu posojil, ki jih dovoli, da se ohrani ravnotežje med obveznicami, ki jih je izrodila Mednarodni družbi, in hipotekarnimi terjatvami, ki jamčijo zanje.
Mednarodna družba ima pravico, zahtevati, če je bila poplačana pred rokom, odškodnino, ki ne sme biti večja od vsote, enake obrestim za šest mesecev, izračunanim od zneska teli plačil. Mednarodna družba lahko sprejema predčasna odplačila v svojih lastnih obveznicah.
Sredstva, dobljena s predčasnimi odplačili, se uporabljajo bodisi za amortizacijo bodisi za odkup obveznic Mednarodne družbe ali pa za ostvaritev novih posojil. Obveznice Mednarodne družbe, izročene po domačih družbah v predčasno odplačilo, se takoj uničijo z žigom. Tako izvršeno odplačilo se lahko priravna načinu odplačila, določenemu v prvem odstavku člena 48.
Če je morala Mednarodna družba prevzeti proti podpisnikom njenih obveznic zavezo, da jih ne odkupi ali ne konvertira pred določenim rokom, mora zahtevati enako zavezo in- vsaj enako trajanje od domačih družb, ki morajo naložiti svojim posojilojemmikom iste obveznosti.
Člen 59.
Obveznice, izročene po domačih družbah za njim dovoljena posojila, se morajo glasiti na valuto, ki ima z zakonom določeno pariteto z zlatom; obresti se morajo plačevati in znesek glavnice vračati v isti valuti, ki predstavlja isto težo v zlatu.
To velja tudi glede hipotekarnih terjatev, ki si jih ustanavljajo domače družbe s posojili, ki jih jim je dovolila Mednarodna družba.
Člen 60.
Največji razstoj med obrestno mero, po kateri je dobila domača družba posojila od Mednarodne družbe, in obrestno mero, po kateri ta domača družba posoja s svoje strani na ta način dobljena sredstva, se določi sporazumno med to domačo družbo in Mednarodno družbo; pri tem si je prizadevati, da se dajejo kmetovalcem krediti po najugodnejši obrestni meri, skladno z bistvom naloge Mednarodne družbe.
Člen 61.
Vsote, ki jih dolgujejo domače družbe bodisi za obresti ali amortizacijo, ki se niso plačale v roku, bodisi za stroške, napravljene zato, da dobi Mednarodna družba plačilo tega, kar ji dolgujejo, nosijo od dne, ko so se smele zahtevati, v polnem obsegu in brez odloga obresti po obrestni meri, ki je za 1% višja od obrestne m ere posojila.
Če domača 'družba ne plača obresti ali ne opravi odplačil obveznic v osmih dneh po tem roku, ima odbor pravico, proglasiti amortizacijsko razpredelnico za neveljavno in zahtevati takojšnje plačilo vseh obveznic, ki se še dolgujejo.
Člen 62.
Mednarodna družba sme dajati domačim družbam posojila, ki se morajo vračati v srednjem roku, z amortizacijo ali pa brez te. Pravila, obsežena v V. poglavju, se uporabljajo na ta posojila v tistem obsegu, v katerem se skladajo z značajem posojil.
Člen 63.
Če bi bila Mednarodna družba prisiljena, pridobiti z dražbo svojino nepremičnin, da zavaruje izterjavo svo-
jih terjatev, mora te nepremičnine zopet prodati, brž ko ji je to mogoče.
VII.	POGLAVJE.
Računi in dobiček.
Člen 64.
Računsko leto Mednarodne družbe se začne dne 1. januarja in se konča dne 31. decembra. Kar pa zadeva prvo računsko leto, določi odbor njegovo trajanje.
Člen 65.
Mednarodna družba objavlja letno poročilo.
Odbor ukrene vse, česar je treba, da se izdelata račun dobička in izgube ter bilanca Mednarodne družbe, ki se nanaša na vsako računsko leto, v določenem času, da jih je moči predložiti redni glavni skupščini.
Člen 66.
Račune in bilance morajo overoviti komisarji ove-rovitelji, ki jih im mu jo finančni odbor Društva narodov ali pa kakšen drug organ, ki ga določi svet Društva narodov. Ti komisarji overovatelji so upravičeni, pregledati vse knjige in račune Mednarodne družbe in zahtevati popolne podatke o vseh njenih poslih.
