Še enkrat: Naše okolje
Na vaš naslov naslavljam tole pisanje predv-sem zato, ker me je k teiuu spodbudil čluek n zadnji strani Naše skupnosti z dne 15. jaNarja 1985 z naslovom Naše okolje.
Tisto, kar me teži, je uničevan je zelenice med Prištinsko. Skopsko in Vlahovičevo ulico v Šte-panjskem naselju. Gre namreč za to, da si ljudje iz bližnje in daljne okolice utirajo bližnjice po dolgem in počez čez njo tako, da pozno spo-mladi in poleti, ko bi človek rad razgrnil deko v senco drevesa,' tega preprosto ne more storiti. Moti me hoja po zelenici, ko je le-ta v bujnem rastju in ne igranje otrok in počitek ljudi na njej. V teh nekaj letih, kar tu stanujem, se je misel-nost ljudi, da lahko hodijo vsi po vrsti prek zele-
nice tako zakoreninila, da bi bil potreben učin-kovitejši ukrep kot le, milo rcčeno, objokovanje škode, ko je za to že preppzno.
Moj predlog je, da bi že sedaj, ko zelenico ščiti sneg in je pomlad še pred natni, pozvali zvezo mladine ali šolarje OŠ Karla Destovni-ka-Kajuha, da bi s pomočjo krajevne skupnosti izpeljali akcijo »varstva oitolja« in onemogočili teptanje tega, kar nam je danes v skupni blagor. Lahko bi opozarjali ali, še učinkoviteje, vpeljali tudi denarno kazen, ki bi bila namenjena ohira-njevanju in vzdrževanju okolja. To naj bi bila spodbuda mladini in vzgoja k temu, da bi spoš-tovali naravo in vse tisto, kar ji pripada.
A. T. S