PoStnlno platana o gotovini U dubllanl, sobota 5. (unija 1937 Cena 1 Din s prilogo S Din Stce. 125 Z Ilustrirano prilogo »Teden o slikah«* letu 11. Pred vojaško zvezo Italije in Nemčije London, 5. junija, o. Današnji londonski tisk se bari z obiskom nemškega vojnega ministra maršala Blomberga v Rimu ter podčrtava važnost obiska in razgovorov, ki jih je imel Blomberg z Mussolinijem ter z zastopniki italijanske vojske. Listi danes jasno in brez pridržkov napovedujejo sklenitev vojaške zveze med Italijo in Nemčijo. Ta zveza naj podčrta tesno politično sodelovanje med obema državama v vseh evropskih in svetovnih vprašanjih. Vojaška zveza bo to sodelovanje potrdila in mu služila v podporo. Ta zveza, ki jo bodo sklenili kmalu po Blombergovem obisku, bo dokazala, da so glasovi o nesporazumih med Nemčijo in Italijo prenagljeni fn da je treba računati, da bo politika obeh držav ostala še dolgo časa in v vsakem primeru složna. Listi pišejo, da sprejem maršala Blomberga v Rimu dovolj dokazuje namene, ki jih imata Italija in Nemčija glede bodočega sodelovanja. Po letalskih vajah v čast Blombergu sta Mussolini in nemški vojni minister sama odletela iz Rima nad Pontinska močvirja ter se spustila na letališču novega letalskega mesta Guidonie. Ta polet dveh vojnih ministrov ni samo navaden domislek, marveč pravcati simbol. Včeraj so bili manevri vojaštva in milice okoli Ci-vita-Vecchia na čast maršalu v. Blombergu. Tak- tične vaje so se začele ob 8,30 z udeležbo letalstva. Ves dan je bil posvečen vajam kopenskih čet, kakor je bil včerajšnji dan posvečen letalstvu. Ob 12 so razkazali v. Blombergu najmodernejše italijansko vojno gradivo. Nemški vojni minister je popoldne prisostvoval vajam konjenice in tankov. Danes pa bo v Napoliju velika pomorska parada, pri kateri bo poleg drugega brodovja sodelovalo tudi 70 podmornic. Angleško časopisje pravi, da bi vse te prireditve in vse to razkazovanje italijanske vojne moči nemškemu maršalu pač ne imelo pomena, če bi šlo zgolj za vljudnostni in iniormativni obisk. Dimitrov rešuje španski komunizem Moskva, 5. junija, o. »Pravda« priobčuje poziv glavnega tajnika Kominterne, Dimitrova, na vse marksistične, bodisi komunistične, bodisi socialistične skupine na 6vetu. V tem pozivu pravi Dimitrov, da je 6pričo razvoja v španski državljanski vojni nujno potrebno, da tako socialistična, kakor komunistična internacionala izprevidite, da je edina rešitev za španski marksizem v tem, Če obe internacionali ustanovita skupen akcijski odbor za moralno in stvarno pomoč španski Ljudski fronti. To so že lansko leto oktobra predlagali nekateri komunistični voditelji, toda zaTadi nesporazumov ni prišlo do ustanovitve. Po mnenju Dimitrova more edino tak skupen nastop vseh marksističnih organizacij, komunističnih in socialističnih, dati novega poguma španskim komunističnim bojevnikom. Skupni odbor obeh internacional bi začel po vsem svetu nabirati prispevke in prostovoljce za Španijo, ker zaradi sporazuma o nevmešavanju ne bodo španski Ljudski fronti naklonjene države več mogle pošiljati pomoči v tej ali oni obliki. Pač pa bo to lahko delala taka široka mednarodna organizacija. Mednarodni mar- ksistični odbor za Španijo bo dajal valencijski vladi silno moralno in še večjo materijalno pomoč. Vrh tega bo važna naloga tega odbora tudi, da 6e bo boril proti angleškemu konservativizmu, ki je pod vplivom Hitlerjevih in Mussolinijevih spletk sklenil, da morata Francija in Anglija posredovati v Španiji za konec državljanske vojne. To angleško delo bo proletarsko revolucijo v Španiji onemogočilo, če se marksistične skupine v zadnji uri ne združijo. Ni nobenega dvoma, da ima Kominterna z načrtom za skupni akcijski odbor v Španiji še druge namene. Komunistična stranka bo s tem dobila bolj ali mani nejx)6redni vpliv na socialistične organizacije, ki jih že dolgo skuša polagoma in neopazno spraviti pod 6voj klobuk ter 6e brez boja in brez revolucije polastiti vodstva vseh levičarskih organizacij na svetu. Slava ljubljanskega fopničarskega polka Ljubljana, 5. junija. Ljubljanski topničarski polk je v osvobodilnih bojih na Koroškem po prevratu igral odločilno vlogo. Vsako leto obhaja polk v spomin na ta dogodek, ko so baterije polka prvič prispele na Gosposvetsko polje, krstno slavo na dan 5. junija. Tudi letos je poveljstvo polka z zelenjem okrasilo dvorišče in poslopja vojašnice, pred vhodom na cesti sta postavljena dva topova, celo dvorišče je‘prav tako bilo obkroženo z zelenjem okrašenih Pogreb generala Molle v Pampeluni Vitoria. 5. junija. Pogreb generala Molle je bil danes, ▼ soboto ob 11 na državne stroške ▼ Pampe-liuti. Pokrajina Navarra je zahtevala in dobila čast, da organizira pogreb. General Millan Astray, vojni invalid in bivši poveljnik španske tajske legije, je zastopal pri pogreba generala Franca. General Franco je podpisal nkaz, ki podeljuje pokojnemu Molli red sv. Fernanda za njegove zasluge na bojnem polju. Rodbina pokojnega generala Molle prebiva v Pampeluni. General je zapustil ženo in štiri otroke; najstarejšemu je 14 let. Oče pokojnega generala je bil tudi general. Smrt generala Molle je izzvala veliko žalost po nacionalistični Španiji. Trgovci so takoj zaprli svoje trgovine, predstave v kinih in gledališčih pa so bile odpovedane. Izve se, da »o nacionalistične čete na baskovski fronti zahtevale, da naj se takoj začne ofenziva v spomin podpolkovnika Pozasa, ki je poveljeval na tej fronti. Mollov duh ilvl... Salamanca, 5. junija. AA. (DNB.) Svoj sinočnji govor je general Quiepo de Liano posvetil spominu generala Molle. V govoru je rekel, da je letalo proti Burgosu letelo najbrž tako nizko, da se je zaletelo v gore. General je zaključil svoj govor z naslednjimi besedami: »Molla je mrtev, toda njegov duh živi, to je duh Španije in ta duh živi še naprej v nacionalni Španiji.* Nato je bila oddaja prekinjena za eno minuto. Imenovanje v nacionalistični vojski Burgos, 5. junija. AA. (DNB.) Na mesto generala Davile, ki je postal poveljnik severne armade, je imenovan Franusco Jordana. Prevzel bo predsedniško mesto tehničnega odbora nacionalne Španije. General Jordana je bil v prvi vladi generala Prima de Rivera general. Kasneje je prevzel mesto visokega komisarja v španskem Maroku. Obe Španiji brez voditeljev Pariz, 5. junija. AA. (Havas.) Današnja »Ere nouvelle« takole označuje položaj v Španiji: Ob vstaji v Barceloni, odstopu Caballerove vlade v Va-lenciji in ob smrti generala Molle se nam vsiljuje misel, da ostaja Španija brez izrazitih voditeljev v enem in drugem taboru in da prehaja iz dobe državljanske vojne v dobo popolne anarhije in zmed. Boji na severu San Sebastjan, 5. junija. AA. (DNB). Ker se je vreme zboljšalo, so davi nacionalistična letala nastopila na baskovskem bojišču. Pri tej priliki so obstreljevali^ razne sovražne postojanke. Tudi topništvo je začelo^ streljati. V odseku Bachia je obstreljevalo 6ovražne rezerve. V odseku Jarada so bili manjši nastopi, da popravijo nacionalistične postojanke. Na madridskem bojišču je bilo davi precejšnje zatišje. Pravijo, da so imele republikanske čele v zadnjih bojih približno 3000 mrtvih in ranjenih. Saint Jean de Luz, 5. junija. _AA. (Havas). Španske nacionalistične pomorske sile so ustavile lrancosko ribiško ladjo »Jourc. Oficirji španskih vojnih ladij so prišli na krov francoske ladje in grozili poveljniku in posadki z revolverji, Če se uprejo preiskavi. Ladja je mogla po brezuspešni preiskavi nadaljevati svojo pot. Salamanca, 5. junija. AA. Nacionalistična ra- dijska postaja je objavila, da se požar, ki so ca povzročile vladne čete v Madridu, silno širi. Nacionalistične čete so pogasile požar v Casa del Čampo. Madrid, 5. junija. AA. (Havas). SnoČi je bilo izdano uradno poročilo: Pri Navaseradi so republikanske čete utrdile postojanke, ki so jih zavzele v zadnjih dneh. Na baskovski fronti so republikanske čete zavzele rt Lemon. Na osrednji fronti se je včeraj popoldne razvila huda bitka. Sestrelili smo šest sovražnih letal, mi pa smo izgubili samo eno letalo. topov. Vojaštvo se je dopoldne zbralo na dvorišču vojašnice, kjer se je vršil' obred rezanja kolača. Te.intimne prireditve so se poleg celotnega častniškega zbora udeležili tudi ostali častniki ljubljanske garnizije, divizijonar general Tonič, dalje