Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto I. - Štev. 45 Gorica - 7. decembra 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Lov na slovenske otroke V zadnjih številkah smo na tem mestu v vrsti člankov branili prat vice slovenskega šolstva na Svob. tržaškem ozemlju. Še preden pa je bilo mučno in boleče vprašanje slo* venskih šol na Tržaškem zadovoljivo rešeno — o zadevi razpravljamo tudi danes na drugem mestu — je zadel goriške Slovence ukrep, ki razmero* nia huje ogroža slovenske šole v Go* r‘ci, kot ukinitev 22 razredov slo* venskih osnovnih šol na Tržaškem. Naučno ministrstvo v Rimu je z odlokom št. 5113176 L. od 25. nov. določilo: V odgovor na tamošnje vpraša* nje — očividno vprašanje prefekt ture ali šolskega skrbništva —- se ugotavlja, da se sme dovoliti obisk vseh vrst in stopenj šol s sloven* skim učnim jezikom samo učen* cem s slovenskim materinskim jezikom, ne pa otrokom tistih, ki so izjavili s tako svečanim in obveznim aktom, kakršen je opel* ja, da je njihov občevalni jezik italijanski. S tem ukrepom je prizadetih okrog 58 dijakov na slovenskih srednjih šolah in 75 učencev na osnovnih »olah, katerih starši so optirali za italijansko državljanstvo. Ko človek potlači bolest in jezo, ki ga zajameta ob sovražnem, skoro istočasnem navalu italijanskih šolskih oblasti v Trstu in Gorici na slovensko i* Is tv o, se mu najprej usiljuje misel, da •je postopanje sporazumno, da se hoče po enotnem načrtu uni-čiti slovensko šolstvo v obeh sosed* ni h pokrajinah. Kolikor smo pa mogli dognati, ne gre za dogovor je* ne ukrepe, marveč za korake, ki jih narekuje gotovim italijanskim kro* tom neutešljivo sovraštvo do sloven* tke besede, do slovenskega človeka. Z neko ponorelo nadutostjo smatra* io ti nestrpneži sebe za nekaj višjega kot so njihovi slovenski sodeležani 'n ne morejo pozabiti na čase, ko so z manganelom in ricinovim oljem strahovali naše ljudi in širili it ali* lanstvo. Pod pritiskom teh brezob* tirnih ljudi izhajajo potem odloki in nkrepi, ki so nekulturni, protipostav* ni in ne pričajo, da bi bila zadnja katastrofa Italijane kaj naučila. Zgornji ukrep je nekulturen. Pod Pretvezo opcijske izjave, s katero so hotele oblasti pomagati prizadetim beguncem v njihovi stiski, upošteva* loč njihovo slovensko pokolenje, se hoče njihove slovenske otroke oro* Pili pravice do pouka in vzgoje v Materinem jeziku, ki mora po noče* lih vseh kulturnih narodov tvoriti ledro vsake vzgoje. Po ustavi, po mirovni pogodbi in Po izjavah vodilnih italijanskih dr* Ovnikov je zagotovljena slovenski Manjšini popolna enakopravnost in Poznanje njenih narodnih pravic. Za* fo /e država prevzela vse slovensko bistvo, ki je bilo obnovljeno v ča* ®u zavezniške okupacije in se je tudi obvezala, da ga bo uredila s poseb* ^'m zakonom. Ne moremo si misliti, bi sedanja demokratična Italija Cedila zgledu fašizma, ki je kljub v*eni svečanim zagotovilom mero* ^Pjnih krogov po prvi svetovni voj* n‘ — general Pit teri v Trstu je v Nem proglasu na Slovence zago* tovil, da bo nam Italija dala več šol kot smo jih imeli pod Avstrijo — zatrl naše šolstvo in slovensko manj* šino obsodil na smrt. Ne moremo si misliti, da bi se sedanja Italija hotela umazati pred vsem svetom s takim nekulturnim početjem. Zlora* ba opcijske izjave pa na žalost na* kazuje to zgrešeno pot, zato jo je treba čimprej ukiniti. Ukrep pa ni samo nekulturen, temveč tudi ni zakonit. Starši smejo vendar po svojem prostem preudarku pošiljati svoje otroke v tisto šolo, ki se njim zdi primerna. Slovenske šole so ven* dar prav tako državne kot italijanske, vzgojitelje na obojih nastavlja v bi* Priprave za spremembo vlade Pri zadnji »mali krizi« so, kakor znano, izstopili iz vlade trije socialdemokratični ministri. Ker je pa njihova politična stranka izjavila, da bo v parlamentu še nadalje podpirala De Gasperijevo vlado, je ministrski predsednik začasno (interimno) poveril vodstvo izpraznjenih mi-nisterstev trem drugim ministrom, ki so bili že v vladi. Tako se je rešila »mala kriza« brez posebnih sprememb. Določeno je bilo pa že takrat, da bo po kongresu socialdemokratične stranke (Saragatova skupina), ki bo v začetku januarja, izvedena obširnejša sprememba vlade. Priprave za to spremembo so se že pričele. Nekateri politični šefi so že imeli neobvezne razgovore. Dne 18. dec. bo zborovalo v Rimu vrhovno vodstvo d‘emokrščanske stranke; temu vodstvu pripad'a tudi' odvetnik dr. Ang. Culot v Gorici. Krščanski sindikati v novi internacionali svobodnih sindikatov Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov, ki zboruje zdaj v Londonu, je sklenila pozvati vse krščanske sindikate zahodne Evrope, da se pridružijo novi. sindikalni internacionali pod pogojem, da razpustijo v dveh letih svojo Mednarodno zvezo krščanskih sindikatov. 75 letnica Winstona Churchilla Te dni je obhajal bivši angleški ministrski predsednik Churchill svojo 75 letnico. Sloves, ki ga uživa pri Amerikancih, odseva iz uvodnikov ameriškega tiska ob tej priliki. Tako piše na primer »Nevv York Times«: »Mi vsi lahko smatramo za veliko predhost dejstvo, da smo rojeni v dobi, v kateri, je živel Churchill. Za vsakogar je veliko zadoščenje, če ima sodobnike resnično junaške postave.« »New York Herald Tribune« pa pripominja: »Churchill je stvu ista vlada in vse šolske odred* be in navodila so potrjene v d istih najvišjih šolskih oblasti. Kako pride sedaj šolska ooiast do tega, da kratko malo izda ferman, s katerim sredi šolskega leta, v veli* ko škodo vsakega učenca, ukazuje, da mora nekdo z ene šole na dru* go?! Saj so vendar bili šolarji sprejeti po predpisih, ki veljajo na vsakem zavodu in so dokazali vse pogoje, ki jih šola zahteva. Ali ni to proti za* konito? Ali ni to kršenje najosnov* nejših človeških svoboščin? Zlonamerni ukrep se skuša opravi* čili tudi z nekim manjšinskim zako* nom, po katerem smejo obiskovati znal vtisniti svoj pečat svetovnim dogodkom z odličnimi dejanji in spomina vrednimi besedami. Ves svobodni svet je vesel, da ga lahko proslavlja.