UNITED STATES MARINE CORPS .RECRUITING STATION!
' O^'i ■	111 1	^191---
Thu it to certify tha* Mr ..... ...rT , < n A<|
patriotically otftrmd hi* mtmcm te the United Stat«• Mm. rin*£orpa but hat boon rojoctod for phytic* dUabilitim*.,
Najvsiji slovenski ted-Bik ▼ Zdrnieaih državah
NA8LOV oredniitva in oprav-niMva:
19S1 W. 22nd Placa Ckkag«, III.
ORGAN [_os®©fli«sBA
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
IhumI ovory Wednesday
OFFICE: 1981 W. 22nd Place Chicago, III.
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at th# Po«t Office at Chicago,Illinois, under the Act of August 24, 1912
No. 23. Štev. 23.
Chicago, III., if. Junija (June) 1917
POZOR ČITATELJI; Vsled pomanjkanja prostora na 2. In 3. strani ▼ današnji številki, jt najti "Rasmotrivanja za Xm. konvencijo K. S. K. J.", na 7. (sedmi) strani lista.
Lokalne vesti.
—Minuli ponedeljek dopoldne, dne 11. t. m. je bilo v Chicago prepeljano truplo pokojnega rojaka Frank Demšarja, ki je umrl dne 9. t. m. v Collinwoodu blizu Cleve-landa, Ohio po 3 mesečni bolezni — jetrki v najlepši moški dobi 31 let.
Pokojnega rojaka Frank Demšarja so tukajšnji Slovenci dobro poznali, ker je živel svoječasno tukaj neprestano pet let in je spa-*dal tedaj k društvu sv. Štefana št. 1. K. S. K. Jednote. Prerano umrli rojak Frank Demšar se je nato preselil iz Chicaga v St. Louis, Mo. kjer mu je po zimi 1. 1915. umrla njegova žena in edini otrok tudi za jetiko; za tem je pa živel zadnjih 9 mesecev v Clevelandu, O.
Društvo sv. Vida št. 25. K. S. K. Jednote, [ h kateremu je pokojni na zadnje spadal, ga je minulo nedeljo spremilo korporativno z zastavo na kolodvor, odkoder je bilo truplo prepeljano v Chicago v spremstvu prvega in največjega slov. pogrebnika A. Grdina.
Pokojnik zapušča tu v Chicagu svojo sestro omoženo Omerzel in svaka MakiL. Omerzel, v starem, kraju pa mater» 3 sestre in 3 brate, ki se nahajajo v vojni.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 17. t. na. dop. ob 9. uri s črno peto sv. mašo zadušnico, iz slovenske cerkve sv. Štefana na Resurrexion pokopališče v Summit, 111. Truplo pokojnika teži sedaj pri pogrebni-ku A. Linhartu; v petek ga bodo prepeljali v hišo Maks Omerzel-na na 1843 W. 23 St. kjer bo ležalo do nedelje zjutraj, ali do pogreba.
Člani društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. so naprošeni, da se pol-noštevilno udeležijo tega pogreba in da skažejo na ta način zadnjo čast svojemu bivšemu članu in so-bratu, ki je umrl daleč izven našega mesta, a je vendar želel počivati za vedno v Chicagu.—
Naj v miru počiva! Blag mu spomin!
—Društvo, v. Alojzija šte. 47. K. S. K. Jednote je imelo minulo nedeljo svojo redno mesečno sejo, katere se je udeležilo številno članov. Na tej seji se je vršila med drugimi točkami dnevnega reda tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo K. S. K. J. Delegatom je bil enoglasno izvoljen zastopnik društva sobrat Martin Nemanich.
Vsled želje nekaterih članov društva, se je za letošnjo polletno dobo spremenilo tudi čas mesečnega zborovanja. In sicer se bodo za naprej vršile seje tega društva vssko drugo soboto v mesecu namesto ob nedeljah. Ta sprememba velja za poletno dobo, mesec julij, avgust in septem'ber, kar naj članstvo društva vzame na znanje. V poletnem času je vsakdo rad prost ob nedeljah, zaTadi tega se je naredilo to premembo. Upati je, da bodo seje ob sobotah dobro obiskane.
Društvo sv. Alojzija je tudi določilo poslati delegacijo, sestoječo iz 5 odbornikov na slavnost društva sv. Janeza Krstnika št. 11. K. S. K. J. v Auroro, 111., ki se vrši dne 24. t. m. povodom blagoslov-ljenja in razvitja nove zastave.
Člani dr. sv. Alojzija št. 47 naj izvolijo tudi vpoštevati današnje naznanilo II. tajnika John Kra-mariča, ki se je te dni preselil na 2656 So. Kolin Ave.
—Sele pred nekaj meseci v Chi: cagu ustanovljena Slovenska godba priredi v soboto, dne 16. t. m. v Hoeifcerjevi dvorani na Blue Island Ave in 21 PL svojo prvo ali
ustanovno veselico s plesom in prosto zabavo. Vstopnina znaša za osebo 25c, dame v spremstvu moških proste. Prijatelj slovenske godbe dobrodošli!'
— Klub slovenskih 'piparjev", ali kadilcev priredi v nedeljo, dne 17. t. m. svoj prvi letni piknik, ali izlet v Riverside, ob Harlem ave. sredi senčnatega gozdiča na prostem. Postrežba in zabava bo izborna. — Kdor se nemerava udeležiti tega izleta, naj se takoj zglasi pri gostilničarju Martin Nemanich, 1900 W. 22. Street.