Komisarji overovitelji morajo podati poročilo odboru in glavni skupščini in označiti v tein poročilu med drugim tudi tole:
a) ali so dobili ali ne vsa obvestila in vsa pojasnila, ki so jih zahtevali;
b) ali je po njihovem mnenju bilanca, ki je podana v poročilu, sestavljena na način, da daje natančen in pravilen pregled o stanju poslov Mednarodne družbo tako, kakor izvira iz pregleda knjig Mednarodne družbe in kolikor oni to lahko ocenijo po podatkih’, s katerimi razpolagajo, in po pojasnilih, ki so jim bila dana.
Označijo tudi kršitve pravil in pravilnikov, katere so ugotovili.
Ko ju odobri glavna skupščina, se pošljeta redno poročilo odbora in poročilo komisarjev overoviteljev, svetu Društva narodov.
Člen 67.
Čisti letni dobiček, ki se podaja iz računovodstva Mednarodne družbe, po obdelitvah s provizijami in amortizacijami, ki jih jo smel določiti odbor, in, če je tega treba, po upostavitvi posebnega rezervnega sklada B tako, da skupni znesek posebnih rezervnih skladov A in B ni manjši od pet in dvajset milijonov zlatih švicarskih frankoV, enako 7.258.064j,516 gramom finega zlata, se razdeli s pridržkom določb člena 22. takole:
1. 5% tega čistega dobička se vnese v rezervni sklad, nazvan »Legalni rezervni sklad«, dokler ne naraste do zneska, po vrednosti enakega 10% emitirane družbene glavnice.
2. Nato se uporabi čisti dobiček za plačilo dividende do zneska po 6% letno na vplaoand glavnico Mednarodne družbe; ta dividenda je kumulativna v tem smislu, da ima delničar pravico do izplačila zaostaniva dividende pred vsako drugo razdelitvijo dobička.
3. Iz ostanka se dodeli 75% vladam, in to 70% V, odplačilo predjemov, dovoljenih zbog uporabe člena 5. konvencije, in 5% kot odmena za navedene predjeme. Po popolnem izplačilu predjemov vlad se vnaša teh 75% v posebni rezervni sklad B ata pa v druge fakultativne prihrane, ki jih predlaga odbor, odobruje pa glavna skupščina. Saldo 25% se uporabi tako, da se razdeli
mod delničarje dopolnilna nek umu la livna dividenda ali da se dodeli poihranam ali pa prenese na novi racini. Na la način razdeljena nekuinulativna dopolnilna dividenda je omejena na 4%, dokler se vladam predjemi popolnoma ne vrnejo, nato pa na največ 6 °/o.
Odbor sine skleniti, da se del dobička, namenjen za razdelitev morebitne in nekumulativne dopolnilne dividende, vse Jelo zadrži in vpiše v prid posebnega rezervnega sklada za dividende, ki mu je namen, zavarovali razdelitev kumulativne dividende po 6%, označene v prednji točki 2., ali pa biti kesneje razdeljen med delničarje, vselej iz naslova dividende.
Vlil. POGLAVJE.
Likvidacija.
Člen 08.
Mednarodna družba stop; v likvidacijo na osnovi sklepa, izdanega od glavne skupščine, na predlog odbora po pogojih, določenih v členu 44.
Če bi se konvencija z uporabo njenega člena 19. ukinila, skliče odbor izredno glavno skupščino radi sklepanja o tein, ali naj stopi družba v likvidacijo ali pa naj nadaljuje svoje delovanje v drugi obliki.
Glavna skupščina izvoli likvidatorje in jim določi njihove praviioe.
Člen GO.
01) prostovoljni ali drugi likvidaciji Mednarodne družbo se po poravnavi izdanih obveznic, ostalih dolgov in naposled po povračilu salda predjemov. dovoljenih od vlad zbog uporabe člena 5. konvencije, razdele preostala aktiva med delničarje.
IX. POGLAVJE.
Izpromcmba pravil.
Člen 70.
Tzprememfoe vseh členov pravil, izvzemši člene, naštete v členu 71., se smejo predlagali po odboru izredni glavni skupščini, ki sklepa z večino dveh tretjin glasov. Če glavna skupščina te izpremembe po pogojih, določenih v členu 44., sprejme, stopijo v. veljavo, če ne nasprotujejo določbam členov, naštetih v členu 71.
Člen 71.