« Nove čistke Za železno zaveso zopet vre. Tovariš Stalin si je visoko zavihal rokave in pričel z novo čistko med svojimi Dodložniški-mi državami. Ministri, generali, visoki državni uradniki, vse gre v njegov nenasitni koš. Zanimivo je, da sedaj sploh ne čistijo več protikomunističnih elementov, ker so namreč že vse pospravili, pač pa je prišla sedaj vrsta na komuniste same. Titov zgled je preveč vabljiv, da ne bi še kateremu drugemu komunističnemu voditelju po sosednih, tako imenovanih novih demokracijah vzbudil pregrešnih želja po tem, da bi se otresel prevelike sovjetske ljubeznivosti, m zato mora tovariš Stalin budno paziti z metlo v roki, da hitro pomete z raznimi komunističnimi krivoverci, ki se utegnejo pojaviti tu in tam. Kot poroča jugoslovansko časopisje, bodo izvedli v kratkem novo sodno burko v Sofiji proti bivšemu ministrskemu podpredsedniku Kostovu. Pred desetimi dnevi je radio Ankara sporočil, da so aretirali načelnika bolgarskega glavnega stana. Sedaj poročajo Bolgari sami, da so ga res odslovili. Od začetka novembra so z raznimi ukazi odstavili ali prestavili Sveto leto 1950 V soboto dne 24. decembra, točno opoldne, bo sv. oče v spremstvu kardinalov in raznih redov rimskih prelatov slovesno odprl »sveta vrata« v baziliko sv. Petra ter tako uradno otvo-ril sv. leto. Prevzvišeni knezonadškof odreja. nai se zberejo ob istem manjšinske šole samo pripadniki do* tične manjšine, drugi pa ne. Po tem zakonu, ki pa za slovenske šole še ne more biti veljaven, ker nimajo še potrebnega zakona, bi se smeli šolati na šolah za slovensko manjši* no samo Slovenci — italijanski dr* žavljani. Drugim državljanom in tujcem je dostop do teh šol zabra* njen. S tem se hoče prikazati slo* venske šole kot drugovrstne in njih veljavo v očeh javnosti ponižati. Ali ni to tudi lov na slovenske otroke? Menimo, da je že skrajni čas, da se s takimi nekulturnimi manirami preneha. Velikemu italijanskemu narodu se res ni potreba bati skromne sloven* ske manjšine in mu ni prav nič v čast, če skuša v pogibeli Slovencev utrditi svojo veličino. finančnega ministra in njegovega namestnika, ministra za prevoze in njegovega namestnika, trinajst višjih uradnikov iz ministrstva za zunanjo trgovino, namestnika zunanjega ministra ter ravnatelja tiskovnega urada. Če pogledamo nekatere dogodke v bližnji, preteklosti, bomo morali nujno opaziti grožnje v govoru, ki ga je imel maršal Bulganin kot najvišji sovjetski predstavnik pri proslavi devetega septembra. Maršal je poudarjal, da je glavna naloga Bolgarije, da se trdno nasloni na Sovjetsko zvezo ter jo je svaril pred notranjimi težavami. Pri. tem ie hitro pripomnil, da je tovariš Stalin pripravljen podpreti bratski bolgarski narod z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Poudarek je bil na besedi »bratski«. Prihod častnikov rdeče armade, ki so povečali nadzorstvo nad bolgarsko vojsko ter prihod agentov sovjetske tajne policije, ki naj bi podprli borbo proti Titu, pa sta bratskemu bolgarskemu narodu dala čutiti, kaj ga čaka, če bo premalo bratski do Sovjetov. Tudi s Poljskega prihajajo glasovi o nekaterih odstavitvah ministrov. Tudi na Češkoslovaškem se nad glavama zunanjega in notranjega ministra ziblje na lasu Damoklejev meč in za Detami so jima vedno tajni policisti. Vsi ti dogodki kažejo, da po tako imenovanih ljudskih demokracijah ponovno utrjujejo »bratstvo« s Sovjetsko zvezo. času vsi verniki v svojih župnih cerkvah k izredni sv. maši, ki naj se začne točno opoldne. Po sv. maši naj vsi molijo posebno »svetoletno molitev«, katero ie sestavil sam papež Pij XII. in ki je obdarjeno z bogatimi odpustki. Nato naj se izpostavi Najsvetejše ter naj se vrši češčenje do pozneRa večera. Prevzvišeni je tudi odredil, da nuj v soboto 24. t. m. opoldne zvonijo vsaj deset minut zvono- vi vseh cerkva in kapel v Gorici in v vsej nadškofiii v pozdrav sv. letu, ki naj prinese miru in milosti vsemu svetu. Sv. oče se je vrnil v Vatikan Proti večeru 26. novembra se je sv. oče vrnil v Vatikan po večmesečnem bivanju v Castel Gandolfu. Povratek se je izvršil strogo privatno. Sv. očeta so spremljali v posebnem avtomobilu le poveljnik papeške telesne straže in guverner vatikanske države ter še dva druga visoka uradnika. Papež je v svojem avtomobilu sedel sam. Vso pot je hudo lilo. Kljub temu je ob cesti, čakalo na sv. očeta precej ljudi. Koj drugi dan, v. nedeljo 27. nov., pa je sv. oče skupaj z nekaterimi' kardinali ter svojimi najbližjimi sodelavci začel duhovne . vaje, ki so se zaključile v soboto 3. dec. zjutraj. Duhovne vaje ie vodil jezuitski pater de Poletti. Okrepljen na telesu po bivanju v Castel Gandolfu ter z osveženo dušo iz duhovnih vaj čaka sv. oče, da slovesno otvori začetek sv. leta, ki mu bo prineslo novih truuov in novega deia, saj se bodo avdience neprimerno bolj pomnožile, ker vsi svetoletni romarji si bodo pač želeli videti sv. očeta. Upajmo, da bo Bog podpiral Pija XII. in mu ohranil zdravje, da bo lahko nemoteno sprejel svetoletne romarje ter jih krepil s svojim blagoslovom in s svojo besedo. Rim se pripravlja Rim hiti, da se duhovno in materialno pripravi na sveto leto. V duhovnem pogledu je posebnega pomena pridiganje p. Lombardija, ki z nekaterimi drugimi patri vodi vrsto konferenc in pridig v Rimu kot pripravo na sveto leto. Njegove pridige v cerkvi Device Marije Snežne imajo silen odmev med Rimljani, ki jih hodijo poslušat do vseh cerkvah, kjer jih oddajajo po zvočnikih. Zadnjič so imeli nočno pobožnost za može in fante. Bazilika Device Marije je bila premajhna za toliko množico fantov in mož. K zakramentom pa jih ie prišlo toliko, da so zmanjkali spovedniki m posvečene hostije. Poleg pridig v cerkvah se vršijo konference za posamezne stanove v veliki dvorani Gregorijanske univerze. Tu* di te konference so močno obiskovane. — V materialnem pogledu pa hitijo pripravljati prenočišča, dokončavati dela na postaji itd1. Seveda tudi komunisti pri tem ne spijo. Pred kratkim so izdali brošuro »Vatikan zoper napredek«, v kateri trdijo, da je Čerkev nasprotnica napredka in da je sveto leto le špekulacija Vatikana za nabiranje dolarjev. O tej brošuri je govoril tudi ministrski' predsednik De Gasperi v senatu ter izjavil, da z ljudmi, ki trdijo take budalosti, ni mogoče nobeno sodelovanje. — Razgled po svetu Iz življenja Cerkve Gorica - 7. decembra 1949 - Trst TRETJA ADVENTNA NEDELJA Iz svetega evangelija po Janezu Pozor pred adventisti S (Nadaljevanje in konec). Tisti čas so Judje poslali k Janezu iz Jeruzalemu duhovnikov in levitov, da so sta vprašali: »Kdo si ti?