Ameriške vesli.
Važno glasovanje pri J. S. K. J.
Kakor znano, se je vršilo pri J. S. K. J. meseca maja splošno glasovanje za spremembo imena Jednote, jeli naj se isto prekrsti v Jugoslovansko Podporno Jednoto» ali naj ostane še staro ime Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Ker je pri tej Jednoti tudi lepo število članov naše K. S. K. J., hočemo pri tej priliki ob kratkem navesti izid tega zanimivega glasovanja. Istega se je udeležilo 90 društev, 6 pa ne. Za spremembo jc bilo oddanih izmed celokupnega števila od 63 društev 879 glasov za staro ime pa od 90 društev 3116 glasov, torej so ostali reformatorji označene Jednote za 2237 glasov manjšine. — Komentarja k temu menda ni potreba!! — Pravična in *tvar, ali staro-ime je zmagalo na celi črti; novo ime je pa sijajno propadlo. Menda se ne bo vsled tega pritožilo društvo štev. 104 J. S. K. J. na kako višjo instanco, na instanco — blamaže?
Velika katastrofa v rudniku.
Butte, Mont., 9. junija. — Sinoči je nastal v bližnjem "Speculator" rudniku požar vsled. pok varjenih električnih žic. Ogenj se je zanetil v dolenjih rovih, vsled česar je bil ves rudnik mahoma napolnjen z dimom, plameni, in plinom.
Ko se je po mestu raznesla novica o tej nesreči, se je prebivalstva polastil nepopisen strah, kajti marsikdo je mislil, da je našlo smrt v onem rovu več sto rudarjev. Ob času nastalega ognja je delalo v onem rovu nočni "shift" 415 rudarjev; od teh se je še pravočasno rešilo 213, ostali so pa še -.sedaj zajeti v goreči podzemeljski pasti. Ogenj se razširja tudi proti "Diamond" rudniku, kjer je gotovo zahteval tudi nekaj človeških žrtev.
Rešilno moštvo se je takoj podalo s svojimi aparati in pripravami v notranjost "Speculator" rova namenoma rešiti po ognju zajete rudarje, kojih primanjkuje še 167. Ravnateljstvo te bakrene družbe je v silnem strahu, če se je teh 167 rudarjev še pravočasno rešilo v poleg vodeči "High Ore" rov, ali ne; v nasprotnem slučaju so morda že vsi zadušeni vsled gostega dima? Da bi se nesrečnike tem preje rešilo iz nevarnosti, se je rešilnemu moštvu pridružil še oddelek vojaštva, poleg tega so brzojavili tudi v Red Lodge ln Colorado Springs za pomoč.
Prva dva rudarja, katera so do-vedli na površje sta bila John Coffeemelten in John Boyce; označena dva- sta pripovedovala, na kak slučajen način sta utekla smrti med gostimi oblaki dima.
Veselo poročilo.
Ko smo čitali o tej rudniški katastrofi, je nas navdal silen strah, da se je morda v gorečem "Speculator" rovu ponesrečilo tudi več naših rojakov. V Butte, Mont. je namreč precej številna slovenska - naselbina, kjer ima tudi naša K. S. K. J. svoje podrejeno društvo sv. Janeza Krstnika it. 14 broječe nad 200 članov. V to
Leto III. Vol
Vojni davek na bančne čeke. Washington, D. C., II. junija.—
Senatski finančni odsek je stavil danes v svojo davčno predlogo točko, da bodo morale vse banke rabiti posebne 2 centne znamke pri svojih čekih in "draftih" od $5.00 naprej na ta način namerava vlada dobiti letno do $10,000,-000 vojnega davka.
Vojni davek na sladkor bo znašal pol centa pri funtu, na kavo 2c, na čaj 5c, na kakao pa 3 ccate.
MRRINE CORPS MfiRrtS HOMES <> OF ITS M EM BE G S <> ^
Photos by Marine Corps Pub. Bureau.
V ZNAMENJU DOMOLJUBJA.
javili predsedniku tega društva sobr. Anton Terpinu. Čez par ur zatem je dobilo uredništvo našega ista že sledeče veselo poročilo: 'lamed članov našega društva se ni nihče ponesrečil. Vse v redu. A. Terpin, preds."
Registracija.
Glasom dosedanjih, še nepopolnih poročil iz raznih držav, se je minuli torek, dne 12. t. m. registriralo okrog 10,500,000 mladeničev in mož v starosti od 21. — 31. leta, to pa ameriških državljanov in i-nozemcev skupaj. Število reglstri-rancev v mestu Chieago, 111. znaša 301,284, cele države 111. pa 672,498. Od teh je bilo 549,013 belokož-cev, 22,289 zamorcev, 95,145 ino-zenrcev in 6051 podanikov iz Nemčije. Za oproščenje od vojaške službe se je izmed vseh teh prijavilo 333,673 registrirancev.
' Izjava predsednika Wilsona.
Washington, D. C. 9. junija. —
Predsednik Wilson je poslal te dni brzojavnim potom našemu poslaniku v Petrograd noto za začasno rusko vlado; vsebina te predsednikove izjave je bila še le danes dana v javnost. Ista vsebuje točke in pogoje, vsled katerih se Združene države bojujejo z nemško vlado. Predsednik Wilson izjavlja, da se ameriško ljudstvo bori :
1)	Za osvobojen je narodov po vsem svetu in odpravo avtokra-cije.
2)	Samovladanje narodov in neovirani razvoj istih.