častniki ljubljanske garnizije s pomočnikom komandanta divizije konjeniškim generalom Dodičem, dalje tudi komandant topništva dravske divizije topniški general Popadič, komandant 40. pp. polkovnik Mašič, komandant vojaškega okrožja polkovnik Zivadinovič. Celo prireditev je prijetno poživljala vojaška godba planinskega polka iz Škofje Loke, ker je ljubljanska vojaška godba bila zaposlena na velesejmu. Po obredu je vojaštvo nagovoril komandant polka polkovnik Mihael Lukane, ki je spominjal na junaštvo pri bojih na Koroškem ter vojake pozival, da to junaštvo v sebi ohranijo zmerom in povsod, da bodo mogli v vsakem primeru stopiti v bojno vrsto, kadar jih bo poklicala domovina. Nato je zaklical Nj. Vel. kralju Petru II., kar so za njim ponovili tudi vojaki. Po proslavi je imelo vojaštvo cel dan prosto, gostje pa so bili vsi okusno jjogoščeni v prostorih vojašnice. Stregli so ljubeznivi častniki polka, med katerimi je tudi precej Slovencev. Tudi g. polkovnik sam je rojen Slovenec. Rooseveltovi zunanje in notranje politični načrti Washington, 5. junija. A A. DNB: Na včerajšnji konferenci s časnikarji je Roosevelt povedal, kaj si ie želi, da bi parlament sprejel koncem letošnjega zasedanja. Parlament naj najprej sprejme reformo federalnih sodišč, reformo federalne uprave, utrdi naj višinske meje mez in delovni čas, prepove naj izrabljanje otrok v tovarniških delih, prepreči izbegavanje davčnim dolžnostim, izdaj naj odredbe za pomoč krajem, ki trpe zaradi poplav in peščenih viharjev. V zunanjepolitičnem oziru naj parlament ratificira panameriške pogodbe, ki so bile sklenjene v Buenos Airesu, ki je temelj ameriške politike dobrega sosedstva. Ob koncu je Roosevelt rekel, da niso točne vesti o nekem sporazumu med Ameriko, Francijo in Anglijo o ccui zlata oziroma stabilizaciji valutnih tečajev. Seja ministrskega sveta v Belgradu Belgrad, 5. junija. AA. Sinoči od 18—20.30 je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je dr. Milan Stojadinovič. Na seji so razpravljali o vprašanjih iz posameznih ministrskih področij. Na predlog prav-sodnega ministra so sprejeli uredbo o uvedbi zakona o izvršbi in zavarovanju od 9. junija 1930 in uredbo o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o izvršbi in zavarovanje od 9. julija 1930. Sprejeli so tudi načrt pomorsko-trgovskega zakona s pooblastilom pravosodnemu ministru, da ga predloži narodni skupščini. Vzeli so na znanje poročilo pravosodnega ministra, da je na podlagi pooblastila finančnega zakona izdal uredbo o uvedbi civilnosodnega postopka na področju velikega sodišča v Podgorici, Na predlog finančnega ministra so sprejeli uredbo o nagradah za zatiranje tihotapstva z monopolnim blagom. Pooblastili so prosvetnega ministra naj na podlagi finančnega zakona najame posojilo v znesku 20 milj. din za gradnjo prosvetnega ministrstva pri Državni hipotekarni banki. Sv. Stolica In spor z Nemčijo Rim, 5. junija. Kljub vsem napadom nemškega tiska in nar.-socialističnih voditeljev na nemško Cerkev ter njene zastopnike, v Vatikanu ne dajejo nobenih izjav med Nemčijo in sv. Stolico. Kljub temu, da se Nemci vedejo tako, kakor da uradnih zvez med sv. Stolico in nemško državo ni več, noče Vatikan ukreniti ničesar podobnega, kakor je storila nemška vlada. To ravnanje sv. Stolice je nadvse modro, ker se s to skrajno potrpežljivostjo izogne slehernemu očitku, da je ona s svojo nestrpnostjo položaj poslabšala. Zato sv. Stolica tudi ne bo poklicala svojega zastopnika nuncija Orse-niga, marveč bo čakala, da ga nemška vlada odslovi. Zdi se, da bo do tega tudi prišlo, ker je narodni socializem v svoji trdoglavi zaslepljenosti odločen, da nemško Cerkev ukloni. Od tega bi ga odvrnil le kak zunanjepolitični pritisk ali posredovanje Italije. Stalinov končni bo| z opozicijo Moskva, 5. junija, o. Sodeč po zadnjih aretacijah med voditelji komunistične stranke, med višjimi častniki in med višjim uradništvom v zunanjem komisarijatu je Stalinov boj proti opoziciji prišel v zaključno razdobje. Vse te aretacije pričajo, da je sovjetski diktator sklenil odstraniti in uničiti vse nasprotnike do zadnjega. Pred dvema dnevoma so zaprli generala Eidemanna, ki je bil organizator in voditelj Osoviahima, sovjetske organizacije za zračno obrambo. General je bil silno popularen po vsej Rusiji in je njegova aretacija presenetila vse kroge. V Moskvo so nenadoma poklicali tudi maršala Bllicherja, poveljnika sovjetske vojne sile na Daljnem vzhodu. »Kristus, reši nas Anglije" London, 5. junija. AA. (Havas): Reuter poroča iz Jeruzalema, da je prišlo med včerajšnjo procesijo do protiangleških demonstracij. Procesija je šla pod arabskimi, italijanskimi in vatikanskimi zastavami, in na zastavah je bilo napisano: Kri-strus, reši nas angleškega imperializma! — Med mladino so delili letake, ki so vabili arabske dijake, da naj gredo študirat na italijanska vseučilišča, kjer so stroški zelo skromni in kjer jim hoče italijanska vlada kriti vse stroške šolanja in pre-hrahe. Ameriška Ietalka Amelia Earhadtova, je na svojem poletu okoli sveta iz Portorica odletela v Port Natal v Braziliji. Od tu se bo dvignila na pot čez Atlantsko morje, Vesti 5. junija Na Portugalskm je vse mirno in ni govora o kaki revoluciji. Tako izjavlja portugalska vlada z ozirom na vesti levičarskega časopisja, ki Evropi vsak mesec enkrat postreže o revoluciji v tej državi. Filmska stavka v Hollywoodu traj'a že mesec dni. Stavka je zajela 28 filmskih jjodjetij. Avtobus je zgorel v Readingu v Kaliforniji. V ognju je našlo smrt osem potnikov in šofer. Zastopnik poljskega ministrskega predsednika Kviatovski je 6prejel van Zeelandovega zastopnika Freea in se z njim razgovarjal o možnostih za sklicanje svetovne gospodarske konference. Turški zunanji minister Ruždi Aras pride jutri v Bukarešto, kjer bi moral jx>dpisati trgovsko po-godbo med Romunijo in Turčijo, a so bila pogajanja ustavljena. _ ..... Do hudih neredov je prišlo v Antiohiji, kjer so se spopadli Turki in Arabci. Švedski zunanji minister Sandler je odpotoval na politični obisk v prestolnice sosednih držav. Zedinjene države ne bodo spremenile svoje politike, je pri včerajšnjem sprejemu dejal predsednik republike Roosevelt časnikarjem. Predlog za nov tiskovni zakon obravnava francoska poslanska zbornica. Novi tiskovni zakon bo kljub slavospevom, ki jih demokraciji, svobodi in drugim koristnim rečem pojejo trobentači Ljudske fronte v Franciji in drugod, sestavljen čislo jx> vzoru reakcionarnih tiskovnih zakonov v diktatorskih državah in bo časopisju prepovedoval 6leherno možnost za politično kritiko. Osem milijonov plinskih mask ima na razpolago angleško obrambno ministrstvo in jih bo po jx>trebi takoj dalo na razjx>lago civilnemu prebivalstvu. Sedem delavcev je ubil brzi vlak blizu koroške postaje Gummern na progi Beljak-Špital. Po eni progi, kjer 60 delali delavci, je privozil tovorni vlak, ki so se mu umaknili na drugi tir, po katerem je prav tisti trenutek pridrvel brzec. Mussolini l>o prišel v Trst prihodnji mesec, ko bodo spustili v morje novo veliko bojno ladjo »Vit-torio Venetto«, ki so jo izdelali v tržaških ladjedelnicah. Železniški sporazum med Poljsko in Nemčijo, ki bo urejeval promet med obema državama, so podpisali pred dvema dnevoma v Varšavi. Mndžarsko-nemški trgovinski odbor se bo sestal 15. junija v Budimpešti. Nova japonska vlada je zdaj popolna. O vseh ministrih pravijo, da so izkušeni in ugledni, povečini izvenstrankarski politiki. Vlada se je včeraj predstavila cesarju in prevzela svoje posle. Vojvoda Windsorski je včeraj čez Milan, Benetke, Videm in Trbiž potoval na Koroško. V Milanu in Benetkah se je ustavil po nekaj ur. Nemško križarko »Deutschlandc so, kakor piše pariški tednik »Gringoire«, napadli sovjetski letalci na jx>velje in Moskve. List prinaša za to tudi precej dokazov. Stavka poljedelskih delavcev je izbruhnila v okolici srednjefrancoskega mesta Pontoisea. Stav-kujoči so se sjx>padli z orožniki in je prišlo do streljanja. V Berlinu so usmrtili Juda Hellmutha Hir- scha, ki je bil marca obsojen zaradi veleizdaje, češ, da je pripravljal atentate na vodilne nemške osebnosti. Sporazum v mehiški petrolejski stavki je samo začasen in so se delavci vrnili danes na delo kljub temu, da še ni prišlo do končnega sporazuma in bodo pogajanja o mezdah ter o delovnem času nadaljevali. Veliko višjih vojaških osebnosti, prvakov komunistične stranke in visokih uradnikov v zunanjepolitičnem komisariatu so zaprli zadnje dni v Moskvi. Pravijo, da je treba te aretacije smatrati kot znamenje, da je Stalinov boj z opozicijo stopil v odločilno razdobje. Ob obisku predsednika poljske r< 'ke v Bukarešti prinašajo poljski in romunski .,sti navdušene članke, v katerih podčrtavajo staro prijateljstvo med Poljsko in Romunijo, prijateljstvo, ki ga utrjuje še zavest o skupnem sovražniku: boljševiški Rusiji. 