Členi 2., H., 4., 7. (prv i odstavek), 21., 22., 28. (samo
točke 1., 2. in 3.), 21.. 37 (pi slednji odstavek), 44., 59.,
66. (prvi odstavek), 67., 69., 70, kakor tudi ta člen se
smejo izpremeniti samo po pogojih, določenih v točki 3.
ustanovne listine Mednarodne družb#
«
§ 3-
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše 'n sc razglasi v >Službenih •irovinahr; obvozno moč pa dobi, ko se izpolnijo pogoji iz člena 16. navedene konvencije.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo
izvrševanje, oblastveni zapovedujem«, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dno 27. oktobra 1933.
... . ,	.	,	Aleksander s. r.
.Minister za zunanje posle
II.	D. Jevtič s. r.	Predsednik
Minister za kmetijstvo	ministrskega sveta
dr. Lj. Tomašič s. r.	,lr- M- Srgki<! s- r-
Videl	Minister za finance
in pritisnil državni pečat	dr. Mil. Dordevič s. r.
čuvar državnega pečala,
minister pravde	(Sledijo	podpisi cdstalih
1>. Maksimovič s. r.	ministrov.)
Banove uredbe.
573.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
tl. No. 18174/2.
Občina Dobrovnik v srezu dolnjelendavskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	I	vina Din	100-—,
b) od	100	I	vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100	I	piva Din	60-—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 7. septr-trmra 1934.
II.	No. 20424/1.
Občina Mozirje okol. v srezu gornjegrajskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje 'naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din	100-—,
b)	od	100	I	vinskega	mošta Din	50-—,
e)	od	100	I	piva	Din	50-—,
č)	od	lil stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
, dne 5. septembra 1934.
II.	No. 20499/1.
Občina Nevlje v srezu kamniškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	l vina	Din	100-—,
b)	od	100	1 vinskega	mošta Din	100'—,
c)	od	100	1 piva	Din	50-—.
č)	od	lil stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—,
d) od lot) lig uvoženega mesa vseli vrst Din 50—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. septembra 1934.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 74. kosu V. letnika z dne 15. septembra 1934.___________
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 1491/3.	2101
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju Breškega cestnega odbora Kočevje štiri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer:
1. na banovinski cesti I. reda štev. 9, Kočevje—Livold — Brezovica—Črnomelj, v odseku km 0.000 do km 5.000;
2. na banovinski cesti I. reda štev. 12, Žlebič—Sodražica—Bloška polica, v odseku km 8.000 do km 13.673;
3. na banovinski cesti II. reda štev. 165, Kočevje—Koprivnik—Črnomelj, od km 18 do km 25.955 in banovinski cesti
II. reda štev. 166, Blatnik—Koprivnik— Nemška loka, od km 7.720 do km 9.830, skupaj km 10.065;
4. na banovinski cesti II. reda štev. 175, Rob—Rašica—Krka, od km 18.000 do km 23.000.
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-— Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkova-nimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega bblast-va, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja) in eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkesneje do 30. septembra 1934 pri sreskem odboru v Kočevju. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. septembra 1934.
*
I. No. 4771/1.	^	2115
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora Ptuj službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti II. reda št. 262, Turnišče— banovinska meja (Cvetlin), v odseku od km 9-00 do km lo-850.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva,
da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja) in eventualnimi dokazili o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkesneje do 36. septembra 1934 pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. septembra 1934.
I.	No. 7121/1.	2114
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju sreskega cestnega odbora Ljutomer tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer:
1 mesto na banovinski cesti II. reda, Dolice — Ščavnica—Očeslavci—D ragotin-ci, za odsek Ivanjševci—Dragotinci od km 9'500 do km 18'920.
1 mesto na banovinski cesti II. reda, Središče—Štrigova, za odsek od km 4'106 do km 12'00.
1 mesto na banovinski cesti II. reda, Radislavci—Malonedeljska dolina—Tr-begovci, za odsek od km 0’00 do km 7'09.
Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5'— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šol. izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja) in eventualnimi dokazili o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkesneje do 10. oktobra 1934 pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. septembra 1934.
*
V.	No. 99/186.	2095—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo Ljubljanice od Novega trga do Malega grabna v Ljubljani
tretjo javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan H. oktobra 1931 ob 11. uri dop.
v prostorih Terenske tehnične sekcije za regulacijo Ljubljanice v Ljubljani, Krekov trg 10. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri navedeni sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 6,684.314-08.