« Priznal je in ni tajil; priznal ie: »Jaz nisem Kristus.« In vprašali so ga: »Kaj torej? Si Elija?« Rekel je: »Nisem.« — »Si li prerok?« Odgovoril je: »Ne.« — Rekli so mu torej: »Kdo pa si? Da odgovor damo tem, ki so nas poslali. Kai praviš sam o sebi?« Rekel ie: »Jaz sem glas vpijočega v puščavi: Izravnajte pot Gospdovo, kakor je rekel prerok Izaija!« In kateri so bili poslani, so bili izmed farizejev. In vprašali so ga ter mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ti ne Kristus ne Elija ne prerok?« Janez jim ie odgovoril: »Jaz krščujem z vodo; sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate, ta. ki pride za menoj, ki je pa pred menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovega obuvala.« — To se ie zgodilo v Betaniji, onstran Jordana, kjer je Janez krščevul. V adventu nam Cerkev stavi pred oči duhovni lik zadnjega preroka stare zaveze, Janeza Krstnika. Bil je neposredni predhodnik pričakovanega Mesije in je v reki Jordanu krstil Jezusa kakor ie krstil nešteto drugih ljudi. Živel ie strogo spokorno in h pokori pozival svoje poslušalce, ki so občudovali moč njegove besede. Ni čuda, če je mnogo ljudi začelo misliti, da bi Janez utegnil biti nričako-vani Mesija. Zato so judovski veljaki poslali do njega komisijo strokovnjakov, ki naj bi dobila iz njegovih ust pojasnilo. Ti odposlanci so vprašanje previdno postavili: »Kdo si ti?« Janez pa je razumel smisel vprašanja in je odgovoril naravnost: »Jaz nisem Kristus«. Evangelist je podal ta razgovor v klasični obliki; vprašanja so bila jasno zastavljena in kratka, iasni in vedno krajši odgovori. Brez besedne navlake, brez nepotrebnih okraskov Krstnik zavrača vse netočne domneve o svoji osebi. Razodeva se v teh odgovorih njegov značaj, ki je bil srečno zlit iz obilne energije volje in iz brezmejne vdanosti do resnice. Sveto pismo nam sporoča o tem izrednem možu več podrobnosti, ki vse pojasnjujejo in potrjujejo to sodbo o Krstniku. Zveličar sam ga je pohvalil, kakor smo brali v evangeliju zadnje nedelje. Od tega odličnega spoznaval-ca, preroka in mučenca se ima tudi današnji svet mnogokai učiti. Predvsem ljubezni do resnice. Žalostno je gledati, kako ie dandanes resnica zaničevana in teptana. Nekoč^ je bila ljudem življenjsko načelo, nepremakljiv temelj. Moderni svet sr ie izbral drugo načelo življenja: užitek. Na tem gnilem temelju se skuša graditi stavba napredka, raz m a h ^kulture, zboljšanje človeštva. Ce kdo resnico bolj ljubi kot lastni užitek, ga sodobniki smatrajo za neljubega zgagarja, ki moti lepo skladnost med tovariši. Zgledov nam nudi življenje na tisoče vsak dan. V modernem svetu ie prevladalo mišljenje, da gre volja pred resnico. Um je ustvarjen zato. da išče resnico, volia pa je zato, da uveljavlja človekove nagone in težnje. Ako torej človek teži za neko določeno rečjo, sme se — po modernem — njegova volja poslužiti vseh sredstev, da doseže svoj namen. Tudi lagati sme; laž postane dobra, če jo volja usmeri na določen cilj. Resnica se mora umakniti v kot in čakati, kdai jo volja pokliče na oder, da odigra predpisano vlogo; sama od sebe se ne sme vmešavati v človeške zadeve. Tako misli moderni svet. Tako dere v pogubo. Kristus pa je pohvalil Janeza Krstnika, kateri je silno energijo svoje osebnosti do pičice podrejal resnici, ljubezni do resnice. Ta veliki mož nam kliče kot levji glas iz puščavske samote: Vrnite čast resnici! Pripravite pot Jezusu Kristusu, ki ie resnica in življenje! V članku »Kraljestvo satanovo« smo rekli, da bomo povedali, v kakšnih oblikah se danes satan javlja na svetu. Sveto pismo pravi, da je satan »lažnivec in oče laži«. Laž je ena izmed obtik, ki se je danes satan izredno uspešno poslužuje. Satan bi bil rad kakor Rog. Bog lahko ustvari ja iz niča, satan pa tega ne more. Preostane mu edina možnost, da ru; ši, podira in laže. Porušiti hoče resnico, ki jo je ustvaril Bog, proti resnici in na njeno mesto pa po* stavijo laž. Kdor laže, opravlja da--rilev v čast satana in krepi njegovo moč na zemlji. Človek laže od po* četka sveta sem. Laž torej ni nobena novost. Novost je neko drugo dej* stvo: laž je postala v modernih »progresivnih« razmerah osnovno na5 čelo javnega življenja. Modemi politiki so prepričani, da jim je laž neobhodno potrebna. 7. lažjo namreč veliko laže vplivajo na ljudske mno; žice kakor z resnico. Če govore resnico, povprečnega človeka težko zganejo ali pridobijo za to ali ono stvar, ker je pač resnica včasih trda in neprijetna. Laž pa se človeku le dobrika, mu govori le io, kar mu prija; iz vsake črne stvari naredi belo stvar. Temu cilju služijo vsi moderni pripomočki; agitacija, priv paganda, časopisje, radio, politično šolanje itd. V komunističnih in tudi v tistih nekomunističnih državah, ki prezirajo božja načela, lahko te pri; pomočke imenujemo z drugo besedo — organizirana laž. Velika pomočnica laži je neumnost. Spretni propagandi ljudje vse ver j/v mejo, ne da bi pomislili, ali je v njej sploh trohica resnice. Utegne se pripetiti, da časopis svoje čitate; Ije temeljito potegne za nos, pa čez teden dni že vse pozabijo in mu spet vse verjamejo. In tako se danes dogaja, da komunistično časopisje mirno označuje najhujše nasilje za demokracijo, suženjstvo za svobodo, državni kapitalizem za socializem, nazadnjaštvo za napredek in tako dalje, in mnogi čitatelji menijo, da je vse to res. So ljudje, ki živijo pol kilometra od meje države, v kateri vlada stradanje, strahovanje in prisilno delo, pa vendar verjame* jo časopisju, ki te razmere slika kot raj na zemlji. Poleg politične loži goji satan tu* di kulturno in socialno laž. Ta si* Koledar za prihodnji teden 11. decembra. NEDELJA. Tretja adventna. — Hugolin, puščavnik. 12. PONEDELJEK. Aleksander, mučenec. 13. TOREK. Lucija, mučenka. Šteje se med najslavnejše svetnike stare dobe. Bila je iz Sirakuze na Siciliji, kjer je tudi dala življenje za vero. Njeni telesni ostanki so bili prene* šeni pozneje v Carigrad, od tam pa v Benetke, kjer je ob Kanalu znana cerkev sv. Lucije. Ljudstvo jo časti posebno kot priprošnjico v slučajih očesne bolezni. 