15 milijard dinarjev bo izdala Japonska za svoje vojno brodovje v prihodnjih dveh letih. Anglijo to japonsko oboroževanje precej skrbi in se slišijo glasovi, da se bodo začela pogajnja glede omejitve tega oboroževanja. Grški kralj Jurij II. se je vrnil s svete gore Athosa, kjer so mu pravoslavni menihi v neštetih samostanih priredili svečan sprejem. Kralj je obiskal tudi srbski samostan Hilandar. Mednarodno trgovinsko zborovanje se je začelo včeraj na Dunaju. Udeležujejo se ga predvsem srednjeevropske in podonavske države. Prostovoljni darovi za grško narodno obrambo prihajajo vojnemu ministrstvu v vedno večjem številu. Tako je grška delavska zveza sklenila darovati za obrambne namene mezdo enega dne. Rezervni častniki so darovali do sedaj 12 milijonov drahem. Med Turčijo in Avstrijo je najboljše razmerje, vendar bi bilo dobro, če bi se gospodarski stiki poglobili, je izjavil turški zunanji minister Ruždi Aras uredniku dunajske »Neue Freie Presse«. Bratislava je trdnjava Češkoslovaške na Donavi. V tein smislu je včeraj govoril predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža, ko so mu izročili diplomo za častno meščanstvo tega mesta. Dejal je tudi, da slovaški nacionalizem ni manjvreden in državi nevaren. Za Slovake je ta izjava po tolikih napadih češkega centralizma na slovaško narodno samostojnost nedvomno razveseljiva. 0 preosnovi Zveze narodov so se razgovarjali zastopniki angleškega cesarstva na včerajšnji seji imperialne konference, vendar niso sklenili ničesar določnega in se bodo razgovori prihodnji teden nadaljevali. Velika poplava je zadnje dni spet zadela USA in sicer državo New Mexico. Podrlo je veliko železniških mostov in uničilo več prog. Stvarne škode je nad milijon dolarjev. Prebivalci nekaterih mest, ki jih poplava še ogroža, so se morali izseliti. Odprl se je XVII. velesejem Ljubljana, 5. junija. Stvarna zgodovina jugoslovenskega gospodarstva nikdar ne bo mogla mimo dejstva, da smo vprav Slovenci kot prvi v tej državi pokazali pot k najuspešnejšemu razvoju vsega gospodarstva. Daleč za nami smo gledali diruge, ki 60 nas začeli posnemati... In vidimo jih še, kako šele zdaj prihajajo, iščejo in pripravljajo nekai podanega, kar pri nas obstoja in živi že dolgih 17 let. Pri tem gledamo, kako drugod obenem z začetnimi težavami, ki smo jih mi prebrodili sami in s svojimi sredstvi, z velikim pergiščem zajemajo iz javnih sredstev, ki pa so nam za čuda bila odtegnjena od začetka in vekomaj vse dotlej. Vse to nas sicer navdaja elejkoprej s ponosom, da nekaj zmoremo sami iz sebe, zdi se nam pa tak način enakopravnosti vendarle hudo krivičen. Na prostoru ljubljanskega velesejma je ta teden vse mrgolelo kakor v čebelnem panju. Zlasti včeraj pa ie bil v vseh paviljonih pravcati živžav. Od vsepovsod so razstavljale! vozili vzorce in blago, krasili so svoje prostore, razkladali m ureie-vali razstavljeno blago. Velesejmska uprava pa ie tudi poskrbela, da je zunanji obraz celega velesejma postal lep, okusen, izglajen, prikupen m Vabl|Žanimanje za letošnji pomladni velesejem je izredno živo po vsej domovini in tudi v inozemstvu. Zlasti v Romuniji, kier so doslej navadno razpečali vsako leto po 50 legitimacij, je letos odziv tako velik, da je uprava velesejma še pred začetkom dobila brzojavno naročilo, nai vendar pošlje vsaj še sto legitimacij, ker je prvotnih 50 bilo takoj razprodanih. Zdi se torej, da bo obisik letošnje prireditve zlasti iz inozemstva močan. Izvedeli smo namreč tudi, da bo jutri, v nedeljo, pripeljal poseben vlalk iz Trsta in Gorice tamosnje Slovence, ki bodo prišli na velesejem »kupno s *> velikimi avtobusi. Skupaj bo prišlo v nedelo e Primorskega okrog 700 ljudi z vlakom in avtobusi. Ta izlet iz zasedenega ozemlja je organiziral italijanski prometni urad v Trstu, Gorici in na Keki. _ Tudi iz Šoštanja se bo v nedeljo pripeljal v Ljubljano na velesejem poseben vlak 610 de- lavccvt . ii Velesejmski urad je dobil celo vrsto pismenih in brzojavnih pozdravov in čestitk z vseh delov sveta. Mariborski škof dr. Tomažič je e posebnim pismom pozdravil prireditev ter ji želel b°ziega blagoslova in uspeha, poljski konzul v Zagrebu je enako poslal zelo laskavo čestitko, graški župan iz Avstrije je pozdravil sosedno Ljubljano, posebej pa so se spomnili te naše prireditve s pozdravi bratski velesejmi v Bazlu v Švici, Lvovski v Poljski, velesejem v Gradcu, Insbrucku, Budapesti, Dunaju, Bratislavi, Konigsbergu v Nemčiji, Bariju v Italiji, Plovdivu v Bolgariji, Bruslju v Belgip. Letošnji velesejem je uradno odprl minister trgovine dr. Milan Vrbanič, ki se je v ta namen pripeljal v Ljubljano z dopoldanskim belgrajsk.m brzim vlakom. Ministra je na kolodvoru počakal g. ban dr. Natlačen ter sta se oba predstavnika pripeljala pred velesejmski urad, kjer ju je že pričakovalo številno občinstvo ter zbrani nairazlic-nejši odličniki in predstavniki našega gospodar- Med prisotnimi smo zlasti opazili kraljevega zastopnika generala Toniča* ljubljanskega diviziio-narja, dalje zastopnika ministra za šume m rude g. inšpektorja inž. Sivica, zastopnika pravosodnega ministra g. predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Golja, zastopnika knezoškofa dr. Koz-rtaiia g. stol. prošta Nadraha, mestnega župana dr. Adlešiča in dolgo vrsto drugih. Nato je pozdravil prisotne predsednik ljubljanskega velesejma g. Bonač, ki je med drugim izjavil: Ljubljanski velesejem je najstarejša tovrstna ustanova v naši državi ter je dragocen dokaz ustvarjajočega delovanja Slovencev pri gospodarski m kulturni zgraditvi naše domovine. Naš velesejem je v resnici širokopotezen poskus, navezati harmonični gospodarski spoj z ostalimi deli naše domovine in z inozemstvom. Kljub skromnim sredstvom, ki z njimi razpolagamo Slovanci, se je ta poskus docela posrečil. Velesejmske prireditve so zrcalo razvoja in napredka našega gospodarstva, so pa obenem zrcalo vseh naših skrbi in težav, ki se moramo z njimi boriti zlasti v zadnjih letih. Tudi današnji gospodarsinoDilom iz Ceske nreko Avstrim v Maribor, 4. junija. Dane« popoldne se je v Št. liju kar na odprti cesti vršila razprava proti opernemu pevcu Nikoli Cvejiču, ki je bil zadnje čas angažiran v Brnu, dobro znan je pa tudi v Ljubljani, Zagrebu in Belgra-du, kjer jo večkrat nastopal. Most v Zalogu bodo gradil? Zadnjič smo v preglednem članku navedli vsa javna dela, ki jih bo med letom izvršil ljubljanski okrajni cestni odbor. Povedali smo >udi, da je iz proračuna letos žal izpadel inost čez Ljubljanico v Zalogu, ki bi bil brez dvoma najbolj potreben izgraditve. Rekli smo, da bo za ta most treba poskrbeti tako ali drugače, ker je dosedanji most v resnici doslužil in tak, kakršen je, v resnici predstavlja nevarnost za vsakogar, kdor je še toliko korajžen, da se po potrebi poda čezenj. Zdaj smo izvedeli še, da je most čez Ljubljanico v Zalogu resen predmet razmišljanja pri odločujočih oblasteh. Povsod priznavajo, da je nov most živa potreba, ki ne dopušča več odlašanja. Povsod pa obenem tožijo, da za tak obsežen most, kakor bi ga bilo potrebno zgraditi v Zalogu, žal ne zadoščajo redna proračunska sredstva. Odločujoča oblastva ne prikrivajo, da bi en sam tak most ustavil vsa oslala javna dela v okraju. Tega pa seveda razmere ne dopuščajo, ker so polrebe tudi v drugih krajih ljubljanske okolice velike. šanje mostu v Zalogu rešiti na ta način, da bi za graditev najel posebno posojilo. Most bi imel biti železobetonski ter bi veljal 1 milijon Din. Širok bi bil most najmanj 5 m, zdi se -pa, da boj še širši, ker bo ta most edina zveza široke ljubljanske okolice s kraji na desnem bregu Save vse do Litije. Potrebno bi bilo seveda, vso cesto od Zaloga do Litije preurediti, razširiti in