(Upoštevale se bodo samo ponudbe, ki bodo nižje od zneska Din 5,830.058-74.)
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. septembra 1934.
»j;
VI.	No. 18787/1.	2102
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Gregorčič Rikard, dr. Reja Dušan in dr. Potokar Leopold, zdravniki v Ljubljani, ter dr. Mayer Julij, zdravnik v Cerkljah pri Kranju, so vpisani v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske .banovine v Ljubljani, dne 3. septembra 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 710-14/34-69.	_ #	2075 a 2-1
Razglas o licitaciji.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in odločbe gospoda ministra pravde od 30. avgusta 1934, št. 80291, prvo javno ofertno licitacijo za dobavo naslednjih pisarniških potrebščin:
1920 komadov (160 det.) navadnih svinčnikov, ki ustrezajo kakovosti svinčnika Hardtmuth 2 št. 123;
1920 kom. kopirnih (tintnih) svinčnikov, ki ustrezajo kakovosti svinčnika Hardtmuth 2;
600 komadov (50 det.) barvnih (rdečih) svinčnikov;
140 radirk za strojepisje;
60 grosov alumin. peres;
60 grosov jeklenih peres;
300 kom. navadnih držal za peresa (peresnikov);
5000 pol pivnika v teži 36 kg za 1000 pol;
8 škatel po 8 komadov dobrega pečatnega voska;
5 kg navadnih buck;
60 klopčičev trobojne vrvice;
100 klopčičev motvoza za povezava-nje paketov po V kg;
80 klopčičev motvoza za pov®zavanje paketov po 200 gramov;
14 komadov čopičev za klej;
50 malih čopičev za gumi;
120 šivank za šivanje spisov;
200 koleščkov sukanca za šivanje spisov, beli, štev. 10;
100 kom. blazinic za pečatila štev. 2: (30 za črno, 50 za vijoličasto in 20 za rdečo barvo).
Licitacija bo dne 4. oktobra 1934 ob
11.	uri v justicni palači v Ljubljani,
Kralja Petra trg štev. 1, v sobi štev. 74, prvo nadstropje.
Vse ostale pogoje olej prilogo k >Službenemu listu« štev. 73 z dne 12. septembra 1934.
Predsedništvo apelacijskcga sodišča v Ljubljani, dne 12. septembra 1934.
S 55/34-7.	2117
Objava skrbstva.
S pravnomočnim sklepom podpisanega sodišča so bili preklicani:
1. zaradi duševne bolezni popolnoma:
a) Fieglmiiller Marija, 65 let stara, v Kapele pristojna, vdova, posestnica v Župelevcu 30, zdaj v zdravilišču za duševne bolezni v Ljubljani; sklep z dne 21. februarja 1934, Os 2/34—2; skrbnik Fieglmiiller Adolf, zasebnik v Zupe-levcu 30;
b) Nepužlan Franc, 34 let star, na Bizeljsko pristojen, oženjen, mali posestnik v Drenovcu 62; sklep z dne 24. marca 1934, Os/34—2; skrbnica Nepužlan Jožefa, mala posestnica v Drenovcu 62;
c) Vranetič Marija, 72 let stara, v Pišece pristojna, vdova, zasebnica iz Pavlove vasi 93, zdaj v zdravilišču za duševne bolezni v Ljubljani; sklep z dne 19. maja 1934, Os 7/34—2; skrbnik Cizel Ivan, posestnik v Pavlovi vasi 16;
2. zaradi umobolnosti omejeno:
Lapuh Josip, 54 let star, v Videm
pristojen, vdovec, zasebnik, prebivajoč v območju vasi Pesjega, Dolenje vasi in Vrbinske vasi; sklep z dne 13. marca 1934, L 3/33—23; pomočnik Runovec Jakob, posestnik v Stari vasi 27 pri Vidmu;
3. zaradi zapravljivosti omejeno:
Simonišek Jožef, 32 let star, v Sromlje
pristojen, oženjen, posestnik v Gornji Pohanci 7; sklep z dne 15. junija 1931, Os 5/34—10; pomočnik Volčanjšek Ivan, posestnik v Gornji Pohanci 21.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. L, dne 12. septembra 1934.
I 568/34-18	2123
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 19 3 4 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dobrovnik, vi. št. 1496 pod B 2/a.
Cenilna vrednost: Din 40.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 26.667'50.
Pravioe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 23. avgusta 1934.