14. SREDA. Konrad, sp. — Kvatr* na sreda." 15. ČETRTEK. Kristina. Valerijam. 16. PETEK. Kvatrni. — Evzebij, muč. Doma je bil na Sardiniji, ško* foval je v Vercelli v Lombardiji. Proslavil se je po vsem katoliškem svetu kot odločen borec proti arijam stvu, skrajno nevarni in široko raz* pašeni krivi veri stare dobe. Mnogo je pretrpel v pregnanstvu (konfina* ciji), slednjič pa je dobra stvar zmagala in se je vrnil v svoje ško* fovsko mesto. 17. SOBOTA. Kvatrna. — Lazar, škof. stem laži namenoma spreobrača lest* vico vrednot, slika hudobijo kot krepost, krepost pa kot hudobijo. Vzemimo na primer družino. Komu--nizmu se je posrečilo, da je ljudem ponekod popolnoma zmešal pojmo; var.je o družini. Po eni strani hi nav; sko hvali družino in zakonsko zve; stobo kot nekaj velikega, po drugi strani pa s svojo politiko družino ruši, navaja mladino k nemoralnosti, podpira nemoralno življenje, dovo* ljuje samo take knjige, ki se norču; jejo iz zakonske zvestobe, ravna torej prav nasprotno kakor govori. In najbolj čudno je, da isti ljudje pritrjujejo tako njegovim lepim be; sedam kakor njegovim dejanjem. i laja film, saj je bilo vse naokrog polno električne žice, foto * aparatov' in vsi ljudje, zlasti še tisti prl »procesiji« i.n pa vojaki so bili nc* kaj izrednega, posebnega, česar pfl pravih procesijah ne vidiš . . ■ Vsi, ki ste imeli potrpežljivost sto prebrali to resnično popotno tl1’* godivščino, menda ne boste doživel1 kaj podobnega, če greste sedaj ^ Sv. Križ. »Blok« šc seveda stoji, f ne za strah pred železno zaveso, ai” pak za film, ki bo nosil ime »BcK črta«. # * * Kaj Je Ulm „Bela črta“? Na 'Tržaškem že vso jesen delar velik dramatični film, ki bo im naslov »Bela črta«. Film snema r‘hj ska filmska družba Lux- Ko so prl . ni tržaški otroci prve oktobrske Oče laži Film „Bela črta“ Tomali na Repentabor, so tam videli polno avtomobilov, električnih nas prav in strojev, kar vse služi za snemanje filma. Sedaj dela ista družba v Svetem Križu. Križani so splošno zadovoljni, saj pri tej »Beli črti« zaslužijo lepe denarce. Drugi pa so tudi nevoljni, ker se le zdi, da kljub vsem izjavam film ne bo nepolitičen. Ustavimo se malo pri tem: Pred dvema tednoma so v Križu snemali prizor, kako nese botra otroka h krstu iz Jugoslavije na Tržaško ozemlje. Ko pride do bloka, je seveda stražnik ne pusti najprej. Ljudstvo (»filmsko«) se na tržaški V prejšnjih člankih je razložil naš list slovenski javnosti, kako je g. prof. Andri ukinil na slovenskih osnovnih šolah 22 razredov in od* pustil prav toliko učnih moči. Na* šteli smo tudi vse obrambne ukrepe naših političnih organizacij, proteste učiteljstva, enodnevno stavko in po* novne pritožbe slovenskih staršev. Danes je treba poročati, da odločen nastop slovenskega ljudstva na Svob. tržaškem ozemlju ni bil zaman. Vojaški upravi se je začelo svetlikati, da ne more biti vse res, kar jim šepečejo na uho njihovi italijanski svetovalci. Zato je g. prof. Andri koncem novembra na izrecen ukaz ZVU izdal odlok, s katerim se spet sprejmejo v službo odpuščeni sl o vem ski učitelji. Obnova slov. šolstva Ob tem dogodku moramo najprej odkritosrčno priznati, da nam je toplo in prijetno pri srcu. Zavezniš* ki vojaški upravi mora biti dobro znano, da je prav pri ljudeh, ki so* delujejo z našim listom in našimi ustanovami, leta 1945. našla edino razumevanje in sodelovanje na šob skem področju, to v dobi, ko je de* lati za slovensko šolo pomenilo res* nično življenjsko nevarnost. Kot smo med vojno z navdušenjem sodelovali z zavezniki ter pri tem utrpeli težke žrtve, tako smo tudi prvo leto po vojni delali z vsem srcem zlasti na šolskem področju. Slovensko šolstvo na Tržaškem je v glavnem delo za* vezniških častnikov ter naših sode* lavcev. Ko so na naše šolstvo polo* žili roke italijanski šovinistični kro* g/, smo takoj mobilizirali vse svoje skromne sile ter rade volje stopili v stik z vsemi ostalimi političnimi strankami v živi zavesti, da je le na ta način možno slovenski stvari ko* PIERRE L’ ERMITE Kako sem ubila svojega otroka SEDEM IN DVAJSETO POGLAVJE Naslednjega dne — bili so v Bi* skri sc je Yholdyjeva gospa moč* Jio čudila in strmela, ko je stopil Dominik v njeno sobo in dejal: »Mama, nikar se več ne vojskujte proti meni! Povejte ujcu, naj me za h ožjo voljo dalje ne muči! Mislim, da bo že dovolj potovanja in naj* rajši bi vidci, ko bi n’>t; ne šli prav do Tuggurta . . . Vrnimo se v Noir* •n.outjer! Lipam, da bomo prišli tja* kaj ravno, ko bodo cvetele mimo* • . . Potem pa vas bom prosil, da stopite v ,Kcr*Mimic’ in zaprosite bolitinc roke.« strani Zgraža nad takim ravnanjem in kriči proti vojaku. — Podobnih prizorov so nalovili rimski filmski fotografi že veliko, veliko. Kaj naj rečemo o stvari? Gotovo ne moremo govoriti o verski svobo* di v Titovi Jugoslaviji. Toda kje na svetu smejo nesti h krstu iz ene države v drugo brez dovoljenja? Pri tem filmu »Bela črta« se lahko zgo* di, da komunizem in njegovo tiran* stvo v naši ožji domovini sploh ne bosta imenovana, ampak bo le reče« no: tako je v Sloveniji, tako je na Tržaškem. — Tudi druga možnost n: izključena: naša lepa Slovenija bo že dolgo po komunističnem po* ristiti. Vsa slovenska javnost na tem ozemlju brez razlike svetovnega na* ziranja se je dvignila kot en mož. Zadevo pa je začela proučevati tudi ZVU, kar je rodilo v kratkem času prve sadove. To je obudilo med Slovenci prepričanje, da so naši prijatelji, ki prihajajo k nam preko morja, poštenjaki, ki jim je prva stvar pravičnost in obzir do malega naroda, ki je v pretekli vojni z ozi* rom na maloštevilnost pretrpel raz* meroma najhujše žrtve. Slovensko ljudstvo ne bo odnehalo Dalje je sprejem odpuščenih učite* Ijev v službo dokaz, da se redukcija slovenskega šolstva ni izvršila zaradi šledenja, temveč iz političnih razlo* gov. Tu si dovoljujemo, zadevo Vojaški upravi nekoliko pojasniti. Na Primorskem je italijanska raznarodo* valna politika popolnoma uničila slovensko šolstvo ter onemogočila vzgojo intelektualnega naraščaja. Za* to je