3)	Za uničenje nemške splet-karske mreže, ki ovira svetovni mir in svobodo.
4)	Za prečrtanje namena Nemcev, da bi svojo mejo raztegnili iz Berlina tja do Bagdada.
5- Odločna prepoved, da naj se po končani vojni ne uvede več takozvanega "Status quo'*; evropski zemljevid naj bi se po vojni do cela prenaredil in predru-gaeil.
Predsednik Wilson je v tej izjavi omenil, da Američani s to vojno nikakor ne zahtevajo kakega materijelnega dobička, ali samo pesti tuje zemlje.
Združene države bodo pač pri svoječasno se vršeči mirovni konferenci odločno zahtevale:
svrho smo minulo nedeljo brzo- 1- Da se ne sme siliti nobfenega
naroda, ali ljudstva, da bi moral živeti pod suvereniteto ali vlado, pod katero noče živeti.
2) Da se ne sme nobenega o-zemlja premen jati drugače, če se ne zagotovi ljudstvu istega ozemlja ali pokrajine svobode in možnosti do obstanka.
'J) Vojne odškodnine naj se ne nalaga drugače, kalkor samo onim oblastim, ki so vsled svoje lastne krivde povzročile kako škodo.
4)	Moč vladarstva se bo zopet podelilo samo onim, ki bodo skušali vzdrževati bodoči trajni svetovni mir in pospeševati srečo človeštva.
5)	Ko se bo vsa ta blaga načela odobrilo in priznalo, naj se vsi osvobojeni narodi s svojimi silami združijo v mednarodno ali svetovno Ligo miru in pravice, ki naj bi za vedno odvračala svetovne spore in vojno.
V tej svoji izjavi ni predsednik Wilson nič naravnost omenil iglede Belgije, uničene Srbije, Črne gore in Rumunske. Razume se pa iz njegovih zahtev, da se bo moralo po vojni vse te države nazaj vrniti in postaviti na stališče, kaikoršnega so zavzemale pred vojno. Skoro gotovo bodo morali dati Nemci Francozom nazaj tudi Lotaringijo in Alzaško; Avstrijci pa morda Italijanom samo južni del Tirolske.
Predsednik Wilson obljubuje v svoji zadnji'izjavi, da bo deloval na to, da se podeli Poljski zopet samoupravno vlado; Čehom in Hrvatom je tudi obljubljena avtonomija ter nekaterim drugim manjšim narodom Avstro-Ogrske monarhije (Morda tudi Slovencem?!) — Rumunski se namerava priklopiti del Sedmograške (Transilvanije), Armence se bo pa rešilo iz turškega jarma.
Razni diplomatje so pri tem celo mišljenja, da se bo podelilo po vojni tudi Irski popolno neodvisnost in svobodo.
Roparji odvedli milijonarju otroka. V
Springfield, Mo., 9. junija. — Neka dobro organizirana. družba roparjev je že pred več dnevi odvedla edinega 14 mesecev starega sinčka premožnega bankirja J. Holland Keet. Svoj človeški plen so imeli roparji skrit na neki farmi in so zahtevali od očeta
Od 10. do 16. t. m. se vrši po raznih ameriških mestih "Morna-rični teden" za nabiranje prostovoljcev. — Vlada Združ. držav je uvedla za one domoljubne državljane, ki žc služijo pri mornarici .posebne napisne karte, katere lahko njegovi sorodniki javno obesijo na vrata njegovega stanovanja. Napis take tablice vidimo v gornji sliki na levo, na desno je pa družina dotičnega mornarja. Vojaška oblast izdaja tudi posebne listke takim mladeničem in možem, ki so se prijavili za mor-
Inozemske vesti.
Italijani poraženi.
London, Anglija, 8. junija. —
Kakor sc poroča iz avstrijskega glavnega armadnega stana, so iz-gulbili Italijani tekom zadnjih 3 dni na goriški fronti 10 tisoč mož. Poročilo se glasi sledeče: Ko je skušal včeraj sovražnik napasti naše čete v vipavski dolini in na kraški planoti, je naletel pri tem na silen odpor in poraz. Avstrijske čete so vse silne napade junaško odbile iu pri višini Jamiano raztegnile svoje pozicije.
Samo tekom zadnjih 3 dni snio odvedli v vojno jetništvo^ nad 10J000 italijanskih vojakov, in 256 častnikov; med slednjimi se je nahajalo četvero častnikov italijanskega generalnega štaba. Na nekaterih točkah smo zajeli po cele italijanske polke do cela nepoškodovane; tako na primer peš polk št. 86 z 2686 možmi, pešpolk št. 60 z 1932 možmi in pešpolk št. 71 z 1831 možmi.
Sovražne brigade iz Verone, Syracuse Puglije in Ancone, h katerim so gorioznačenl polki -.spadali, so do cela uničene. Pri nekem predoru blizu sv. Ivana smo za-
narico, pa so bili zavrnjeni vsled telesne nesposobnosti. Odtis take- vzeli vso sovražno vojaško bolniš-
ga listka vidite na levi ^trani zdo-lej.
odkupnino, če hoče, da dobi otroka živega - nazaj. Navzlic marljivemu iskanju in zasledovanju ni bilo šerifom mogoče dobiti to roparsko družbo v pest. Pač so pa našli danes truplo ukradenega otroka v nekem studencu na Greenshavv farmi.