I 291/34—12.	1999
Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem
sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cačja vas, i/> vi. št. 95.
Cenilna vrednost: Din 29.947'25.
Vrednost pritikline: Din 762'50.
Najmanjši ponudek: Din 30.709'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Rogatcu, dno 20. avgusta 1934,
I 628/34—8.	1777
Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 1934 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križ, vil. št. 307, 308.
Cenilna vrednost: Din 25.602'—.
Najmanjši ponudek: Din 12.901'34.
Pravice, ki bi ne oripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beriem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srbsko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 26. julija 1934.
I 802/34-8.	2043
Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 1934 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Novo mesto, vi. št. 308.
Cenilna vrednost: Din 38.217 50.
Najmanjši ponudek: Din 19.10875.
Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 3821'— v gotovini ali v vrednostnih papirjih, s katerimi se nalagajo novci varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 21. avgusta 1934.
A
I IX 5039/32—16.	2079
Dražbeni oklic.
Dne 15. oktobra 1934 d o p o 1-d n e o b 10. u r i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. št. 97.
Cenilna vrednost: Din 93.624'—.
Najmanjši ponudek: Din 62.416'— .
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je prielasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1934.
Va I 2188/34	2134
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1934 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin hiše št. 37 ob Poljski poti, Moste, z zemljiščem: zemljiška knjiga k. o. Moste, vi. št. 484.
Cenilna vrednost: Din 134.360'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 67.180'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni cklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 3. septembra 1934.
Konkurzni razglasi
934.
Por 1/34—3.	2097
Poravnalni oklic.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dovoljuje otvoritev poravnalnega postopanja o imovini Tominec Rozalije, trgovke iz Št. Ruperta 28.
Za poravnalnega sodnika se postavlja Čoš Franc, starešina sreskega sodišča v Mokronogu, za poravnalnega upravitelja pa Demšar Gregor, javni notar v Mokronogu.
Narok za sklepanje o poravnavi bo dne 15. oktobra 1934 ob 9. uri pri sreskem sodišču v Mokronogu. Upniki se pozivajo, da do 10. oktobra 1934 prijavijo svoje terjatve pri sreskem sodišču v Mokronogu, ker bi jih sicer zadele posledice § 41. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja.
Dolžnica ponuja upnikom 40°/o kvoto, plačljivo v 9 enakih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi 3 mesece po pravnomočnosti poravnave.
Pravno dejstvo otvoritve poravnalnega postopanja se pričenja dne 3. IX. 1934. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 3. septembra 1934.
*
935.
Por. 31/34—23	2128
Konec poravnave.
Sklep Por. 31/34—21, s katerim je sodišče ustavilo poravnalno postopanje dolžnika VVeissa Alojza, posestnika >n voznika v Zg. šiški, Vodnikova c. 4, je pravnomočen.
Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. Ill'» dne 4. septembra 1934.
Razglasi
i raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2121 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. septembra 1934. Aktiva.	Dinarjev
podloga . . 1.932,136.542-70 (-j-20,675.995-81) D«vize, ki niso v podlogi 59,630.700-09 (+ 1,701.127-39) Rovani novec v niklju 199,690.963-— (-12,615.166--) posojila . . 1.838,996.852-75 (— 5,540.669-62) '■"ednostni
Papirji . .	17,795.73834
Pfejšnji pred-
.lemi državi 1.719,987.471-90 (-}-	163.196-96)
Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600,000.000 —
Vrednosti re-
*ervn. fonda	88,876.653-53	(+-	27.049-50)
•rednosti ostalih fondov . . .	11,868.841-54
Nepremičnine .	.	157,034.057-62	(+	270.165-88)
dazna aktiva	189,736.358-61	(+ 9,761.860-97)
5.815.754.080-18
. Pasiva.	Dinarjev
Capital . .	180,000.000-—
Rezervni
tond . . .	105,306.596-28
Ostali fondi 15,187.599-71 0vž&nic8 v
obtoku. . 4.241,042.845-— (-j- 8,485.115-—) Obveze na
Pokaz . . 1.186,909.135-98 (+46,236.370-57) Obveze z rokom .	833,893.899-01	(-11.800.000'-)
Pazna pasiva 253,414.004-10 (-28,477.814-68)
6.815.754.080-08
°btok in obreze . . . 5.427,951.980-98 ?elotno kritje . . . 35"59v/o kritje v zlatu . . . 33"560/0
Obrestna mera:
eskomptu......................