danes zelo netočno Trst pri* kazovati kot italijansko mesto. Vsa* ka poštena uprava bo nekoliko raz* iskala preteklost ter skušala popra* viti škodo, ki jo je na tem ozemlju prizadela slovenskemu prebivalstvu tista zmotna politična ideologija, ki je povzročila preteklo vojno ter za* krivila smrt toliko naših plemenitih prijateljev, ki so prihiteli na evro p* ska bojišča od onstran morja. Zato je treba teptanemu narodu pripo* moči, da si vzgoji nov inteligenčni naraščaj ter v ia namen organizira vsaj svoje osnovno in srednje šob stvo. Oskrbe tega šolstva vojaška uprava ne more dati iz svojih rok ter mora pri tem nasloniti svoje de* lo na svetovalce, ki čutijo z ljud* stvom, ki je en četrt stoletja trpelo pod italijanskim šovinizmom najhuj* Yholdyjeva gospa se je morala na* sloniti na zid. Začutila je sunek v srce, kakor pred dobrim letom — samo, da je bil ta ravno nasproten onemu — ko ji je bil meseca maja izjavil Dominik: »Človek nič ne ve, kaj lahko še pride!« Pa je tako prišlo! Dobila je nazaj svojega ukrade* nega sina, izvojevala si ga je v naj* hujšem boju, ko je že mislila, da je bitka zgubljena in ko jc z grozo gledala, kako se bliža dan povračila. Sedaj pa je celo sam prišel in priznal svoj poraz! Razprostrla je roke in mu padla okoli vratu, jokala in sc. smejala . . . Oj, župnik Firm in, sedaj ti je od* klenkalo! . . . Verige so pretrgane in konce je suženjstva! . . . »Preljubi otrok! .. . Srčno ljubljeni Dominiček! Kako srečna sem pri te* bi, oh, neskončno srečna! In tvoj stari ujec! ... Pa v Noirmoutierju! lomu svobodno dihala, ko bodo po svetu še vrteli film »Bela črta«, in bo to Slovencem le v škodo in po* nižanje — zlasti še v Italiji. Po vsem tem se mi zdi, da mnogi kraški igralci ne bodo zadovoljni, ko . se bodo spomladi gledali na filmskem platnu. Vsak pameten človek naj dobro premisli, preden se da snemati na filmski trak. Ne denar, čast na* roda mora biti merilo. Gotovo je, da film »Bela črta« ne bo zrušil rdeče tiranije v naši do* movini, niti popravil nesrečne meje. Zato se mi zdi vsako sodelovanje pri tem filmu brez haska, da ne re* čem kaj hujšega. Opazovalec še ponižanje. Saj so bile naše želje glede šolstva zelo skromne. Imeli smo najslabše šolske stavbe. Nikoli nismo izrazili kakih zahtev, ko so se Italijanom na zavezniške stroške zidale moderne šolske stavbe, hi* nančna sredstva za slovenske šole so upravljali na neki skrivnosten na* čin Italijani tako, da smo za šolske poslovne lokale morali celo stolice jemati na posodo, ker zanje ni bilo kreditov. V mestnih šolah smo po* učevali deco celo v treh turnusih, od osme do polenajste, od polenajste do ene, od ene do pete ure, medtem ko so italijanski otroci hodili udob* no v šolo ob osmi uri in pol in ob dveh popoldne ter že ob polpeti uri zapuščali svoje prostore. Za slu* ge so nam nastavljali Italijane, ki so mogli točno poročati na določeno mesto najintimnejše zadeve sloven* ske šole. Proti vsem tem stvarem nismo nikoli protestirali. Ho pa je ZVU 23. junija t. I. poverila skrb naših šol osebi, ki ne čuti s sloven* skim ljudstvom, je legla na nas dolž* nost, organizirati sistematično obram* bo slovenskega šolstva ter v ta namen združiti vse razcepljene po* htične sile. Slovensko prebivalstvo je treba dvigniti k odločnemu na* slopu za najosnovnejše teptane na* rodne pravice, najsi bi to stalo tudi najhujše žrtve. Vojaškim oblastem povemo brez ovinkov, da smatramo za svojo častno dolžnost, zahtevati, DA SE SPET ODPRE 22 UKINJENIH RAZREDOV Z dežele prihajajo glasovi, da so v teku priprave za to, da se nekaj takih razredov spet otvori. Naš iskren namen je, ZVU podpirati pri njenem plemenitem stremljenju za pomiritev tega področja. Če bomo smatrali za potrebno v ta namen organizirati novo stavko, bomo to Ti nam odpiraš studenec sreče in veselja, ki zaliva naše duše, duše, ki te neizmerno ljubijo! ... Oh, hvala ti, ljubi Bog, hvala ti!« V hotelu sredi puščave Sahare ni bilo ne konca ne kraja rajanja in veselih pa hrupnih pomenkov, ki so se nadaljevali pozno v noč. Tako jih jc bil prevzel nepričakovani preobrat. Samo Dominik je bil tih in resen sredi splošnega veselja. To pa ni nikogar niti najmanj skrbelo. Ubogi mladenič! Kakšne notranje težave in boje je moral prebiti! Saj jc bil zares podoben utopljencu, ki je že gledal smrti v obraz in jc kil od tega še ves strt! Vsi- so se trudili, da hi ga razve* drili in razveselili. Premagoval se je in se skušal včasih vsaj na zunaj nasmehniti. To* da videlo se je, da je vse veselje samo narejeno in da mu ne prihaja Kulturni Mesec slovenske knjige Ponovno opozarjamo, da založba »Setev« že razpošilja zbirke knjig po zelo nizki ceni pod geslom: »V vsa« ko slovensko družino, vsakemu Slo* vencu slovensko knjigo!« V kolekci* jah so: Finžgar, Tavčar, Jalen, celi letniki Mlade setve, Turnškova dra* ma Država med gorami, Prešernov Krst, različne poljudno znanstvene knjige, knjige z versko vsebino- itd. Na ta način lahko dobite po 4, 5 knjig za 150, 200 lir. Ne zamudite prilike! Pišite na naslov Založba Se* tev, poštni predal 389, Trst. Knjige pa so na razpolago tudi po šolah in po vaseh pri krajevnih poverjenikih. Izšla je „Mlada setev" »Mlado setev« že v Trstu in v Gorici prav dobro poznamo, saj ježe več let glasnica tržaške katoliške mladine. Takrat, ko se je še marši* kdo bal pokazati in povedati svoje osebno prepričanje, je »Mlada setev« neustrašeno oznanjala demokratska in katoliška načela med primorsko mladino. Medtem, ko je imela v za* storili samo zato, da bo naše gibanje podprlo prizadevanje ZVU pri o* brambi teptanega naroda proti itali* janskemu šovinizmu. Na pojasnila italijanskih krogov, ki skušajo opravičiti prvi očitni po* izkus postopnega uničenja slovenske* ga šolstva, bomo podrobno odgovo* rili ob drugi priliki. Danes je možno samo ugotoviti, da je obujanje nek* dan jih fašističnih metod vzdramilo vse slovensko prebivalstvo tega ozemlja. Vsi naši somišljeniki izra* žajo trdno prepričanje, da bodo vse naše politične stranke brez razlike mišljenja v skupnih narodnih zade* vah odslej delovale skupno ter lastne strankarske koristi podredile skupni stvari. To bo ustvarilo na tem ozem* lju dva sama