uravnati. Dosedanja cesta ne ustreza svojemu namenu. Okrajni cestni odbor ima namen, obenem z zgraditvijo novega mostu znatno razširiti cesto vsaj na obeh straneh mostu. Cesta sama bi se tudi precej dvignila, sai je znano, da je sedanji leseni most nara9tla Ljubljanica dostikrat zalila in je bil ves promet časih celo za več dni ustavljen. Cesta se bo na obeh straneh mostu tudi znatno uravnala, vsi nepotrebni in nerodni ovinki bodo odpravljeni. Ljubljanski okrajni cestni odbor je prepričan, da bo most v Zalogu zgrajen, če ne že letos, pa vsekakor drugo leto. Odločitev bo padla v kratkem, Zato se okrajni cestni odbor prizadeva, vpra- 4 čim bo rešeno vprašanje najetja posojila. avtomobilom iz Češke preko Avstrije pripeljal v naso državo, ker je imel v Zagrebu in Belgradu dogovorjenih več gostovanj. Pripeljal se je v družbi Jakovina, svoj krasni voz pa je sam vodil. Ker je bil že dolgo na Češkem, se je' popolnoma privadiUm vožnjo po levi strani ceste. Po Avstriji je šlo vse v redu, ker vozijo tudi tam po levi strani ceste, ko pa je privozil na naše ozemlje, je ocividno pozabil na naše prometne predpise, ki določajo vožnjo po desni strani ceste in radi tega je prišlo do usodne nesreče, radi katere se je Cvejič moral zagovarjati. Ko je vozil po levi strani ceste skozi Št. lij, mu je nasproti po desni strani privozil avto grofa Alfreda Bruaselle, katerega je šofiral grofov šofer Ivan Hilmer. V avtu so bili poleg grofa še njegova žena /ofija in tašca^ grofica Henrietta Spauer. Avtomobila sta se srečala na najbolj nepreglednem kraju, na ostrem ovinku pred Swatijevo trgovino. Oba vozača sta nevarnost opazila šele, ko je že bilo prepozno. Hilmer je sicer skušal avto ustaviti, Cvejič pa, ki se je šele takrat spomnil, da vozi po napačni strani ceste, je hotel zaviti na desno stran, vendar za vse to ni bilo več časa. Avtomobila sta z vso silo trčila drug v drugega. Cvejiču in njegovi spremljevalki se ni ničesar dogodilo, le njun avto se je razbil. Hujše je bilo za potnike v grofovem avtomobilu. Šofer, grof in njegova žena so dobili lažje poškodbe, grofova tašča pa je bila težko poškodovana in je dobila poleg kontuzij še hud udarec na levo sence, ki ji je presekal arterijo. Pretreslo ji je tudi možgane, ter se je radi tega morala dalje časa zdraviti v sanatoriju, kamor jo je poklicani zdravnik napotil. Nikola Cvejič se je pri zaslišanju izgovarjal, da Očeta sedmih otrok je ubil Celje, 4. maja. Danes dopoldne se je zagovarjal pred malim senatom okrožnega sodisča Matoševič Franc, 37-letni posestnik iz Pokračičev v okraju Travnik, ki je 3. maja letos blizu Šporarjeve gostilne pri Sv. Juriju ob juž. žel. udaril s kolom tako močno po glavi posestnika Ivana Debeljaka, da je za posledicami tega udarca drugi dan umrl. Matošeyič je že dalje časa vozil v Sv. Jurij les^ za lesne trgovce. V nedeljo, 3. maja pa je prišel opravljat isti posel tudi Debeljak. Usodnega dne sta pila oba z raznimi drugimi gosti v Špo-rarjevi gostilni, kjer sta napravila konjsko kupčijo. Debeljak, ki je prodal Matoševiču 4 konje je zahteval denar v gotovini, na kar pa Matoševič ni hotel pristati. Zato je hotel razdreti kupčijo in je zahteval nazaj denar, ki mu ga je že dal na račun. Debeljak ni hotel pristati na njegovo zahtevo, zato je začel Matoševič razgrajati, d oči m ga je Debeljak miril in prosil z besedami: »Molim te, budi miran!« Ker pa je obdolženec naprej razsajal, jo spravil gostilničar oba bosanca iz lokala. Kmalu nato se je vrnil Matoševič nazaj pred gostilno in prosil za svojo cigaretno dozo in čepico, kar so mu tudi izročili, takoj nato pa so se že pojavili orožniki in napovedali obdolžencu aretacijo, češ da leži Debeljak Ivan smrtno nevarno poškodovan v nezavesti na cesti. Obdolženec je pri razpravi priznal svoje dejanje. Povedal je, da je tekel zunaj gostilne za Debeljakom, katerega je dohitev blizu nekega mosta, kjer ga je udaril po glavi b kostanjevim kolom, da mu je prebil lobanjo. Sodišče je obsodilo Matoševiča na 8 leta robijo in 8-letno izguba častnih pravic. / Smrtna žrtev divjaškega napada I. Debeljak zapušča poleg žono 7 otrok, ki so še večinoma nepreskrbljeni, Matoševič je preskrboval 3 otroke v starosti od 1 do 9 let. Na tak način sta sedaj dve družini ob svoje oeete-skrbnike. Vlom v trgovino Cerknica, 4. junija. V viharni temni noči od torka na sredo je bilo vlomljeno v trgovino g. Martinčiča Jerneja iz Dolenje vasi št. 24. Vlomilci so najiprej sneli s tečajev zadnja vrata, nakar so prišli v trgovino skozi kuhinjo in vežo. Gospodar je sicer slišal okrog pol 1 ponoči pasje lajanje, ki pa je kmalu utlinilo. Tako so vlomilci nemotno gospodarili po trgovini kaki 2 uri do 3 zjutraj. Ob tem času je namreč žena krojača Bečaja slišala, da je nekdo peljal mimo hiše po cesti proti Cerknici voziček. Vlomilci so morali biti že izurjeni v tej stroki. Odprli so še vežna vrata in vrata v trgovino, da bi lažje ušli, če bi jih slučajno kdo zalotil. Ker so poleg manufakture — srajc, nogavic in svile in razne vrste špecerijskega blaga pokradli tudi precej sladkarije, je verjetno, da vlomilci niso samski, temveč so hoteli z ukradenimi sladkarijami narediti veselje svojim otrokom. Vse pokradeno blago ceni g. Martinčič do 4000 Din. Proti vlomu se je zavaroval pred kakimi 14 dnevi, je imel že izpolnjeno položnico, toda denar jo pozabil odposlali zavarovalnici. Prihodnji četrtek priredi ljubljanski »Prelov-čev vokalni kvintet«, ki ga tvorijo konservatoristi Gostiša, Drašler, Rakovec, Lupša in svoj koncert umetnih in narodnih pesmi ter ijjJHospe-vov. Nekateri izmed njih so že znani podvoji h solističnih nastopih ludi v ljubljanski operi. firjuaflt; Otvoritev gostilne pri Ruiigaju na Dobenem bo v nedeljo 6. L m. Za dobro jed in pijačo je poskrbljeno. Pri otvoritvi sodeluje slavna menjeika godba. Za cenjeni obisk se vljudno priporoča STANKO RUČIGAJ Uspeh protituberkuloznega tedna v Celju Protituberkulozni teden je za nami. Treba je, da javnost informiramo o doseženem uspehu. Nabiralna akcija s polami se je letos izvedla po stanovanjih, s puščicami pa so nabirale dinarske prispevke po ulicah, trgih, pred cerkvijo in kolo-dvorom saniarijanke, dijaki in šolski otroci pa z nabiralnimi listki, dočim so dame izvedle nabiranje pri industrijskih podjetnikih. Po nekaterih zu-nanjh občinah so uspešno delovali posebni odbori in šolska mladina po vseh šolah tukajšnjega okoliša. V izložbah celjskih trgovin so bile ves teden razstavljene lepe slike, ki so opozarjale občinstvo na nevarnost jetike in na potrebo organizirane protijetične borbe. Te slike so naslikali dijaki deške meščanske šole v Celju. CPD pa je priredil pevski koncert pred mestnim magistratom. Celotna nabiralna akcija s prireditvami je dala brutto dohodkov 26.901.50 din, izdatkov pa je bilo 1508 din, na Protituberkulozno zvezo za prodane listke in kartone pa odpade 2989.50 din, tako da ostane čistih 22.404 din, s katero vsoto *e bo fond za azil jetičnih znatno povečal. Upravni odbor krajevne protituberkulozno lige v Celju izreka vsem darovalcem za prispevke najtoplejšo zahvalo. Prav tako se zahvaljuje vsem damam samarijankam, vsem šolani, posebnim občinskim odborom, pevskemu društvu in vsem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. Ker pa se zaradi slabega vremena niso moglo izvesti Vse predvidene prireditve v protituberku-loznem tednu, opozarjamo občinstvo, da se bo v doglednem času še vršil promenadni koncert železničarske godbe v mestnem parku in pevski koncert društva »Zvon«. Vsi štirje celjski športni klubi pa priredijo v prid protituberkulozni ligi v nedeljo, 13. junija, ob 16 uri na Glaziji izredno in zanimivo športno prireditev: brzoturnir s štafetnim tekom. Na to prireditev že danes opozarjamo vse ljubitelje športa in vso celjsko javnost. Umrla je na Suhi pri Kranju £o®pa F r a n č 1 • ž k a Basa j, svakinja ravnatelja Zadružne zveze £■ Zarje«. V Kranju, kjer je bil profesor, je bil več let predsednik prosvetnega društva Kranj. V Ljubljani je bil predsednik Slovenske straže, podpredsednik Slov. soc. zveze, Kmečke zveze, Kmetijske družbe itd. Zelo se je zanimal za agrarna vprašanja. Nastopal je na številnih strankarskih shodih (SLS) in je bil Član načelstva in izvršilnega odbora. Sodeloval pri Katoliškem Obzorniku iti Casu (Iz zgodovine majske deklaracije). V zadnjem Pasu se je popolnoma posvetil komunalnim vprašanjem. Mariborska carinarnica je imela preteklo leto 73 milijonov Din dohodkov liuMjaua danes Koledar Danes, sobota, 5. junija: Bonifacij. Nedelja, 6. junija; Norberg. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Drama: Korajža velja. Izven. Opera: Veseli studenček. Red B. Kino Union: Srce podzemeljske žsle7nicc. Kino Sloga: Ženski raj. Kino Matica: Condottieri. Mestna ženska realna gimnazija — sprejemni izpit. Sprejemni izpit za prvi razred mestne ženske realne gimnazije bo v ponedeljek, 21. junija ob 8. Prijavo, kolkovano z 10 Din, je vložiti pri ravnateljstvu dne 18. in 19. junija od 8—12. Prijavi je priložiti šolski izkaz in rojstni list. Radi omejenega števila razredov bo sprejetih samo 90 učenk. Prednost imajo gojenke internata »Mladike«. Letna šolnina 500 Din, plačljiva v dveh obrokih: ob vpisu in v začetku drugega semestra. Zavod bo nudil brezplačno francosko konverzacijo v krožkih po 15 gojenk. Osrednji odbor društva Bran-i-bor bo imel svoj redni občni zbor 6. junija t. 1. ob 10 dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani: Novi trg 3-1. Vabljeni eo zastopniki narodno-obrambnih društev, zastopniki tiska in člani. Učitelji Glasbene Matice: ga. Štrukeij-Vorbi- čeva, gdč Hrašovčeva, gdč. Vogelnikova, dalje gdč. Zarnikova in g. Šivic, vai klavirski pedagogi poleg njih še violinski pedagog g. Ivančič, učiteljica solopetja ga. Wistinghauenova in mož malega orkestra, prof. Karel Jeraj, nam bodo predstavili svoje gojence v ponedeljek, dne 7. t. ni. v veliki filharmonični dvorani na II. sklepni produkciji šole Glasbene Matice. Začetek točno ob četrt na 7, vabimo vse prijatelje naše mladine k obilnemu posetu. Spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice za 3 Din. SretUUr Patrovi«, Leo Bleiak In Hortense * KI N TEL. 27*30 SLO G A Zenski raj Glasba: Robert Siolz UNION Gustav Frfihllch tn Bell Flnlcenzeller ▼ prekrasnem filmu Srce podzemeljske železnice TEI. 21-24 MATICA Maribor, 4. junija. Mariborska carinarnica je ob zaključku proračunskega leta 1936-37 sestavila statistiko o svojem poslovanju, ki vsebuje zanimive podatke in priča, da spada med največje carinarnice naše države in da je promet, ki se preko nje razvija, v resnici ogromen. V preteklem letu je carinarnica imela 73 milij. 670.871 din 55 par dohodkov, ki so v primeri s proračunskim letom 1935-36 porasli za 10,344.828 dinarjev, kar je gotovo lep napredek, ki priča o živahnejši zunanji trgovini. Na carinarnico samo je odpadlo 4,181.774.25 din, ostalo pa na razne davke in takse, ki jih je treba pri uvozu in iz-.vozu plačati. Davek na luksuz je vrgel 1,303.245 dinarjev 25 par, ažio 1000 in 1100% 45,498.364 dinarjev 59 par, davek na poslovni promet pa 18,641.410.11 din. Največ smo v preteklem letu preko mariborske carinarnice uvažali iz Avstrije. Uvozili smo blaga v vrednosti 90 milijonov dinarjev. Uvozili smo največ papirne mase, papirja, papirnatih cevk za predilnice, železa, volnenega in bombažnega prediva, gline, strojev, avtomobilov in kamene soli. Na drugem mestu je Češkoslovaška, kjer smo kupili blaga za 87,341.017 din. Največ smo kupili volnenega in bombažnega prediva, bombažnih in volnenih tkanin, premoga, železa, železniškega materiala, strojev, Samotne opeke, stekla, porcelana, barv in avtomobilov. Češkoslovaški sledi na tretjem mestu Nemčija, odkoder smo uvozili za 82,752.060 din blaga, predvsem gline, šamotne opeke, antracita in črnega premoga za plinarne, železa, barv, muzikalnih predmetov, fotografskih plošč, filmov, koles in avtomobilov. V Združenih državah smo kupili za 58 milijonov 749.403 din bombaža, strojev, avtomobilov. Združenim državam sledita Egipt (23,416.339), ki nam je prodajal bombaž, in Italija, odkoder smo uvozili za 12,545.903 din. V Italiji smo kupovali predivo iz umetne svile, bombažno predivo in tkanine. Iz Anglije smo uvozili za 11,394.791 din, mnogo pa sino uvozili tudi iz angleških kolonij in dominionov. Za 10,836.552 din smo nakupili v Švici, ki nam je nudila predvsem predivo iz umetne svile, bombaž, stroje in ure. Vsega je v našo državo uvažalo preko mariborsko carinarnice 40 držav in 18 angleških kolonij in dominionov. Če upoštevamo, da carinijo drugi naši gospodarski centri uvoženo blago v domačih carinarnicah, in da je vse blago, ki je bilo ocarinjeno na mariborski carinarnici po ogromni večini ostalo v Mariboru, si moremo predstavljati, kako velik je mariborski konzum surovin in uvoženega blaga. Od tu in tam Pred občnim zborom Jugoslovanske zimsko športne zveze Lula Trenker t v»U6Mtvenl ljubavnt romanci Condottieri ▼ gl. vlogi slavni ltaljanskl pereo Tltto Gobbi Na)nove)8i iurnall: Svetovna parlSka razstava 1.1. d., 1.1. d. Predstave danes ob 19'1B m 21-15 url „ Jutri ob 17., 19., In 21. url Umotniška pot Slovenca-basista Franca Schiffrerja ga je peljala iz njegovega rodnega mesta Ljubljane, kjer se je šolal naiprvo v Glasbeni Matici, v Italijo, odtod na Češkoslovaško in v Nemčijo. Ko je študiral v Italiji, je že pel v Bologni in Benetkah. Nato je bil angažiran na Severnem Češkem, leto dni je prepotoval s klasično opero pod vodstvom Deutsche Musik-Biihne celo Nemčijo, nazadnje pa je bil član opere v Rostocku, odkoder je hodil gostovat v Berlin. Letošnje počitnice preživi v Ljubljani, na jesen pa gre na koncertno turnejo v Ameriko, kjer ima že sedaj zagotovljenih nad 10 koncertov. Povsod je užival sloves odličnega pevca, zato bo brez dvoma vzbudil tudi največje zanimanje v svojem rodnem mestu v Ljubljani, kjer priredi koncert v petek, dne 11. t. m. ob 20 v Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Izlet železničarjev v kopališče Gorenja vas — Reteče se vrši v primeru le>pega vremena v nedeljo, dne 6. t. m. Vozi posebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 14, povratek z rednimi vlaki. Udeleženci uživajo vozne ugodnosti. Železničarji prosto vožnjo, neželezničarjl polovično. Na izletu sodeluje godba »Sloge«. — Oblastni odbor UJN2B Ljubljana. V Narodni galeriji bo govoril v nedeljo, 6. ju-nijza ob 11 g. A. Stupica o gotski plastiki. Liubllansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Sobota, 5. junija: »Korajža veljak Izven, izredno znižane cene od 14 Din navzdol. Nedelja, 6. junija: »Dr.« Izven. Izredno znižane cene od 14 Din navzdol. OPERA. Začetek ob 20. uri. 5. junija, sobota: »Veseli studenček«. Red B. 6. junija, nedelja: Ob pol 11 Akademija vojnih dobrovoljcev. Izven. Cene od 24 Din navzdol. — Ob 20 »Ero z onega sveta«. Gostovanje gdč. Anite Mezetove. Izven. Cone od 30 Din navzdol. Mariborsko gledališče Sobota, 5. junija ob 20: Trijo vaški svtilniki. V korist »Združenja gledaliških igralcev«. Izven. Nedelja, 6. junija: Zaprlo. Ponedeljek, 7. iuuija ob 20: >Dobrovoljska akademija £. Ljubljana, 5. junija. Jutri bo polagala obračun svojega dela Jugoslovanska zimsko-športna zveza. Zanimanje za občni zbor naših zimskih športnikov je izredno veliko, saj se je ravno letos nakopičilo toliko dogodkov, ki eo nekaj časa držali naravnost v napetosti našo športno javnost. Nasprotstva, ki eo vladala prej, so se pomirila in tako upamo, da bodo jutri predstavniki našega zimskega športa brez strasti in jeze iskali novih poti, ki naj bi našemu zimskemu športu pomagale do novih in še lepših uspehov. Iz obširnega pisanega tajniškega poročila pa posnemamo zanimive podatke, ki nam v številkah kažejo, kakšne uspehe je naša zimska športna zveza doživela v letošnjem poslovnem letu. Dose-daj je v zimsko-športni zvezi opisanih 115 klubov iz vso Jugoslavije; ti klubi razpolagajo z 71 smuškimi domovi in 30 skakalnicami. Zvezi in klubom jo priskočil na pomoč z denarnimi sredstvi resorni minister g. dr. Rogič, ki je v teku sezone nakazal 100.000 din. Poleg tega je priskočila tudi na pomoč banska uprava, TOl, Pulnik in pa ljubljanska občina. S temi podporami je Zveza krila tri nastope uaših smučarjev v inozemstvu in še, znižala svoj dolp, ki je znašal pred leti rad 81.000, danes pa komaj še nekaj nad 14.000. Doma pa je Zveza organizirala velik smučarski izlet in državno prvenstvo na Jahorini, ki je imelo, kot znano, Se skoraj mesec dni potem precejšen odmev po vsem časopisju in o kateri bo brez dvoma tudi se jutri padlo nekaj besed. V vsej smučarski