Nemški zarotniki obsojeni
Philadelphia, Pa., 9. junija. —
Zvezna velika porota je danes tukaj obsodila Maks D. Thieri-chens-a, bivšega kapitana zasežene nemške pomožne križarke "Prinz Eitel Friedrich". Zaeno s tem kapitanom so bili obsojeni tudi njegovi zavezniki: Adalbert K. Fischer, Mrs. Helena Fischer in Henrik K. Rohner. Preiskava je dognala, da so označeni nemški zarotniki skrivoma pošiljali in dajali blago nemškim parnikom.
Potres v San Salvadorju.
New York, N. T./9. junija. — Danes je dobila tvrdka Bloom Bros., ki zastopa republiko San Salvador brzojavno poročilo, da mesto San Salvador ni bilo dne 8. t. m. popolnoma uničeno od potresa, da znaša število mrtvih le nekaj nad 200; potres je naj-bolj divjal v okolici mesta, vsled česar so porušene skoro vse hiee.
Italijanska komisija.
Washington, D. C., 9. junija.— Italijanska vojna komisija, ki se mudi tu v Združenih državah že par tednov, je imela danes svoje zadnje posvetovanje z zastopni-kimi ameriške vlade. Italijani so trdno prepričani, da jim bodo šle Združene države še v bodoče na roke s tem, da jim bodo dale na razpolago denar, živež in parnike.
V ponedeljek, dne 11. t. m. se bo podela označena italijanska komisija proti osrednjemu zapa-du obiskat razna znana mesta.
nico; bojno -polje je daleč na okoli pokrito s trupli padlih Italijanov.
Dne 5. t. m. so se spustili laški letalci daleč preko naše fronte in so obiskali razne vasi in kraje na Krasu, med temi ceio glavno mesto Kranjske — Ljubljano, in obrežne kraje na koroški ter tirolski meji. Sovražni letalci so spuščali na tla bombe, vsled če.sar je bilo par civilistov ubitih, vendar niso pri tem povzročili ti letalci kake materijalne škode.
Število vojnih vjetnikov.
Amsterdam, Nizozemsko, 15.
maja (pismeno poročiio). — Centralne oblasti (Nemčija, Avstrija, Bolgarija in Turška) imajo dose-daj približno 3 milijone \ojnih vjetnikov. Tako poročajo nemški uradni listi. V Nemčiji je 1,690.-731 vjetnikov vštevši 17,474 častnikov, v Avstriji 1,092,055, v Bolgariji 67.582, na Turškem pa 23,903; torej skupaj 2,874.271. To število se deli sledeče:
2,080.699 Rusov, 368.607 Francozov, 154,630 Srbov, 98.017 Italijanov, 79,033 Rumuncev, 45,241 Angležev, 42437 Belgijcev in 5,607 Črnogorcev.
Ameriška ladja potopljena.
London, Anglija, 11. junija. — Zadnje dni je nek nemški podmorski čoln potopil blizu francoskega obrežja ameriško jadrnico "Magnus Manson", ki je vozila les iz nekega ameriškega pristanišča. Moštvo te ladje se Je pravočasno rešilo.
General Pershing v Londonu.
London, Anglija, 9. junija. — Danes je sprejel angješki kralj v avdijenco ameriškega generala John J. Pershing, ki je došel semkaj, da bo vodil ameriške čete na francoskoj fronti. Kralj Jurij je sprejel Pershiniga nad vse prijazno ter uljudno. Za jutri je Pershing povabljen v Buckingham palačo na kosilo k angleškemu kralju.
Is nrada tajnika društva it. Štefana štev. 1. K. 8. K. JT. 0*1-' / cafo Illinois.
Ne vem, ali nekateri člani tudi našega društva ne znajo, ali nočejo citati uradnih društvenih in Jednotinih naznanil, ker se ne ravnajo po njih ti
Že večkrat sem na tem mestu prosil in opominjal članstvo našega društva, da naj mi takoj po 3. juniju izroči ali dopošlje potrdila (listke) o letošnji opravljeni velikonočni dolžnosti. In žal — navzlic temu še nimam do danes vseh listkov skupaj, manjka mi jih še okrog 50. Jaz ne bom hodil od hiše do hiše trkat na vrata: Dajte mi listek! — To ni moja dolžnost. Vsakdo je imel dosti prilike za to in vsakdo ve, kaj bi moral storiti.
Torej danes poslednjič opominjam vse one člane (ice), ki še niso oddali listkov, da naj to zanesljivo store do prihodnje sobote, dne 16. t. m., kajti označeni dan bom jaz poslal natančno u-radno poročilo duhovnemu vodji K. S. K. J. Kdor bo označen v tem poročilu, da ni opravil svoje verske dolžnosti, naj si potem posledice sam pripiše 8 pozdravom
Math Grill, tjnik. 2317 So. Kroll Str. Chicago, 111.
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J. v Joliet, 111., je imelo svojo redno mesečno sejo predzadnjo nedeljo, dne 3. junija. Na tej seji se je vršila volitev društvenih delegatov za XIII. konvencijo K. S. K! J. Poleg našega rednega delegata, ali zastopnika sobr. John Težak-a so bili še izvoljeni: George Stonič, star., Frank Hočevar, Anton Golobič • in Anton Fritz. Torej bo poslalo naše društvo pet (5) delegatov na prihodnjo konvencijo.
i Kakor je bilo že enkrat omenjeno, je nase društvo sklenilo že na seji dne 6. maja da se udeleži blagoslovi jen ja nove društ. zastave dr. sv. Janeza Krstn. št. 11 K.