narodna bloka: sloven* skega in italijanskega, ki si bosta stala nasproti. Odgovornost ne pade na nas. Vojaški upravi pa je gotovo na tem, da vsako napetost na tem ozemlju ublaži. Zato bo, tako upa* mo, skušala odstraniti vsak pojav na* rodne nestrpnosti ter plemenske diskriminacije. Ko bo ZVU podrobno preučila položaj, bo brez dvoma spet upo* stavita na slovenski šoli prvotno stanje. Da se v bodoče onemogočijo poskusi, zatreti slovensko šolstvo, bo izdala ZAKON, KI BO PRAVNO IZENAČIL SLOVENSKO ŠOLO Z ITALIJANSKO IN UREDIL POLOŽAJ SLOVENSKIH UČNIH MOČI Oskrbo slovenskega šolstva pa bo ZVU spet prevzela sama v roke ter se pri tem naslonila izključno na ljudi, ki s slovenskim ljudstvom ču* ti jo ter poznajo njegove potrebe. iz srca-, zakaj v globini svoje duše je bil tih in obupan. Prazno in topo je strmel predse in z grozo gledal sam vase. Kaj je rekel včeraj! . . . Kaj je storil! . . . Ali je potemtakem resnica, da nas kdaj pa kdaj zagrabi nekakšna vrto* glavica, ki nas trešči na nepričako* vano obalo kakor listič z drevesa? Ali je potemtakem resnica, da moč naše volje, na katero smo upravičeno ponosni, nekatera ču* stva uničijo kakor močan ogenj košček voska? Ali je potemtakem resnica, da sc nekega jutra človek prime za glavo in se zavzet vpraša: »Ali sem še oni nesrečnež, kot sem bil včeraj?« Kako nenadoma ga je razburilo Lolitino pismo, ali kako ga je raz* nežilol Nenadoma? Ali res nenadoma? obzornik četku revialni in literarni značaj, je izšla letos v povsem novi, izredno prikupni obliki. Zdaj je postala »Mlada setev« res pravi mladinski list. Prva številka govori v uvodniku o svojem namenu in poslanstvu, po* tem pa prinaša protest mladine za* radi ukinitve slovenskih razredov. Srednji del lista je posvečen počit* nicam: več slik ponazoruje vse ko* lon-ije, ki so jih imeli v počitnicah tržaški in goriški mladinci. Zadnja stran napoveduje Jurčičevo povest »Jurij Kozjak«, ki bo izšel v založbi Setve, prinaša spored kulturnih od* daj slovenske radijske postaje v Trstu, poroča o knjigi »Slovenski ornament« in še več drugih zanimi* vosti. Skratka lahko rečemo: »Mlada setev« je izredno lep mladinski list, sodoben po zunanji opremi in po notranji vsebini. Zato ga mladini toplo priporočamo. Pišite na upravo, Trst, poštni predal 389. Slovenski večer v Trstu Opozarjamo na drugi »slovenski večer«, ki bo v torek 13. decembra točno ob 19,30 v dvorani Marijinega doma, cesta Risorta 3. Na sporedu je predavanje dr. Mateja Poštovana z naslovom: »Janez Ev. Krek — za* četnik krščanske socialne ideje med Slovenci«. Razen tega pa so kot do* polnilo k predavanju na sporedu še filmske osvetlitve iz delavskega živ* ljenja. Vljudno vabimo Tržačane in okoličane na »slovenski večer«. j Izšel j c Pastirček !|j| za december Gospodarski listek Kmečka dela v decembru V SADOVNJAKU je listje odjoad* lo. Pograbi in ga odstrani, istočasno odstrani vse plodove izpod in raz dreves. — Sedaj lahko začneš drevje čistiti! Odstrani nalomljene veje in vse tiste, ki so drugim v napoti©. Tudi preštudiraj, če ne bi kakšna še mlada veja postala v napotje pozneje. Bolje je, da odstranjuješ veje, ko so še mlade in drobne, kot poznje. — Si že vsadil mlada dre* \esca? Ali si bil len in si to delo odložil na konec zime? Škoda! Pre* cej si izgubil. — Si že poškropil breskve z raztopino modre galice? Ta ne bi škodila tudi drugemu sad* nemu drevju, predvsem češnjam. — Kdaj boš izvršil zimsko škropljenje? Ne odlašaj preveč. Najprimernejša meseca sta za to december in januar. NA NJIVI boš spravljal zadnje pridelke: repo, zelje, ohrovt. — Proti Spomnil se je, kako se je v pre* teklem mesecu v tuniškem prista* nišču nenadoma potopila neka ladja. Potopila se je ravno opoldne, ko je bilo morje mirno in gladko in se ni zganil niti najmanjši vetrič. Vsem se je čudno zdelo, kako se more v takšnem času in vremenu potopiti ladja, edino kapitan je mol* čal, ker je vedel, da so ladjo raz* jedli črvi. Ali bi se temu njegovemu pre* obratu, temu padcu, kateremu se je sam tako čudil, čudil tudi župnik Firmin? Pa se je spomnil, da mu je zadnji večer župnik govoril docela drugače ko ponavadi. Njegove besede niso bile več tako preproste in odkrite kakor včasi, ko sta si govorila iz srca v srce, ampak nekam previdne in hladne; tako govorimo s slabot* nimi in bolnimi, ki bi jih trda be* seda preveč zadela in ki ne morejo prenesti gole in popolne resnice. Zavezniška vojaška uprava je spoznala krivičnost ukrepa, ki ruši slovensko šolstvo koncu meseca pognoji pšenici z du« šičnastimi gnojili, kot sta apneni nitrat in čilski soliter. Saj veš, da je tako navrhno gnojenje zelo do« bičkanosno. Na 1000 m2 raztrosi v celoti 15 do 20 kg dušičnastega gno« jila, in sicer polovico proti koncu decembra , drugo polovico pa kon« cem januarja. Izkušnja pravi, da na= vrhno gnojenje največ hasne, če j« izvršeno v navedeni dobi. — Če bi sneg pokril pšenične posevke in to do srede januarja, lahko raztrosiš na vrh tudi superfosfat, če nisi gnojil z njim ob setvi. Nov Slovensko šolstvo hočejo uničiti Ukaz prosvetnega ministrstva, ki odreja izgon onih slovenskih dijakov in učencev iz srednjih in osnovnih slov. šol v Gorici, katerih starši so optirali za Italijo, prinašamo na uvodnem mestu. Vso slovensko javnost je ta nasilni dekret, ki je bil spočet v soriškem kotišču italijanskega Šovinizma, razburil in raztogotil. Okrog 120 slovenskih šolarjev hočejo kruti »mangiaslavi« u-grabiti in jih na laških šolah prisilno poitalijančiti. To je krivica, ki vpije do neba. SDZ je podvzela takoj vse korake, da se za vsakega kulturnega človeka sramotni ukaz prekliče. V brzojavkah in ekspresnih pismih na ministrskega predsednika in prosvetnega ministra je zahtevala, da se dekret takoj umakne. Zastopniki SDZ so v enakem smislu osebno posredovali na raznih merodajnih mestih. Tudi starši se pripravljajo na energično akcijo in so ustanovili v ta namen poseben odbor. Zastopniki Demokratične fronte so v zadevi odpotovali v Rim. Trg sv. Andreja Letošnji trg sv. Andreja se ni po* sebno izkazal. Bilo je mnogo krama« rije, toda kupčije je bilo bolj malo, ker obiskovalcev od zunaj ni bilo. Komedije, kii jih je nič koliko, so