sezoni je bilo prijavljenih Zvezi 79 tekem. Na vsak način pa je treba omeniti tudi nove planinske postojanke, med katerimi je gotovo prvi krasen planinski dom na Komni, ki ga je postavilo Slov. plan. društvo. Poleg tega so zrasle nove postojanke tudi na Jahorini, Kopaoniku in drugod. Kaj pa tekmovalci? To je 6amo majhen prerez te velike organizacije. Njena delavnost pa je bila razvita predvsem v skrbi za nadaljnji razvoj našega smuča rstva. Naši tekmovalci, ki so se pripravljali za težke tekme v inozemstvu, so trenirali ti-le trenerji: Finec Korhonen, Norvežan Hanssen in Avstrijec Fritz. Tekem v inozemstvu, to je v Garmisch-Par-tenkirchenu, Bansky Bistrici in v Chamonixu se je udeležilo razmeroma malo število naših tekmovalcev; bili so to predvsem tekmovalci v alpski kombinaciji. Njihov placement v inozemstvu dokazuje, da smo napredovali. Brez dvoma pa je največji osebni uspeh in uspeh vsega jugoslovanskega smučarskega športa žel Jeseničan Franc Smolej na FJS-inem prvenstvu v Chamonijcu v smučarskem maratonu. Omeniti je nadalje mednarodne akademske smučarske tekme na Rožci in v Planici, ki jih je vzorno organiziral Akademski športni klub in pa »Triglavski smuk«. Slednja prireditev je bila mednarodna in je tudi nad vse posrečena zamisel. »Triglavski smuk« naj postane tradieijonalen in je treba polagati nanj vso važnost. Kot imajo Norvežani svoj Holmenkolen, Švedi svoj Vasa tek, tako naj postane »Triglavski smuk« za nas ena najelitnejših prireditev. io pa govorimo o tekmovalcih, nikakor ne moremo pozabiti našiih najmlajših. V letošnji zimski sezoni se je udeležilo smučarske šole v Planici 161 mladih skakačev. Treninge sta vodila Norvežan Hanssen in pa Novšak. Upajmo, da bomo imeli v teku nekaj let izborne skakače. Med 161 skakači se bo brez dvoma našel kak talent. Delo, ki ga je v tej smeri napravilo Udruženje smučarjev Planica, je za naš ši>ort zelo pomembno, mnogo pomembnejše kot pa kaj drugega. Ka| nam obeta bodočnosti Ko tako gledamo in primerjamo razvoj našega smučarskega športa, vidimo, da gremo naprej. Napredek tekmovalcev v alpski kombinaciji je viden; mnogo pomembnejše pa je to, da nimamo pri nas samo Pračka, Heima, Žnidarja in ostalih, ki zaenkrat nastopajo na tekmah. Tem mednarodnim tekmovalcem se je pridružil še nebroj neznanih in najmlajših iz Jesenic. Kdor je kdaj letos smučal, bodisi na Rožci ali pa na Črnem vrhu, kjer je jeseniški eldorado, ta je brez skrbi za naš naraščaj za tekmovalce v smuku in v teku skozi vratca. Tudi Planica nam obefa, kot že . rečeno, marsikaj. Upajmo, da se tudi v tej smeri ne bomo prevarili in da bo Združenje smučarjev Planica s svojini delom med šolsko mladino nadaljevalo. Težja pa je stvar pri tekih. Vedno ista imena in po vsem videzu sodeč smo v tekih oetali na mrtvi točki. Vsa skrb za tekače je danes prepuščena Sm. klubu Ljubljani, ki ima na Pokljuki za to panogo idealna smučišča, in pa Mojstrani, ki nam je tudi dala sijajne tekače. Tudi v tej smeri bo treba načrtnega in smotrenega dela med mladino, če no bomo naenkrat ostali pred dejstvom, da smo imeli samo enega Smoleja in da nimamo nadomestila za Klančnika in druge. Vsa bodoba je taka, da mladini vse bolj prija smuk in tek skozi vratca, ter skakanje. Tek je trdo delo in hud napor, skakanje in alpska kombinacija pa nudita mnogo več pestrosti in veselja, čeprav nič manj truda. Smučarija se pri nas razvija tako, da se bomo naenkrat znašli pred istim dejstvom kot avstrijska smučarska zveza, ki ima sijajne predstavnike v alpski kombinaciji in v skokih, nima pa nobenih tekačev. Na te In še na mnoge druge stvari bo moral misliti Jutri izvoljeni odbor Jugoslovanske zimskošportne zveze. Mi smo pa prepričani, da bodo jutri izbrali predstavniki naših smučarskih klubov tak odbor, ki bo znal krmilo vzeti trdno v roke in voditi naš še vedno mladi smučarski šport naprej do novih in velikih uspehov. Tekme za Davisov pokal Jugoslavija : Južna Afrika 2 :0 Zagreb, 4. junija. Prvi dve tekmi v singlu z južno Afričani sta prinesli Jugoslaviji dve zmagi. Kot prvi par sla nastopila Farauharson in Pallada. Pallada je zmagal po dolgotrajnem in trdem boju v petih setih z naslednjimi rezultati: Farauharson: Pallada 6 : 3, 6 : 3, 3 : 6, 0 : 6, 3 :6. Kot drugi par sta nastopila Punčec in Kirbv. Kirby : Punčec: 6:1, 0:6, 3:6, 6:2, 4:6. Francija : Češkoslovaška 0 : 2 Menzel: Bous6us 6:2, 6:3, 6:4. Hecht: Destremeau 6 :3, 6 :3, 6 :2. Belgija : švedska 1 :1 6 0S6hl3'crt (Belgija) 6 : 1, Lacroix (Belgija): Moorten6en (Švedska) 6:4, 6:2, 6:2. t Nove vloge Din oproščene stare vloge Din 67.000.000*’ 72.000.000'< skupaj Din 139,000.000'- Nove vloge vsak čas izplačljive brez vsake omejitve Za vse vloge jamči Mestna občina ljubljanska 1875 javnih knjižnic je t savski banovini, v njih pa skoro dva milijona knjig. Dobre tri četrtine knjižnic je državnih, in sicer 1448. Seveda imajo največ knjig univerzitetne knjižnice, skupno 485.000 zvezkov. V Vojvodini in Sremu se je zadnje čase začela razvijati industrija svile. V Novem Sadu je državna tovarna svile, ki daje zasebnim gojilcem svilenih bub potrebna semena in navodila, nakar ji morajo gojitelji kokone spet prodati za ceno dvajset dinarjev za kilogram. Pa tudi država podpira razvoj svilarstva s tem, da je nastavila na vsak kilogram uvožene svile še dva dinarja posebne pristojbine, ki gre v sklad zavoda za pospeševanje svilarstva. Do sedaj uvažamo večino svile iz Francije in Švice, vendar bi mogla tudi domača proizvodnja postati tako močna, da bi zadostila potrebam domačega trga. ftefi sanitetnih oddelkov vseh železniških direkcij so prišli v Split, kjer bodo več dni razpravljali o organizaciji in izboljšanju sanitetne službe pri naših državnih železnicah. Komaj so se v Splitu rešili dvomesečne stavke delavcev v cementnih tovarnah, že jim grozi ponoven zastoj v gradbenih delih. Dobavitelji peska so nepričakovano povišali cene za skoro 100%. Obenem so prekinili vse pogodbe s stavbnimi podjetji. Če ne bodo oblasti pravočasno posredovale, se bodo ustavila dela pri vseh gradnjah. Domače knltnrne filme je začel posnemati sarajevski fotograf Nikola Drakulič. Najprej je posnel življenje in znamenitosti v Korčuli, sedaj pa slika narodno življenje v Sarajevu in okolici. Film bo dolg okrog 400 m, zvočni trak mu bodo pa dodali. Pred nedavnim sta se v Pakrar-Skanderovru sprla Milan Samardžič in hlapee Pero Pajnr, ker je prvi sumil v drugega, da mu zavaja ženo. V prepiru je Pero pobral gnojne vile in z njimi česnil Milana. Nekaj dni nato pa se je Pero s puško V roki pojavil nepričakovano na dvorišču Milanove hiše in Milana brez vsakega prepira ubil. Sodišče je Peru prisodilo precej milo kazen, samo osem let težke ječe, ženo pokojnega Milana pa oprostilo krivde, da bi Pera nagovarjala k uboju. V kmetijskem ministrstvu so izdelali uredbo o sanaciji vinogradništva. Glavna točka nove uredbe je visoko obdavčenje vinogradov, ki leže v predelih, ki so neprikladni za gojitev trte. 2e s 1. februarjem prihodnjega leta bodo taki vinogradi obdavčeni z dvojnim davkom, v nadaljnjih petih letih pa desetkratno. Računajo, da je takih vinogradov v državi okrog 40.000 hektarjev, ki jih bodo skušali na ta način polagoma uničiti. Odbori za kontrolo vina na vinarskih postajah bodo po novi uredbi le posvetovalni organi, ker bodo vino preiskovali s kemično analizo in tako z veliko večjo gotovostjo določevali pravo vrednost vina. Zagrebška telefonska centrala bo že letos do 12. decembra razširjena za 2000 številk. Obenem bodo delno uvedli mesto dosedanjega četverošte-vilčnega sistema peteroštevilčni. Istočasno bodo menda razširjene tudi telefonske centrale v Ljubljani, Splitu, Dubrovniku in Belgradu. Za vsa J«, dela je bil odobren kredit 55 milijonov dinarjev. Borba maturantov tehničnih srednjih šol za svoboden vpis na univerze se je baje že končala z uspehom. Na naših univerzah je veljaven predpis, da maturanti tehničnih urednjih šol ne morejo na univerzo, niti ne na tehnično fakulteto. Seveda je tako omejevanje precej krivično. Zveza dijakov, ki so dovršili tehnične srednje šole, se je proti temu stalno borila PoBlali so na ministrstvo trgovine in industrije več resolucij in obrazložitev svojih zahtev, nakar so dobili odgovor, da bo trgovinsko ministrstvo že v prihodnji finančni zakon