5.	K. J.» Aurora, 111. vršečega se dne 24. junija t. 1. V to svrho bo imelo naše društvo najete posebne kare za tja in nazaj; vožnja, za tja in nazaj velja 50c za osebo. Prosim torej člane našega društva, da naj se zberejo v nedeljo, dne 24. junija ob 7. uri zjutraj v navadnem šolskem prostoru, da gremo potem skupaj na kare, ki nas bodo čakale pred slovensko cerkvijo sv. Jožefa. Kare odpeljejo od tu točno ob pol 8. uri zjutraj in nazaj iz Aurore ob
6.	uri zvečer. Z nami se lahko pelje vsakdo, bodisi moški ali žen-Bka, čeprav ne spada k našemu društvu, samo da si že prej omisli vozni tiket, ki stane, kakor že o-menjeno samo 50c za tja in nazaj. Zatorej prosim vse one vdeležni-ke nečlane* ki se mislijo ž nami voziti^ da naj kupijo tikete najkasneje do 20. junija, da nam bo potem mogoče določiti skupno število izletnikov in skupno število kar. Vozni listki se dobijo pri predsedniku našega društva sobr. Anton Golobič in pri tajniku John Vidmar/
Ker je velikomočni čas že pote •kel in ker je še vseeno nekaj članov in članic, ki mi še niso izročili spovednih listkov za 1. 1917 jih s tem še enkrat in slednjič o-po-zarjam, da naj to storijo naj kasneje do 18. junija t. 1. pri tem so vpošteti tudi oni člani, ki so na potnih listih. Jaz moram poslati natančno tozadevno poročilo na duh. vodjo K. S. K. J. kar se bo že malo zakasnelo. Bil sem primoran ta rok za par dni podaljšati, zaradi nekoliko članov in članic. Upam torej za trdno, da bo sedaj oddal vsak svoj li-etek.	' w s
• Ker bo ob koncu tega meseca polletni računski zaključek, vsled tega opominjam s tem one člane in članice, ki še niso poravnali društv. dolga, za tekoči mesec* ali že aa dlje časa, da naj to za gotovo storijo do 24. junija, ker potem bom zaključil knjige in račune za prvo polletje 1917 in iste predložil sobratom nadzornikom društva v pregled in potrdilo. S sobratskim pozdravom
tajnik.
Iz urada društva sv. Janeza Krstnika štev. 13 K. S. K. J., Bi-wabik, Minn, se naznanja onim članom in članicam, ki še niste poslali spovednih listkov za 1. 1917 — da jih dopošljete na podpisanega tajnika najkasneje do 15. junija, ali t. m. Označeni dan moram namreč poslati tozadevno poročilo na duhovnega'vodjo K. S. K. J.
Pozdrav vsem sobratom in so-sestram K. S. K. J.
M. B. Tometz, tajnik.
Box 81 Biwabik, Minn.
NAZNANILO.
Iz nrada H tajnika dr. sv. Aloj zija it. 47 K. S. K. J.
Chicago, 111.
6 tem naznanjam vsem članom tega društva, da sem se preselil s štev 1922 W. 22 Str. na št. 2656 (South Kolin Ave., Chicago, 111. Vsled tega prosim vse cenj. člane našega društva, da naj si moj novi naslov dobro zapomnijo v. slučaju, da kdo oboli* ali se ponesreči. Vsi taki člani naj se obrnejo zanaprej na zdolej ' podpisanega pismeno, ali ustmeno.
S sobratskim pozdravom do vseh članov našega društva in K. S. K. J.
John Kramarič, II. tajnik.
2655 So. Kolin Ave.
NAZNANILO.
Iz nrada prvega tajnika društva "Jezus Dobri Pastir" št. 49. K S. K. J. Pittsburgh, Pa.
Vsi člani gori omenjenega društva so naprošeni, da oddajo svoje spovedne listke društvenemu tajniku, ker. jaz ne morem hoditi od hiše do hiše in listkov pobirati. Jaz vem, da je opravil član svojo versko dolžnost, ali jaz moram imeti tudi listek v rokah, ker drugače mi je nemogoče sestaviti resnično poročilo na duhovnega vodjo K. S. K. J.
Prosim vas, cenjeni člani torej še enkrat, da mi oddate vsak svoj listke najkasneje do 15. junija t. 1., ker isti dan odpošljeni poročilo kakor uradno zahtevano. Vem, da je za to poročilo že skrajni čas; a jaz hočem vseeno še počakati do 15. t. m., da bom imel do tedaj vse listke v rokah.
'Nadalje opozarjam vse člane našega društva, da se morajo pol-noštevilno udeležiti prihodnje seje, vršeče se dne 17. junija, ker na isti seji se bo določilo, ali bomo poslali delegata na prihodnjo konvencijo, ali ne? in koga bomo za to določili?
V drugem oziru bo prihodnja seja polletna; zatorej so naprošeni vsi člani, da se iste udeleže zanesljivo in da naj vsak svoje prispevke pri društvu v redu poravna, da bom zamogel dati čisti račun našim društvenim nadzornikom.
Pozdrav do vsega članstva K. S. K. Jednote
Joseph L. Bahorich, tajnik.
NAZNANILO.
Vsem članom društva Srca Jezusovega štev. 54 K. S. K. J. v Chisholmu, Minn., se $ tem naznanja, da se vršila prihodnja mesečna seja dne 17. junija dopoldne v Steve Praprotnikovem prostoru.
Vabijo se vsi člani, da se te seje polnoštevilno udeleže, ker bo več važnih točk na dnevnem redu, tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo K. S. K. J.
ISratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
' F. Fierst, ml. tajnik.
gotovega
ležila seje, saj. vendar ni tako huda stvar,v za par ur, ako je mol
količkaj na svojem mestu, bo rad varoval otroke, da bb šla žena na sejo, in tako opravila svojo dolžnost kot članica društva.
Nadalje opominjam vse ene članice, katera ste zaostale z mesečnim asesmentom, da to poravnate gotovo do dne 17. junija t. 1. Ker je pri nekaterih članicah tolika zanikrjaost glede plačevanja društvenih asesmentov, radi tega sem primorana bolj strogo nastopiti. Povem, da se bom brez usmiljenja ravnala po pravilih. To gotovo ve vsaka, da društvo je treba vsak mesec najkasneje do 24. plačati; ali pa plačati naprej. V tej točki bom na prihodnji seji še veliko povedala, da boste same izprevidile, da je res potrebno se bolj strogo ravnati.
Nadalje prosim, da naj me vsa-ktera opomni za certifikat* katera ga še ni vzela domov. Da, tukaj se zopet kaže, koliko brige imate za društveno stvar. Že eno leto i mam nove certifikate, pa jih žal samo na izprehod nosim od doma do dvorane, > (Nadalje vabim vse članice našega društva, da bi se v velikem številu zbrale na veselici, katero priredi npva Slovenska godba na soboto večer dne 16. junija t. 1. v veliki Hoerberjevi dvorani, — Blue Island Avenue in 21. PL
Pozdrav na vse članstvo K. S. K. Jednote,
X. Kobal, tajnica
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam člani cam društva sv. Ane štev. 123 Bridgeport, O., da sem prejela certifikate od glavnega tajnika, Zato vabim članice, da naj pride jo na prihodnjo sejo dne 17. juni ja, da bo vsaka dobila svoj novi certifikat.
Na tej seji se bo ramotrivalo tudi o nasvetih, katere želi naše društvo predložiti prihodnji konvenciji. Vsake članice je dolžnost da se zanima za našo dično orga nizacijo in da izrazi svoje mnenje v času ko se bliža konvecija.
Sestrski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. posebno pa članicam dr. sv. Ane štev. 123.
Josipina Hočevar, tajnica.
ZAHVALA.
V imenu celega društva sv. A-ne *tev. 139 K. S. K. Jednote La Salle, 111. se tem potom najpri-srčnejše zahvaljujem vsem gostilničarjem in trgovcem, kateri so kaj darovali za naše društvo. Zahvaljujem se tudi vsem pivoto-čem, ki so tako neumorno gostom stregli in s tem pripomogli, da se je veselica tako nepričakovano dobro obnesla, ker čisti dobiček i-ste znaša $170.00. Dolžnost na tem mestu mi je, da se pred vsem zahvalim cenj. Bruderjevi družini, ki je največ pripomogla, ka-Ferenčaku za njunf>č ». brke foo kor tudi g. Math Povsetu in g Pavel Ferenčaku za njun velikodušni dar. Vsem jih toplo pripo ročam, ako potrebujete to ali o no, zatecite se k svojim trgovcem, ker tudi oni nas v enakih slučajih poznajo. Torej se še enkrat zahvalim vSem udeležencem naše zadnje veselice, ob enaki priliki smo tudi me Vam na razpolago.
Pozdravljam vse so sestre naše ga društva sv. Alne *tev. 139 in Vam kličem na zopetno svidenje kadar bodemo novo zastavo razvile.
Marija Stnšek, tajnica
NAZNANILO.
Iz urada društva Marije Pomagaj štev. 78 K. S. K. J. Chicago, 111. se naznanja vsem našim članicam, da se vdeležite kolikor mogoče v obilnem številu prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo, dne 17. junija t. 1. — Na tej seji bo volitev delegatov ako jih bomo poslale na 13. glavno zborovanje K. S. K. J. in nadalje imamo tudi več drugih zelo važnih točk za rešiti. Zatorej Vas prosim, drage mi sestre, da naj bi se vsaj dvakrat v letu: me« seca junija in meseca decembra
Willard, Wis.
Cenjeni sobrat urednik: —
Prosim, da priobčite zopet par vrstic, ker se noče od tukaj nihče drugi oglasiti — se pa zopet jaz.
Našemu rojaku Frank Kokelj nu je umrl te dni 4 leta star sinček, po 10 mesecev trajajoči bolezni ; tem potom mu izrekam naše iskreno sožalje, kot dobreaau članu naše Jednote^ — Bojak Pavel Mara je prodali svojo farmo rojaku Martinčiču iz La Salle, 111. — Minuli teden se je preselil v zakonski jarem en par, kateremu želimo obilno sreče in božjega blagoslova.
Tukajšna sirarna dobre napreduje, ker pride vanjo vsak dan od 9 do 10 tisoč funtov mleka; pa še bolj bi naša slovenska sirarna in mlekarna lahko napredovala, če bi ji nekateri naši rojaki tako ne nasprotovali. So -nekaiteri izmed njih tako navezani na znano geslo: Svoji k svojim, d a rajši vozijo stoje mleko celo miljo bolj
leč ali stran, m (o to celo taki, k& imajo tudi delnice pri slovenski sirarni!? To Vam povem, da s tem dosti ne morejo škodovati drušbi, temveč bolj sainii nasprotujejo. Slovenci moramo držati skupaj, potem bo šele prava složnoat v vseh oJrih. — Lahko zlomiš eno samo palico, ne moreš jih pa zlomiti več skupaj. V slogi je moči to si naj vsakdo zapomni.