povzročile mnogo hrupa in šuma, pravega vrtenja pa tudi tam ,ni bilo. Zanimiva razstava goriških trgovcev in obrtnikov v bivšem Trgovskem domu, vinska razstava za pokritim sadnim trgom in cirkus Jarz za cer« levijo sv. Ignacija so imeli največ obiskovalcev. Sairt uglednega Goričana V soboto dne 3. t. m. je zaspal v Gospodu g. Culot Ivan v 81. letu starosti. Mnogi Goričani se prav go« tovo spominjajo nekdanjega lastnika znane goriške gostilne »Pri treh pri« jatcljih«. Vsej cenjeni obitelji, zla« sti pa msgr. Ivanu Culotu, častnemu Z njim je torej končano? Vse prelepe sanje ležijo pred njim na tleh kakor čist in prozoren kri« stal, ki ga jc pravkar zdrobil nepri« čakovan udarec, da ga nikdar nihče več ne bo mogel zložiti, kakor je bil prej---------- Zbogom sončne poti, ki vodijo v sinje višave za naj krasne jšimi du« šami, ki so videle svet, pa se jim ni zdel vreden njihovih želja in hrepenenj .. . Zbogom organizacije, kamor sto« piš z opasanimi ledji in s plamtečim srcem, ki gori edino le zanje . . . Zbogom Kristusov klic, ki nas vabi kvišku: »Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubo« gim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoji . . . Kdor svojega očeta ali svojo mater ali ženo ljubi bolj kakor mene, me« ne ni vreden! . . .« On ga ni vreden! SENOŽET obišči s krampom in železnimi grabljami: odstrani trnje in kamenje, z grabljami pa izgrabi mah. Morebitne krtine pusti pri mi« ru, naj krt izvrši svoje koristno delo, da polovi škodljive črve, ki izpodjedajo rušo. Krtine boš zravnal februarja ali začetkom marca mese« ca. — Če hočeš pridelati več krme, potem senožet tudi pognoji. Od umetnih gnojil bi bila najbolja Thomasova žlindra, a tudi superfos« fat je dober. Na 1000 m2 raztrosi ga 50 do 80 kg. i c e kanoniku goriške stolne cerkve, izre« kamo naše občuteno sožalje. Omejitev električnega toka samo 2 dni v tednu Zaradi nedavnega dežja in snega v goratem predelu Karnije se je de« loma zboljšala dobava električnega toka na Goriškem in na Tržaškem, zato je sedaj v obeh pokrajinah v veljavi omejitev toka samo za dva dni v tednu in ne več za tri kot do sedaj. Sladkor in kava Končno bomo le dobili zopet slad« kor in kavo po nekoliko znižanih cenah proste cono. Mogoče ima sv. Miklavž kot dobrotnik vseh revnih in potrebnih pri tem tudi malce za« sluge. Tedaj: od 7. dec. naprej bo dobil vsak opravičenec 3 kg sladkor« ja in 40 dkg surove ali 32 dkg peče« ne kave. Novi sedež apostolskega administratorja Vdržuje se govorica, da bo ap)« stolski administrator dr. Miha To« roš prenesel svoj sedež iz Poreča v samostan na Kostanjevici nad Gorico. Tolminski kaplan Tolminski gospod kaplan Pulec je moral k vojakom, ker je njegov letnik pod orožjem. Baje je moralo precej mlajših duhovnikov v Jugo« slaviji pod orožje, ker duhovščina ni oproščena vojaške obveznosti. Spremembe pri kapucih v Sv. Križu Večletni gvardijan v kriškem sa« mostanu, p. Anton je bil premeščen v Škofjo Loko za samostanskega vikarja. Na njegovo mesto v Sv. Križu je prišel p. Otokar iz Škofje Loke. Nov vodovod za Gorico Te dni so prekopali od Stražic do goriškega Gradu vso cesto in pola« gajo cevi za rezervni vodovod. Delo zelo hitro napreduje. Vendar pravijo stari Goričani, da bi bili vsaj za trg sv. Andreja lahko počakali s pre« kopavanjem Travnika. Bil je popolnoma prost, pa se je vdal Loliti, ki z njo niti zaročen še ni bil! Deklica iz »Ker«Mimie« je pre« gnala Kristusa in sc polastila njego« vega mesta, prvega mesta v mlade« ničevi duši! Kristus, veliki Bog, naj ima drob« tine, ki so še ostale! .. . Kako žalostno je, kadar stvar prežene Stvarnika in zavzame nje« gov prostor! .. . Okrog Dominika se je vse vedno bolj radovalo in veselilo. Niso mogli dalje strpeti sredi afriške peščine, potovanje sc jim je zazdelo predol« go, vročina v Biskri neznosna in voda nezdrava. Odšli so še k spomeniku kardina« la Lavigerieja, ki je na pragu pu« ščave z obema rokama z veličastno kretnjo zasajal križ v afriško zemljo. Ujec je pripomnil, da se mu vidi, Msgr. Marinič bolan Hišni prelat sv. očeta in starosta goriške duhovščine msgr. Marinič se je te dni na poti ponesrečil. Padel je tako nesrečno, da si je pri tem zlomil nogo. Msgr. Marinič je dopol« nil 88 let. Upamo, da bo krepka narava čilega gospoda staroste tudi to nesrečo prenesla. Želimo mu sko« rajšnjega okrevanja. BEGUNCEM Dne 1., 2. in 3. dec. je bija v Go« rici komisija IRO, ki je zasliševala vse begunce, ki so vpisani v IRO. Ker se mnogi niso javili tej komi« siji, vabimo vse begunce, tudi one, ki ne morejo odpotovati zaradi bo« lezni ali iz kateregakoli drugega vzroka, naj se javijo na uradu IRO. Corso Roosevelt 5 dne 13. decembra. Tudi oni, ki niso dobili pozivnic, se morajo oglasiti isti dan, kajti komi« sija, ki se bo vrnila v Gorico, bo ostalu tu samo en dan. Bolniki, ki ne morejo priti sami, naj pošljejo po kaki drugi osebi ko« misiji zdravniška spričevala. Zelo važno je, da ima komisija točen pregled vseh beguncev, ki so vpisani v IRO. Vsakemu, ki je spo« soben za emigracijo, da najmanj šest tednov, da se odloči in ukrene potrebne korake za emigra« cijo. Ker se bliža konec delovanja organizacije IRO, naj se vsi begunci zavedajo važnosti tega zaslišanja. Komisija ne sili nobenega v tabo« rišče. Dana je vsakemu beguncu možnost, da uredi tu vse dokumente in nato gre naravnost pred komisijo za emigracijo v Bagnoli. Begunci so naprošeni, da ne odpovejo ne stano« vanja ne službe, ko gredo pred ko« misijo. Po pregledu komisije jim bo namreč dana možnost, da se vrnejo na svoje domove za 20 dni, da ure« dijo vse svoje osebne zadeve. Urad Centra IRO « NCWC na Placuti v Gorici je na razpolago vsem beguncem za pojasnila. Center IRO * NCWC Begunci na STO se morajo prigla« siti na uradu IRO v Trstu na na« brežju Sv. Andreja (begunski dom) do 10. decembra. Predavanje Društvo slovenskega katoliškega učiteljstva vabi svoje člane in pri« jatelje na izredni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 11. decembra ob 10 uri na slovenski osnovni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. Na dnevnem redu je predavanje o deških ročnih delih. Drugi del predavanja bomo slišali na