vstavilo določbo, da smejo maturanti tehničnih srednjih šol brez nadaljnjega prestopati na tehnične fakultete vseh jugoslovanskih univerz. V okolici Karlovca je bil izvršen razbojniški napad na kmeta Mateja Vignjeviča. Kmet se je vlegel v posteljo, ko sta se nepričakovano pojavila ob postelji dva maskirana razbojnika s sekirama v rokah. Brez besed sta začela tolči s topim delom sekire po glavi in telesu, da je padel v nezavest. Potem sta pa prebrskala vse, pa na srečo nista našla nobenega denarja. Brez plena sta nato pobegnila v noč. Za financarje so se izdajali trije dvajsetletni fantiči iz vasi Ježovca pri Varaždinu ter pod to krinko kradli ljudi. Nekega dne so se zglasili pri kmetici Mariji Halužan in jo z revolverji prisilili, da jim je izročila nekaj saharina, večje število kresilnih kamenčkov in nekaj gotovine. Ko se je kmetica otresla strahu, je šla podjetne »financarje« naznanit. Orožniki so jih imeli kmalu v rokah, sodišče pa jih je obsodilo na težke ječe. Med Svodno in Dragotinjo blizu Banjaluke je prišlo na železniški progi do težke nesreče. Na prelazu je vlak zadel ob voz z dvema konjema in vse strl. Voznik je še o pravem času opazil nevarnost in skočil z voza. Italijanski industrije) iz Reke in Kvarnerskega okrožja bodo prihodnji petek z avtobusi prispeli v Zagreb, kjer si bodo ogledali vse gospodarske naprave in znamenitosti mesta. V Zagrebu bodo ostali tri dni. Enak izlet pa bodo naredili tudi v Ljubljano. Najbrž že 20. junija. _ V neki vasi v okolici Dubrovnika se je pripetil zanimiv dogodek. Kmetica Simana Kosič je imela v notranjščini hiše opravka, pa je zato triletnega otroka posadila pred hišo, predenj pa skodelico mleka, v katero je nadrobila koruznega kruha. Kmalu pa se je izza zida pokazala glava debele kače, ki je zavohala mleko. Prilezla je do dečka in z njim vred srkala mleko. Dečku nov gost ni bil simpatičen in ga je preganjal s tem, da je kačo tolkel po glavi. Toda kača je mirno srkala mleko dalje. Ko je mati pogledala skozi okno, je zavpija na pomoč, toda tudi njenega glasu se kača ni ustrašila. Šele sosedje so odstranili nevarnost s tem, da so kačo ubili. Iz Cerknice Cerknica, 4. junija. Spremembe na sodišču. S prvim junijem je nastopil svojo službo pri tuk. okrajnem sodiščem sodnik g. Lazar Franc. Mesto sodne pripravnice gdč. Stante Marije pa je prišel g. Štucin I. Melioracijska dela ua Cerkniškem jezeru se bodo zopet kmalu pričela. Kr. banska uprava je v ta namen votirala iz bednostnega fonda 80.000 Din. Prihodnjo nedeljo bodo v Begunjah in pri Št. Vidu občinske volitve. V obeh občinah je vložena samo lista JRZ. Slike iz sodobne Rusije Batum, trgovsko središče ob Črnem morju in izvozna luka ruskega petroleja, v aprilu zjutraj. Leden veter vleče po ulicah, temperatura 8 stopinj pod ničlo. Le radi opravkov gre človek na ulico. Vendar stoji na glavni ulici pred neko trgovino, ki je še zaprta, dolga vrsta ljudi in potrpežljivo čaka na čevlje z gumijastimi podplati, ki jih bodo delili med nje. Obrazi ljudi eo trdi, oči izražajo obup in dvom. Na naslovni strani časopisov pa stoji: »Zahvalimo se ti, tovariš Stalin, za vse dobrote, ki si nam jih izkazal !< • Velika cerkev z dvema zvonikoma. Glavna vrata so zagrajena z debelo verigo. Stranski vhod vodi na umazano, zanemarjeno dvorišče in od tod v notranjščino cerkve, ki pa je še precej dobro oskrbovana. Od nekod se pojavi duhovnik in začne razkladati, da je ta cerkev bolj za razne tujce, katerih je v mestu mnogo. On sam je Nemec, v službi konzulata, ter se preživlja z milodari svojih vernikov. Bogoslužje sicer ni prepovedano, toda Rus se izpostavlja najrazličnejšim neugodnostim, če bi ga hotel prosto opravljati. Pravoslavna stolnica je postala obednica in pre- nočevalnica za delavce. Isto je z drugimi manjšimi cerkvami, Če jih niso raje porušili. Kljub vsemu pa je ljudstvo ohranilo verska čustva in 6i naravnost želi življenja po veri. Skoro po vseh hišah so še svete podobe; mladeniči, s komunističnimi znaki na prsih, prepevajo cerkvene pesmi. •- V pristanišču. Skupina žensk v razcapanih oblekah, vdrtih obrazov — živa podoba lakote in bede — tresočih se od mraza in slabosti gre na delo. In kakšno delo! Delo težakov, ki razkladajo in nakladajo težke tovore na ladje. In take 6like ee ponavljajo dan za dnem. • Še majhen dogodek. Precej poznana osebnost se zbudi neke noči okoli dveh radi sumljivega šuma. Vstane in v spremstvu psa zaloti človeka, ki mu je vdrl v omaro. Pes se zaleti v neznaca in mu raztrga obleko. Zadeva pride pred sodišče. »Tovariše mirno zatrjuje, da je takrat prišel samo kruh iskat, brez slabših namenov. In »buržuj« je bil obsojen, da preskrbi »tovarišu« novo bleko in perilo, ki mu jo je pes poškodoval. — (i) : Najstarejši francoski avtomobil na sedanji pariški razstavi. Sestavil ga je leta 1771 inž. Cugiot Nova verska ločina v Skandinaviji Kakor hitro izgine iz človeškega srca vera, ee ga polasti praznoverje. O tem priča sledeča zgodba iz Skandinavije. Mlad mornar, ki je okusil vso viharnost in burnost življenja na morju in pristaniščih vsega sveta, je začutil potrebo počitka. V ta namen je vstopil v neko versko ločino, ki hoče prisiliti sv. Duha, da se svojim vernikom razodeva v njihovem jeziku. Spreobrnjenje pa mu je šlo tako težko od rok, da so ga nazadnje izključili. To pa ga ni upiašilo. Naučil ee je že toliko, da je »na svojo roko« ustanovil novo ločino »Hebro-nistov«. Glavni »obredi« so nekako nerodno posnemanje bivšega newyorškega »Burlesque Theatera« (ustanovitelj je pač mornar) in verski plesi, kar naj pomenja ubožnost v duhu in ponižnost. Radi teh skrajno nemoralnih »obredov« so ee začeli pritoževati možje, katerih žene so postale Hebronisti-nje, in tudi starši. Vendar so bile vse pritožbe zaman. Skandinavec ljubi prostost in ne trpi nobenih ugovorov in kritike svojega početja. Število vernikov je začelo celo neprestano rasti. Med njimi je mnogo uglednih in bogatih dam, ki so zapustile evoje može in družine, da lahko žive v naravni »preprostosti«. Ločina si je namreč kupila veliko posestvo na Danskem, kjer žive skupno stari in mladi, moški in ženske, bogati in ubogi. Dneve preživljajo v skupnih molitvah, premišljevanjih in zamaknjenjih. Če je kdo bolan, mora prenašati to nadlogo vdano, brez pomoči zdravnika, kateremu je vstop prepovedan. Žalosten mora biti pogled na ta bitja v vseh mogočih položajih: nekateri leže, drugi se plazijo po vseh štirih, drugi zopet v svoji zamaknjenosti blebetajo nerazumljive in brezzvezne besede, ki naj bodo razodetje svetega Duha. Glavne dogme razodetja so: konec sveta je blizu. Edino hebronisti še lahko rešijo svet pogube; če se jim to ne posreči, naj se pripravljajo sami zase na končno zrušenje sveta. Nezaslišno je, kako potvarjajo sveto Pismo. Razlagajo pa samo mesta, ki jih lahko obrnejo po svoje, da odgovarjajo njihovim potrebam. Sramotno je, a vendar v duhu našega časa, da more priti javno in nemoteno do početij, ki jih izvajajo pravi umski bolniki, ki spadajo v prvi vrsti v blaznico. — (g.) Zbiranje prispevkov za katoliški zavod v Ameriki. Delavci v Clevelandu so začeli zbirati prispevke za gradnjo cerkvice in Katoliške univerze Joljn Carolla. S tem hočejo delavske organizacije pokazati svojo hvaležnost do jezuitov. — (g.) s ■' Občutljivost človeškega nosu Napačno je mnenje, da je človeški nos zelo malo občutljiv za la ali oni vonj. Seveda je na drugi strani res, da zavohajo nekatere živali duhove, kakršnih človek ne more, vendar pa to še ni dokaz, da je človeški nos precej »površen«. Najbolje pričajo o tem številke, ki povedo, koliko vonjave mora biti v enem litru zraka, da jo člo-veSki nos zazna. Številke predstavljajo milijonske dele grama in so za: jodoform 1,027; za oranžno in rožno olje 0,5; za amonjak 0,003 in za vijolice celo 0,0005. To bi se reklo z drugimi besedami, da zadostuje 1 kg vijolic, da dobimo več tisoč litrov zraka, v katerem je najfinejši vijolični duh. Človeški nos pa ni občutljiv samo za prijetno dišeče stvari, pač pa tudi — morda še bolj — za one, pred katerimi si človek nos rajši zamaši. Tako neprijetno dišeča snov je na pr, žveplov vodik, pa seveda prej omenjeni amonjak tudi ni izvzet. Ni torej prav nič pretirano, če rečemo, da bi zadostovalo kakšne vonjave že samo nekaj gramov, da bi z njo prepojili vso zemljo. LJUBEZEN, KI UBIJA »In take šole je fantu treba,« je dejal in me pogledal s tistimi svojimi mrzlimi očmi tako, kakor me je v tistem trenutku, ki mi je tako trdno stisnil roko v salonu. Kratko in malo — sklenili so, da bom postal zavodski gojenec, a ne v kakem pariškem kolegiju. »Tu je preslab zrak...