Pe zastavah: na zlato in varante .... na vrednostne papirje . . .
*
C/s %
6'/s V« 7lh "lo
2133
Razpis.
Podpisana uprava občine v Stični, ®rez Litija, razpisuje službo občinskega ^lovodje.
Prošnje, opremljene z dokazili v smi-čl. 7. in 8. uredbe o občinskih usluž-ehcih, je vložiti tekom enega meseca tej objavi v »Službenem listu . Kvalifikacija; 4 razredi srednje ali lej enake strokovne šole.
Uprava občine v Stični, dne 13. septembra 1934.
Ro.
*
1385.	2091
Razpis.
Razpisuje še mesto občinske babice občini Sv. Jurij pri Celju, trg in oko-,Ca> s sedežem v Sv. Juriju pri Celju, srez Celje.
Pravilno kolkovane in svojeročno pi-be prošnje jo vložiti na upravo občino
Sv. Jurij pri Celju-trg v roku enega meseca po dnevu razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske upravo v Ljubljani«.
Pogoji za sprejem na to mesto so isli kakor za vse državne in samoupravne uslužbence in da ima preizkušnjo.
Prošnji je priložiti zadevno izpričevalo.
Letna plača brez vsega drugega znaša Din 3600-—.
Uprava občine Sv. Jurij pri Celju, trg,
dne 5. septembra 1934.
E. R. 79G9.
*
Razpis.
2119—3—1
Za nabavo potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. oktobra
1934 do 31. marca 1935 se razpisu jeti ofertni licitaciji, ki se bosta vršili po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem račur novodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer:
dne 8. oktobra 1931 tretja otertna licitacija za dobavo sveže svinjine in slanine ter moke in mlevskih izdelkov, in dne 20. oktobra 1931 prva ofertua licitacija za dobavo premoga.
Licitacija se bo vršila obakrat ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, dne 12. septembra 1934. .
Štev. 1830.	2105—3—1
Razpis nabave mleka.
Za dobavo mleka bolnici za duševne bolezni v Ljubljani za čas od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje tretja pismena licitacija, ki se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu v ponedeljek, dne 8. oktobra 1934, v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip šlev. 52.
Pogoje, višino kavcije in druge podrobnosti pove uprava bolnice za duševne bolezni v Ljubljani.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 11. septembra 1934.
St. 4539/34.	2080	3—2
Razglas o licitaciji.
Podpisana uprava razpisuje ustno licitacijo za dobavo 255 ton rjavega premoga kosoven na dan 1. oktobra 1934 ob
11.	uri dopoldne.
Splošni pogoji za dobavo so na vpogled pri kaznilniški upravi.
Uprava moške kaznilnice v Mariboru, dno 6. septembra 1934.
-j.
Štev. 2(323/13—K.	2113
Razpis.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje uobavo:
1000 kg	gole	bakrene	žice	poltrde
d nun-,
2000 kg	gole	bakrene	žice	poltrde
10 mm-,
2000 kg	gole	bakrene	žice	poltrdo
1(> liiiu-,
2000 kg	gole	bakrene	žice	poltrde
25 nun-,
1000 kg	gole	bakrene	žice	poltrdo
35 mm2 vrv,
2000 kg	gole	bakreno	žice	poltrde
50 mm-- vrv.
Ponudbe je vposlati do 22. septembra 1934 v zaprtem ovoju z označbo: »Ponudba za golo žico«.
Cene je navesti franko Ljubljana, ocarinjeno, vštevši vse odbitke.
Ravnateljstvo ljubljanske mestne elektrarne,
dne 12. septembra 1934.
Št. 1929.
Stečaj
2096
za učenice jednogodišnjeg tečaja za (lečje negovateijiče u Beogradu*
U Domu materinskog udruženja u Beogradu otpoeeče L novembra 1934 godine novi jednogodiSnji tečaj za nego-vateljice odojčadi i male dece.
Učenice če glavni deo vremena pro-vesti na praktičnem radu oko nege zdrave i bolesne odojčadi i male dece u Domu materinskog udruženja. Sem toga on© če slušati i predavanja struč-njaka o ustrojstvu i delovanju čovečjeg, a naročilo dečjeg tela, o prvoj pomoči u nesrečnim slučajevima, o higijeni i srodnim predmetima, a najviše predavanja če bili posvečeno razvitku deteta i njegovoj nezi i ishrani, kao i poznavanju nege deteta kod njegovih najvaž-nijih bolesti.