II. rednem društvenem se« stanku, ki bo 15. deccmbra pri Sv. Antonu novem, ulica Ponchielli 2, III. nadstr. — Predavanje se ho pri« čelo ob 18. uri. Odbor LISTNICA UREDNIŠTVA: Tržaško ekspresno pošto smo pre« jeli šele v torek 6. t. m. ob enajstih dopoldne, zato prepozno za to šte« vilko. Pozdrav! kot bi mož mahal s krampom. V Dominiku se je zganila misel, da nima več prostih obeh rok, in pogled na žarečo moč požrtvovalne« ga apostola ga je navdal z novo bolečino. Ko so si spomenik od vseh strani ogledali, so bili vsi mnenja, da se vrnejo proti morju. Namen potovanja je bil dosežen. Klicala jih je Lolita. Sedaj je bila ona njihova kraljica! Po enoletnem boju je stala kot zmagovalka na nevidnem bojnem polju sredi strašnih razvalin, na ka« terih so jokali angeli nad uničenimi prelepimi sanjami, ki so jih bili mladeniču sami vdahnili. Vrnili so se zelo hitro. Ker je bilo že sredi februarja, ni vozila ladja iz Porniča. Zategadelj so se obrnili proti Noirmoutierju skozi Challans in Fromcntinoo. JjZ ANKEjj ■UGANKE* UREDNIK: DOMEN NARODNE PESMI. (Domen ) 1. Ena ptica priletela. 2. Nocoj je prav lep večer. 3. Delaj, delaj, dekle, pušele. 4. Soča voda je šumela. 5. Lepo mi poje črni kos. 6. Ne bom se možila na visoke gore. 7. Stoji, stoji, Ljubljanea. 8. Sinoči sem na vasi bil. Vzemi iz vsake en zlog, da dobiš novo pesem. 32 ČASNIKARSKA NOVICA. (Domen.) V Petovljah pri Gradišču so našli na produ ob Soči mrtvega nekega starčka, ki je bil menda pri nabiranju suhih drv zdrknil v Sočo in utonil. To je bil, kakor pravijo, neki Devetak iz bližnje vasi, katerega so bili pogrešili že pred desetimi dnevi. Časopisi ne navajajo njegove sta« rosti. Določi ti, koliko let je imel! Za naše otroke Za bližnje božične praznike ne pozabimo na naše revne šolske otroke. Mnogi med njimi so po« trejjni vsega, od obleke in obuvala do knjig. Zato jim priskočimo na pomoč. Zrno k zrnu pogača. Vsled tega se Slov. dobrodelno društvo v Gorici obrača do vseh dobrih src, da omogočijo pripraviti rev« nim otrokom bogato božično obda« rovanje. Potrkali bomo na vaša vrata z upanjem, da boste prispe« vali po svojih močeh. Čc bi pa koga pozabili, naj prinese svoj dar na sedež društva, Riva Piazzutta 18/1. V zahvalo bodo šolski otroci pripravili lepo božičnico. Pokažimo, kako cenimo svoje šo« le s tem, da bomo za revne šolarje veliko darovali. v Športni teden Kot že najavljeno, sta se preteklo sredo prijateljsko srečali v Londonu najboljši evropski reprezentanci v fc o+ « ballu: ANGLIJA « ITALIJA : 2«0 (0«0). Pičlo zmago »belih« jc pozdravila v Tottenham H ot sp ur« ju 70.000 gle« va množica z velikim navdušenjem. Rezultat pa ni realen. Da niso- Ita« lijani zastreljali nekaj ugodnih pri« lik, bi bili situacijo odločno obrnili sebi v prid. Albijonci se imajo nam« reč zahvaliti vratarju Williams«u in nenavadni sreči, da niso potegnili u^nja nekajkrat iz mreže. Igra je bi« Ob oseki so se prepeljali po pro« du Goa. Najeli so si lep avtomobil in se imenitno vozili mimo številnih kmečkih voz, ki so jih dohitevali in prehitevali, da je blato švrkalo na vse strani . . . Leteli so proti mladi boginji, ki naj bi jih pričakovala na koncu poti, da se ji pokloni pre« magani Dominik. Mladenič je med vožnjo po produ motril sive valove in mislil na ono žalostno noč, ko je kot trenuten zmagovalec popolnoma sam korakal po tej poti. Grozotna in nesrečna noč, ki mu nikdar ne pojde iz spo« mina njena tolažilna žalost! ... Če bi ga sedaj srečali oni cigani, ki jih jc bil videl pred letom, ko je bled in potrt tod gazil blato, ga najbrž ne bi več spoznali, ker se je žc toliko spremenil. Zares, zdaj ni bil več oni Domi« nik kot pred letom. Takrat jo stopal tod kot zmago« STEBER. (Domen.) + — a gozdno drevo ^ + — a robotno delo: + — a sodni spis; — — + — a gozdno drevo; + — a poslednja reč; — — + — a zelišče; — a pomlad; + — a dan v tednu; + — a riba; + — a nemški denar: —■ — + — a domača žival; + — a služabnik; + — a reka v Evropi; + — a sorodnica: + — a kmečko orodje; + — a ime za kravo; _L — a sadno drevo; V križcih pregovor. 34 ODBIRALNICA. (Domen.) » -*~ D B A L D N S E N D M V . . N A . . I 0 0 A Č R A I A M R 0 --------------------------------------m. Odbiraj črke po nekem redu! Do« biš pregovor. la vsekakor zanimiva in napet*. Pred obema goloma so se odigrali prav dramatični prizori, dokler se ni angleški ekipi dvakrat nasmehnila sreča. »What a surprise!« Italijanska po« stava je presenetila londonske gle« dalce -—■ pišejo listi — zaradi vir* tuoznosti z žogo in odličnega sprint«. Najbolje sc je izkazal Parola, center* half svetovnega slovesa. Med Angle* ži, ki so nudili stereotipno igro, jo bil najoriginalnejši Finney, desno krilo1. * * * »Juventus«, vodeči klub v italija«« skem prvenstvu, je v nedeljo tolkel »Palermo« s 6«2, »Triestina« pa se je dobro odrezala v borbi s Turinom (3*0). * * * I Prihodnjo nedeljo se bo; vršil r Firencah odločilni nogometni dvoboj med Jugoslavijo m Francijo. Tekma je veljavna za svetovno pokalno prvenstvo. Praznik Brezmadežne v Gorici V četrtek bosta v Gorici prazno* vale svoj patrocinij dve cerkvi po« svečeni brezmadežnemu spočetju Devico Marije. Prva je stara cerkvi« ca Brezmadežne v Garibaldijevi ulici, druga pa lepa cerkev Malega semenišča. V tej poslednji hranijo lepo sliko Brezmadežne, ki je znano Tominčevo delo. Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici valeč, dasiprav nemiren in osam* Ijen . . . Premagal jc najljutejšo človeško skušnjavo, ker mu je bilo tako rekoč dovoljeno, da ji podle« žo ... Da, kot zmagovalec, kakor vitez z vencem okoli glave je tedaj stopal naproti svojemu, vzoru i« svojim prelepim sanjam. Sedaj pa . . . Četudi se vozi v le« pem avtomobilu, četudi mu leži na kolenih deset tisoč frankov vredeji površnik in četudi je na videz prav srečen — a samo na videz — »c vrača kot premaganec . . . Toda ni bil premagan, ker ga jc premamil* čutnost ali premotila razigranost ii* preveliko navdušenje, ampak ker s® mu jc zlomila volja! . . . Nekako sredi poti so srečali Moi* zeauia, starega kočijaža z otoka. k> jim je zaklical, da jih na koncu proda pričakujeta ljubezniva gosp* in gospodična iz »Ker«Mimie« . . . (Dalje)