Bojaik Lukas bode zgradil moderni hlev za Živino. Kes, tudi živina potrebuje zrak in svetlobo kakor človek, zato naj vsa'kdo gleda, da bo postavil hlev z več okni, če pa hočeš, da »bo hlev še bolj svitel, pa ga pobeli od znotraj z apnom. Če bi to morda kravi preveč vid jemalo, ali škodilo njenim očem, — pa ji kupi zelena očala, ker to je menda sedaj najnovejša moda. Krava bo s takimi očali videla navadno slamo ca zeleno travo in mleka bo tu na WiltaVdu kot vode. — _ Dobila bi se morda tudi taka kravja očala, kot so sipe pri Happyjevem poslopju: rujave.
Naš slavni "Pečlarskl" klub vedno narašča, tako, da bo treba tudi nekaj "pečlaric" dobiti, da se ta naval ustavi. — Dežja ima mo dovolj in celo preveč; za to leto ga bo morda že zadosti, če suša od strani ne pritisne. — Župni-šče že imamo, samo bolj staro je ker novega ni bilo za postaviti smo pa tistih 40 oralov zamenjali z rojakom Marinšičcm, sedaj sta nujočim v Sheboyganu. Seveda nekaj «e bo še dodelalo, da bo bol.i udobno. Zvon bo tudi enkrat — morda že kmalu — zapel, čc se bo zadosti zanj nabralo. Te dni smo dobili iz Brockwaya, Minn, mislim $11.00 v to svrho od Mrs. James Justin. Hvala lepa za ta dar nji in vSein darovalcem! —Bog Vam povrni!
Tukaj sta se pred kratkim naselila rojak Arh in Zelj, oba iz Chicaga; s tem smo dobili zopet dva člana za naše društvo sv. Družine *t. 136, ki se hvala Bogu precej širi. Tisti, ki še niste pri nobenem društvu imate sedaj le po priliko za pristop. Ne odlašajte vedno za jutri! Nesreča nikdar ne počiva. — Novim naseljencem ali našima sosedoma Arh in Zelj, želim mnogo uSpeha, zdravja* srečo in dobro letino tukaj v naši sredini!
Nekateri me vprašajo pismeno, kako je tukaj? Torej, ako imaš dosti denarja in ga hočeš kmalu potrošiti, kupi smrekove štore; na ta način si bo5 tako žep olajšal; kar se je žal že marsikateremu pripetilo; ako imaš pa malo denarja in dobro voljo, si pa kupi gozd z trdim lesom, da si boš la hko z drvmi odpomogel; štor prekmalu segnije in strohni. Ali si pa kupi že obdelano farmo, da se boš kar na plug vsedel in veselo cel dan oral, še bolj veselo pa žel.
Delegata za prihodnjo konveci-jo ne moramo dobiti, ker niso še kumarce zrele, da bi jih nesel s sabo> drugače se pa ne izplača, ker je naša društvena blagajna bolj kumrna in še nezrela; ako pa katerega veseli, pa naj se zgla-si pri seji!
Pozdrav vsem članom K. S. K Jednote ter čitateljem tega lista
Happy.
Pueblo, Colo.
Spretni in nadarjeni igralci in igralke so v kratkem času razveseljevali naše rojake kar z dvema igrama, ter so tem potom nabrali lep pripomoček svoji cerkvi in šoli. — Dne 27. majnika se je ponovila znana narodna igra "Ro-kovnjaei". Nabralo se je mnogo občinstva in splošno se je govorilo, da so se igralci in igralke še dosti bolje postavili, kakor prvikrat. Kar naravno, zares izvrstno so izvrševali posebno glavne uloge; gospica Johana Smerke-Polonio; g. Walter L. Predovič-Ferdinanda, g. John Germ-Blaža. Tudi vSi drugi so bili naravnost vtopleni v značaj svoje dotične uloge. Bili so sledeči: G. J. Ko-govšek, g. R. Roblek* gospodične, Ana Snedec, Helena Perko, Fran-ica Roje, Kristina Blatnik Katie Thomas, Rosie Snedec, Katie Jerman, Marija Gregorič, Katie Ger-šič, Marija Zobec, Marija Princ Rosie Pugel, gg. L. Jenko, R. Puh, A. Jeršin, L. Zupančič, J. Lesar, F. Roje, Jake Papež, P. Zernec. And. Raspet, Ton. Prijatel, Joe Pritekel, John Anžič, J. Kral, A. Zalar, J. Kambič.
-Dne 3. junija so pa naše gospodične priredile ganljivo igro 'Prisegam". Menda je prena-polnena dvorana še posebno nav-
duševala Mstrowmna dekleta, da so vseskozi slikale tako pravilno in zanimivo značaje avojfh ulog. Ljudje so komaj čakali, da se je prikazala gosp. Ivana Smerke kot Klara* prav naravno je nastopala gosp. Ana Snedec kot oblastna ga. Ljudmila, mnogo razvedrila in veselega smeha so vpletle gospodične Regina Skiff, Mary Zobec in Kristina Blatnik, prijetno obnašanje gosp. Helene Perko, kot uboga najdenka Ivanka nam je kar solze privabilo. Enako spretno in spodbudno je nastopala gosp. Francika Roje, in članice Kuharskega kluba, gospice Rosie Pugel, Katie Jerman, Katie Thomas, RoSie Snedec, Mary Gregorič* Carie Prelesnik, Katie Ger-šič so izredno lepo vpletale šaljive prizore. Seveda je tudi milo petje pripomoglo izdatno k za-željnemu uspehu. Po dvorani se je slišalo: Ce bi igro jutri ponovili, bi zopet prišel . . .