Devojke koje žele da budu primljene u ta j tečaj, moraju odgovarati ovim uslovima:
1. da su državljanke Kraljevine Jugoslavije (potvrda domovnicom);
2. da nisu mladje od 18 ni starije od 28 godina (potvrda kršlenicom);
3. da su sa uspehom svršile najmanje 4 razreda osnovne škole (potvrda škol-skom svedodžbom). Kandidatkinje koje su svršile gradjansku ili srednju škoiu imače prednost pri prijemu;
4. da su duševno i telesno potpuno zdrave (potvrda prepisnim lekarskim uverenjem);
5. ako su maloletne da imaju pristanek roditelja ili staratelja da mogli stu-piti u Škotu;
6. kandidatkinje koje ne dotaze neposredno iz škoie, moraju nodneti dokaze sta su radile posle izlaska.iz škole, kao i zvanično uverenje o vladanju.
Besplatrio ili za sniženu cenu mogu se primiti u tečaj i izdržavati u njemu samo one učenice, koje su slabog imov-nog stanja (potvrda opštinske i poreske vlasti). Ostale učenice moraju plačati za školovanje Din 400-— mesečno.
Tečaj če trajati godinu dana.
Kandidatkinje, koje če najbolje odgovarati propisima točaja,- biče krajem oktobra pozvate pred naročiti! lekarsku komisi ju na lekarski pregled. One koje
če biti primljene, ostače odmah u
zavodu.
Kandidatkinje imaju doneti sobom trošak za povratak, za slučaj da ne budu primljene. Ako budu primljene imaju ga predati upravi tečaja za slučaj da kasnije napuste tečaj. Sem toga kandi-datkinje treba da ponesu svoje odelo, dva para obuče, rublja za najmanje tri preobuke, 6 pari čarapa zatvorene boje, pribor za čiščenje (umivanje) i šivenje.
Kandidatkinje če biti primljene naj-pre kao pripravnice. One koje u toku prva tri meseca pokažu dobar uspeh, primiče »e kao stalne učenice tečaja.
Sve primljene pripravnice i učenice dobivaju u tečaju: stan, hranu i pranje rublja, a dužne su da se same staraju za potrebne sitne troškove, knjige i školski pribor.
Na kraju tečaja polagače završni ispit pred stručnom komisijom, a one koje budu položile ispit sa uspehom, dobiče o torne zvanično uverenje. One če moči da traže nameštenje kao negovateljice odojčadi i male dece u privatnim po-rodicama i javnim i privatnim dečjim ustanovama.
Tečaj se naročito preporučuje devoj-kama iz seoskih porodica koje če se vratiti posle svršenog tečaja svojim kučama. Znanje, dobiveno u tečaju, biče od velike koristi za decu njihovih porodica.
Molbe za prijem u tečaj, pravilno taksirane i sa svima potrebnim doku-mentima, šalju se najdalje do 15. oktobra tek. god. Domu materinskog udru-ženja u Beogradu, Kralja Milutina ulica broj 62.
Beograd, 1. septembra 1934 god.
Uprava škole.
Razne objave
2099
Oklic.
Prostovoljna javna dražba zemljišča vi. št. 89 k. o. Veliki Podljuben, s pripisanimi parcelami in s pritiklino iz zapisnika sreskega sodišča v Novem mestu 16. junija 1934, R 344/34, bo v pisarni podpisanega notarja kot sodnega poverjenika v Novem mestu dne 21. septembra 1934 ob 8 uri.
Najmanjši ponudek za zemljišče vi štev. 89, k. o. Veliki Podljuben, ki je bilo cenjeno na Din 138.000-—, je Din 80.000'—.
Pod to ceno se zemljišče vi. štev. 89, k. o. Veliki Podljuben, ne proda.
Dražbeni pogoji so v pisarni podpisanega notarja.
V Novem mestu, dne 11 sept. 1934.
Matija Marnček,
Javni notar kot sodni poverjenik
*
2120
Razid društva.
Po odloku sreskega načelstva v Radovljici štev. 2444 z dne 25. julija 1934
so je »Prosvetno društvo« v Begunjah (Gorenjsko) prostovoljno razšlo. Begunje, dne 11. septembra 1934.
Alojzij Bulovec s. r., šolski upravitelj, Begunje pri Lescah.