« je rekel očim važno. Ne vem, zakaj ga je tako skrbelo moje zdravje. Mislim^ da se je delal, da ga skrbi. Takrat nisem videl še ničesar istega, kar je videl on vnaprej. Hotel me je za vedno oddaljiti od matere, da bi bil on lahko bolj vesel in bolj varen, ko se bosta vrnila nazaj in bom jaz spravljen v kakem zavodu izven Pariza. Čemu je bilo treba takih varnostnih določil? Ali ni dovolj, da samo izreče svojo voljo, pa se mu bo mati pokorila? Kako trpim pri tem, ko slišim njegov glas, ki jo tika, kakor je to delal oče. Kadar sem se vrnil iz šole domov, mi je ubogi rajni oče pomagal pisati naloge. Ta očim pa me je včeraj popoldne zavlekel v zavod. Sam me je predstavil oskrbniku, suhi in dolgi dobričini s plešasto glavo. Oskrbnik me je pobožal po licu in nekaj dejal. Zdaj sem tu, v zavodu, na velikem dvorišču, ki ga obdajajo stara drevesa. Jesenski dan je. Nekateri fantje se igrajo, Zajtrk v cerkvi drugi se spet ne igrajo, marveč samo gledajo. Naslanjajo se na debla porumenelih dreves. Drugi pa se spet sprehajajo po dvorišču s tako žalostnimi obrazi, kakor da jih je ves svet zapustil. To je dvorišče zavoda v Versaillesu. Učenci, ki se tu igrajo, so starejši gojenci, drugi, boječi izgnanci, so pa novinci. Jaz sem eden med njimi. Ko sva se z gospodom Termondom vozila v zavod, nisva vso pot na vlaku spregovorila niti besede, Rad bi mu bil povedal, kako se bojim novega domovališča. Rad bi ga bil prosil, naj me nikar ne meče med tujce, zapuščene otroke, ki jih ne poznam. Rad bi mu bil obi ljubil, da se bom pridneje in z večjo vnemo učil, če bom smel ostati doma. A pogled njegovih oči je bil tako oster, kadar je obstal na meni. Treba je bilo toliko napora, da sem se obrnil k njemu in izprego* voril tistih nekaj črk, ki so potrebne za besedo »oče«. Ob njej sem vedno mislil na nekoga drugega, ki je za večno zaspal in zdaj leži tam doli na pokopališču. Zato nisem prav nič prosil gospoda Ter-monda. Pristal sem, da so me zaprli v zavod, ne da bi le z besedico potožil, kako mi je hudo pri srcu. Drugi dan bi me morala priti obiskat mati. Upanje na to svidenje je zmanjševalo v meni bolest zaradi ločitve. Mislil sem, da bo morda prišla sama, brez očima. A prišla je — z njim. Sedela je v čakalnici. Tovariši so se raz- V anglikanskih cerkvenih krogih se v zadnjem času precej pogosto pritožujejo nad tem, da ljudje zjutraj preveč poredko hodijo v cerkev. Neki anglikanski vikar v Peterboroughu si je ta nenavaden pojav razložil na ta način, da verniki zato ne hodijo zjutraj več toliko v cerkev, ker da morajo prej poskrbeti za zajtrk. Če bi se našel način, kako zajtrk ne bi več zadrževal ljudi doma, potem bi bila vsa stvar spet v redu in cerkve bi bile tudi zjutraj gotovo bolj polne kot do-sedaj. Pravijo, da so nekateri ta njegov predlog upoštevali in prejeli ter da so sklenili, da bodo vernikom, ki bodo zjutraj prišli v cerkev, sami poskrbeli za zajtrk. To bi v začetku uvedli samo za vsako drugo nedeljo v mesecu, da bodo na ta način poizkusili, koliko bo uspeha. Če se bo obneslo, potem bodo to novost vpeljali za vsako nedeljo. Pričakujejo z vso gotovostjo, da bo obisk pri jutranjem cerkvenem opravilu odslej mnogo večji, ker računajo, da jih bo v cerkev prišlo precej tudi samo zaradi zajtrka. Tem pa gotovo ne bo po volji, da bodo zajtrk dobili šele potem, ko bo pobožnost v cerkvi končana. Slavnostna oprava westminsterske opatije naprodaj Weslminsterska opatija, v kateri sta bila 12. maja kronana angleški kralj in kraljica, je še vedno odeta v ves tisti sijaj, kakor je bila takrat, ko so bili v njej zbrani na kronanju najodličnejši zastopniki iz vseh koncev sveta. V tej svečani opremi so jo pustili po kronanju zato, da si jo morejo ogledati obiskovalci, ki prihajajo vanjo še sedaj dan za dnem v velikem številu. Šele potem, ko se bo ta radovednost nekoliko polegla, bodo odstranili iz opatije dragocene preproge, okraske in drugo opravo. Toda vse to ne bo iz opatije izginilo tako, kakor se navadno zgodi, kadar pospravljajo po kakšni svečanosti slavnostno okrašeno dvorano, ko nihče od zunaj za to niti ne ve in se tudi ne briga, ampak bodo vse dragocenosti, ki bi količkaj spominjale na slovesno kronanje v westminsterski opatiji 12. maja t. 1., razprodane za spomin. Na tisoče in tisoče ljudi se je že prijavilo, ki bi radi imeli kakšno dragocenost kot spomin na kronanje kralja Jurija VI. Ustanovili so v opatiji celo posebno pisarno, v kateri vodijo evidenco o vseh teh številnih željah in prošnjah. Dragoceni stoli in klopi, v katerih so sedeli ob priliki kronanja najodličnejši zastopniki iz raznih držav, so že razprodani in so jih kupili povečini onij ki so jim bili 12. maja namenjeni. Na stotine se je oglasilo takšnih prosilcev, ki bi radi imeli za spomin stole, na katerih sta sedeli pricezinji Elizabeta in Margareta. Toda ta dva stola sta obenem z ostalimi, na katerih je ob kronanju sedelo kraljevo sorodstvo, rezervirana za kralja samega, ki jih bo razdelil po raznih sobah številnih svojih gradov. Med prosilce, ki bi radi imeli kaj za spomin na to kraljevo kronanje, bodo razdelili tudi velikansko preprogo, ki meri nič manj kot 1500 kvadratnih metrov in je vsa obložena z zlatimi okraski. Preprogo bodo razrezali na majhne kose v velikosti dveh kvad. metrov. Vsak tak kos bodo prodali po 160 din za kvadratni meter. Vsi drugi okraski in obložki so bolj pocenit ‘Del velike dragocene Ljubljanski velesejem Lovska razstava na področju Zveze lovskih društev v dravski banovini se bo vršila na pomladanskem velesejmu od 5. do 14. junija t. 1. v Ljubljani. Namen razstave je, da prikaže stanje slovenskega lostva ter stalež divjadi po kakovosti in gostoti na področjih posameznih lovskih društev. Na razstavi bo prikazana; zgodovina lovstva, t. j. predzgodovinsko orodje in orožje ter naša lovska oprema in umetnost preteklih časov. Lovska statistika o stanju lovskih organizacij, stalež divjadi, letni plen ter gospodarska vrednost lova. Sodobna lovska oprema od pušk do obleke ter optika in moderno lovsko orodje. Razstava trofej bo vsebovala vse kakovosti teh od najslabših do najboljših ter tipične oblike in vzrast rogovja za posamezne pokrajine. Kot okras bodo posamezne živalske skupine, nagačene živali ter krzna domačih kožuhar* jev, poleg slik in plastike domačega izvora. Sledovi in tiri divjadi, učinek strala na živalsko telo, pravilna uporaba lovil (pasti), pravilno ravnanje z ustreljeno divjadjo. Pravilna gojitev divjadi (krmišča, solnice, zaklonišča, streže, odri), lovske koče. Skeleti divjadi, gnezda, brlogi. Zbirka lobanj oiziroma čeljusti za določevanje starosti rogarjev. Bolezni divjadi v modelih, preparatih in slikah. Sodobna lovska umetnost v slikah, plastiki in fotografiji. Domača lovska in naravoslovna literatura ter živa divjad v velesejmskem zoo. Največje veselje gospodinje je gotovo lepa preproga, saj z njo pričara v stanovanje tisto, kar človeka vabi in drži. Na pomladanskem ljubljanskem velesejmu od 5__14. junija bo gotovo največja iz- bira preprog, ker se je priglasilo že 15 najodličnejših razstavljalcev. Poleg uvoženih dragocenih perzijskih preprog bodo pa predvsem zastopane tudi naše domače preproge z vseh strani Dalmacije, Bosne, Srbije in Makedonije, Slavonije, Banata in Bačke. Kdor se pa vnema za moderno ornamentiko, mu bo tudi ustreženo z največjo izbiro. Skratka, izbira bo tako velika, da bo z njo zadovoljen najfinejši okus in tudi najskromnejša denarnica. Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, J. junija: 10 Prenos otvoritve ljublj. velesejma — 12 Druga za drugo plošča hiti v pisalo vrsto veselih stvari — 12.4.1 Vreme. poroCila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Druga za drugo plogča hiti v pisano vrsto veselih stvari — 18 Za delopust (igra Radijski orkester) — 18.40 Biološke zanimivosti živalstva g prof. Fr. Pengov) — u> Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 2u O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) 30.30 Prati)