MCaf vsg pišefo o utltelfstvu, šoll, prosvetl In JUU —1 Slabe šolske razmere v savski banovini. Na področju savske banovine je bilo lani 1867 osnovnih šol, letos pa jih je za 28 več. Med novimi šolami je 18 privatnih. Šol pa je še vedno premalo, mnoge so tako prenatrpane, da hudo trpi pouk in da je tudi z zdravstvenimi razmerami zelo slabo, so pa nekateri kraji, kjer je šol sicer dovolj, a je obisk šolarjev zelo nereden. V mnogih okrajih do 26 odstotkov šolo-obveznih otrok ploh ne hodi v šole. Samo v štirih okrajih ali srezih se šola vsa šolo-obvezna mladina. Ti srezi so: daruvarski, krčki, brodski in preloški. V srezu Gračac nc hodi v šolo 26 odstokov šolo-obvezne mladine, v srezu Virginmost 19, v srezu Glini 15, v samoborskem srezu 16, ^ sluniskem 14, v stubiškem, pakraškem in zlatarskem 13, v županjskem pa 10 odstotkov. Največ nepismenih prebivalcev je v Liki in v Hrvatskem Zagorju. (»Jutro«, 1. maja.) —1 Delo za unifikacijo šolskih knjig v ministrstvu prosvete se energično nadaljuje. Manuskripti za jezikovno in historično skupino, med katerimi se nahaja tudi famozna srbsko-hrvatsko-slovenska slovnica, so sedaj urejeni in so bili predloženi glavnemu prosvetnemu svetu, ki te dni zboruje v Beogradu. Kr. bansko upravo za dravsko banovino zastopa v glavnem prosvetnem svetu šef prosvete g. Sušnik. Glavni prosvetni svet je sedaj cdredil za posamezne manuskripte cenzorje, ki bodo rokopise pregledali in oddali svoje mišljenje, kateri se naj definitivno odobrijo in natisnejo. Podobno se bo postopalo tudi pri učbenikih za osnovne šole. (»Jutro«, 1. maja.) —1 Krajevni šolski odbor v Laškem je prepovedal šolskim otrokom sokolski pozdrav »Zdravo!«. Učiteljski zbor jc dobil pri konfercnci že zadevna navodila. (»Nova doba«, 28. maja.) —1 »Neodvisnost« o učitelju. List piše: V vrstah inteligence zavzema učitelj svoj poseben položaj. Vržen je v sredino naše vasi ali pa v industrijski kraj med delavce, često cdini intelektualec v tej sredini, je imel ne le največ prilike, temveč tudi poklicno dolžnost, da se nasloni na svojo najbližjo okolico. Radi vzgoje in svojega nestalnega položaja pa je čcsto postal orožje v rokah sebičnih izkoriščevalcev naše vaške in industrijskc revščine. nesigurnost in nestalnost na mestu in v službi, izigravan in razočaran nad raznimi narodnimi voditelji in političnimi klikami, se je pri- bližal skozi stoletja izigravanemu kmetu in dclavcu. — Sledi nekaj agitacije za gibanje, ki ga propagira »Neodvisnost«. (»Neodvisnost«, 29. maja.) —1 Neprimeren šolski sistem. Pravih šol ni preveč, le šol, ki vzgajajo domišljavce, je preveč. Mladino je treba vzgojiti v duhu, da bo delala več in bolje kot starši in ne da ji ne bo treba delati, ko bo imela spričevala v žepu. Razen poklicne izobrazbe naj bi bila izobrazba tudi taka, da se absolvent loti vsakega dela, če je potrebno. Bolj važno kakor znanje, je pa — volja. Volje na nobeni šoli pri nas sistematično ne vzgajajo, voljo je pa treba začeti razvijati pri otroku že s prvim dnem, ko se rodi. Volja do dela je kapital, ki ga molji in rja ne .razje. — (Po predavanju prof. Copiča — »Ljudski glas«, 1. junija.) —1 Praktični gospodinjski pouk bo uvcden kmalu po vseh ljubljanskih dekliških rneščanskih šolah. (»Slovenec«, 27. maja.) —1 Preimenovanje celjskih ljudskih šol. Krajevni šolski odbor za Celje-mesto se imcnuje odslej »Krajevni šolski odbcr za šolski okoliš I.«, oni za Celje-okolico pa »Krajevni šolski odbor za šolski okoliš II.« Šoli pa, ki spadata v področje prvcga krajevnesa š )1skega odbora, sta »državna dckliška ljudska šola« in »državna I. deška ljudska šola«, bivša okoliška deška šola pa »državna Ii. deška ljudska šola«. (»Slovenec«, 27. maja.) —1 Moderna češka šola. V Pragi so ustanovili moderno realno gimnazijo z individualno vzgojo. Učilnica nima katcdra. Učenci pišejo z nalivnimi peresi, klopi ni, učenci sedijo pri mizah. Po stenah visijo tabele in na njih je zaznamovano, kako učenec napreduje. Katalog jc vsakemu na razpolago. Napredek jc grafično zaznačen, prav tako vcdenjc, pridnost itd. Učenci imajo namesto knjig nekake skripte. Učenci se navajajo na samostojnost in praktičnost. Razred se vlada sam. »Slovenec«, 27. maja.) —1 Prosvetno ministrstvo je odobrilo 150.000 din za pomoč pri graditvi šol v dravski banovini. (»Slovenec«, 29. maja.) —1 Poskus samomora. Dva razreda šole iz Griž sta se udeležila romanja k Sv. Mohorju nad Laškcm. Mcd učenci je bil tudi neki deček iz Zabukovce. star 10 let. Ko je prišel domov, jc použil nekaj kruha, potem pa je šel v bližnjo uto in se obesil. Našel ga je brat in z umetnim dihanjem so ga obudili k življenju. — Značilno. —1 Iz govorov na zborovanju profesorjev v Ljubljani: Naše gmotno stanje je brezupno, predvsem za začetnike. Danes stojimo na razvalinah svojih nad in upov, vsi znaki pa kažejo, da se položaj profesorskega stanu ne bo še izboljšal v bližnji bodočnosti. Doživeli smo štiri redukcije plač, dobili kuluk, službena doba se je zvišala od 30 na 35 let, pokojninski prejemki pa znižali na 95 %, napredovanja so zadnja leta zastala. (»Ponedcljski Slovenec«, 31. maja.) —1 Važen zbor učiteljskih predstavnikov iz vseh srezov dravske banovine. Pod tem naslovom prinaša »Jutro« od 31. V. precej obširno poročilo o nedeljskem predsedniškem zboru.