2118
Vabilo na redni letni občni zbor,
ki ga bo imela
»Tekstilana«, tovarna sukna d. d. v Kočevju, dne 29. septembra 1934 ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10, s tem dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v poslovnem letu 1933. in predložitev bilance ter računa izgube in dobička per 31. december 1933.
2. Poročilo revizorjev.
3. Sklepanje o odobritvi bilance in o podelitvi razrešnice upravnemu svetu.
4. Sklepanje o znižanju delniške glavnice od Din 6,000.000 na 1,000.000 dinarjev in o ponovnem zvišanju delniške glavnice od Din 1,000.000 na Din 4,000.000.
5. Izprememba § 7. družbenih pravil v zvezi z znižanjem in zvišanjem delniške glavnice.
6. Volitev upravnega sveta.
7. Volitev revizorjev.
8. Slučajnosti.
Upravni svet.
Glasovalno pravico na občnem zboru ima oni delničar, ki je vsaj 6 dni pred občnim zborom založil svoje delnice pri blagajni Zadružne gospodarske banke d d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10.
Deset delnic upravičuje do enega glasu.
Kočevje, dne 12. septembra 1934.
Upravni svet.
*	2098
»Jugočeška«, Jugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d. Kranj.
Računski zaključek 31. decembra 1933. Račun bilance:
Aktiva: tvorniške naprave dinarjev 27,969.256-49; debitorji Din 11 milijonov 391.620-28; blagajna, poštne hranilnice in vrednostni papirji Din 22 milijonov 151.123-38; inventura Din 52 milijonov 270.153-23; izguba v letu 1933. 1,884.320-51; skupaj Din 115,666.473-89.
Pasiva: delniška glavnica dinarjev 20,000.000-—; splošni rezervni fond Din 100.000-—; kreditorji dinarjev 95,118.897-62; prenosne postavke Din447.576-27; skupaj Din 115,666.473-89. Račun izgube in dobička:
V breme: splošna režija dinarjev 23,576.286-31; dubioze Din 5 milijonov 373.537-12; amortizacije Din 3 milijone 769.631-03; skupaj Din 32,719.454-46.
V dobro: tečajne razlike dinarjev 1,652.614-26; kosmati dobiček dinarjev 29,182.519-69; izguba v letu 1933' Din 1,884.320-51; skupaj Din 32,719.454 46 par.
Upravni svet.
*	2056	3-3
Objava.
»Humanik«, industrija i trgovina koža i cipela d. d., s sedežem na Bregu pri Ptuju, poprej v Sarajevu, je stopil3 v likvidacijo.
Likvidator: Selinger Adolf na Bregu pri Ptuju.
Upniki družbe se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve pri likvidatorju. »Humanik«, industrija i trgovina koža i cipela v likvidaciji.
Selinger Adolf s. r., likvidator.
*
2104
Objava.
Dne 26. avgusta 1934 mi je bil ukraden orožni list, izdan od sreskega načelstva Maribor levi breg za nošenj® revolverja kal. 9 mm. Proglašam ga za neveljavnega.
Franc Čeh s. r., zidar, Župetinci 43, občina Cerkvenjakt pošta Sv. Anton v Slov. goricah-
*
2112
Objava.
Erznožnik Stanislava, rojena 25. aprH3 1911 v Zirovskem vrhu štev. 55, občin3 Žiri, sem izgubila odpustnico o dovršen* ljudski šoli v Zireh. Proglašam jo z3 neveljavno.
Erznožnik Stanislava s. r‘
*
212®
Objava.
Izgubil sem zaposlitveno dovoljenj^ ki mi je bilo izdano od kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 18. avgusta 1932 pod št. VI. 1789/3 in ga p*'0' glašam za neveljavno.	,
V Mariboru, dne 5. septembra 1934-Iskra Franc s. r., pom. del., Kocenova ulica 4. Maribor-
*
2lH
Objava.
Zgubila sem službeno knjigo, izdan® od občine Stopnja, pošta Makole,^ f ime Marija Marčinko ter jo proglasa' za neveljavno.
Marija Marčinko s- *■'
Sp. Radvanje 15-
211° Objava.
Izgubil sem orožni list in lovsko * kaznico, izdani od sreskega načel*/' Maribor desni breg na ime Moraus r njo, ter ju proglašam za neveljavna.
Moraus Franjo s. r ’ Jesenca 39, pošta R3
*
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Orednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mibalek v Ljubljani.