Ce v igro "Prisegam", kakor tukaj, umejo uprizoriti igralke blaga in graljiva čuvstva, in če se govori razločno, tedaj so v nji vzvišeni nauki v prikupni, zares čarovni obleki igralk, ki nevede vtisnejo trajno in blagodejno moralo.
Poročevalec.
NAZNANILO IN VABILO.
Cenjenemu slovenskemu občinstvu v Chicagu in okolici se naznanja, da priredi Slovenska godba svojo vstanovno, ali prvo plesno veselico v soboto, dne 16. junija t. 1. ob 7 uri zvečer v Hoerberjevi dvorani na 21 PI. in Blue Island Ave.
Ker je bil to redek in težaven slučaj, da se je po preteiku 18 let v našem chikaškem mestu zopet ustanovila Slovenska godba, bo vsakega prijatelja godbe gotovo zanimalo čuti, kaj so se naši vrli domaČi godci tekom nekaj mesecev že priučili.
Ta dan bo kaša Slovenska godba prvič javno nastopila z proizvajanjem raznih plesnih komadov, koračnic in drugih znanih narodnih godbenih točk. Skupaj bo igralo 15 mož in fantov pod vodstvom našega vodje Mr. Frank Padera, rodom Čeha.
Zatorej so že sedaj uljudno vabljeni vsi prijatelji slovenske godbe in plesa, da nas dne 16. junija posetijo v obilnem številu. Čisti dobiček te prireditve je namenjen v pokritje nakupa inštrumentov, ali godal. — Vstopnina bo znašala samo 25c za osebo. — Za dobro postrežbo in vsestransko zabavo bo preskrbljeno. Torej na veselo svidenje dne 16. junija!
Za odbor Slovenske godbe: Anton Stonkh.
(Advertisement.)
Prebava js
odvisna od teka knza).
(o-
Znano in uljudno voščilo: "Voščim ti dober tek" je pomembno, ker je ravno dober tek med vsemi prebavnimi pripomočki upli-veninzelo važen. Če nimate teka, vzemite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo je sestavljeno iz grenkih zelišč, ki so velike zdravilne vrednosti. |sto izčišča črevesje, povrača tek in pospešuje prebavo. Posebno je priporočljivo pri zabasanosti (zapeki) »napenjanju, glavobolu, migreni, nervoznosti in pri vseh drugih želodnih neprilikah. To je zdravilo in ne opojna pijača. Cena $1.00 v lekarnah. — Ne trdite, da ni več pomoči za onega, ki trpi vsled revmatizma ali nevralgi-je. Dajte dotičniku malo Triner-jevega Linimenta in potem boste sodili drugače. Izborno zdravilo tudi za odpravo oteklin, ran itd. Cena 25 in 50 centov v lekarnah; po pošti 35 in 60 centov. Joseph Triner, izdelujoči kemist, 1333— 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advertisement.)
Še je eas do 20. junija! ij
za
MOHORJEVE KNJIGE.
Zveza Katoliških Slovencev bo izdala letos četvero knjig kot nadomestilo za teško pogrešane Mohorjeve knjige, katerih vsled vojske ni mogoče dobiti iz starega kraja, namreč:
1. KOLEDAR ZA LETO 1918
bode obsegal poleg lepih in podučnih povesti tudi imenik udov in naročnikov, ki bo nekak adresar Slovencev v Ameriki.
2. "IZ ŽIVLJENJA".
To bode knjiga povesti, ki bode nadomestila "Slovenske Večemice".
S. "IZ SRCA DO SRCA"
bo zanimiva brosurica, ki je že dolgo Časa naša krvava potreba
' 4. SLOVENSKO-ANGLEŠKI KATEKIZEM,
kakor ga je izdal Baltimorski cerkveni zbor.
Za te štiri krasne knjige plača vsak ud $1.00 in za poši-Ijatvene stroške }0 centov.
Kdor pridobi pet ndov, dobi knjige brezplačno. Naročnina naj se pošilja na:
"SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS" 62 St. Marks Place,	New York, N. Y.
VABILO
na veliko gledališko predstavo "SAD OREHA." drama v 4. dejanjih, spisal E. Gangl. katero uprizori SLOV. MLAD. SAM. PODP. DRUŠTVO "DANICA". — IZ CHICAGA, ILfL. — V NEDELJO DNE 17. JUNIJA 1917. v Slov. Narodnem domu, La Salle, 111. OSEBE:
Gospa Taševa ............... ga. Helena Kušar.
Franc, njen sin................ g. Frank Jereb.
Pavlina, njena hči ............ gdč. Ema Jorga
Župnik Bregar ................ g. Frank Zaje
Profesor Pavel Klemenčič ...... g. Karoi Vesel
Katarina, njegova mati.......gdč. Ema Kenig
Ana, njena hči .............. gdč. Ana Kenig
Tone Muren, njen mož----.... g. Martin Miller
Anka, njiju hči ............ gdč. Cirila Kušar
Profesor Jožef Celina ........ g. Ivan Pičman
Zdravnik............................ g. K. V.
Primož.................... g. Ivan Gradišar
Dekla Mina > , , ............ ga. Minka Novina
Soseda............................ ga. M. N.
Režišer .... ................ g. Frank Mravlja
Začetek točno ob 7 uri zvečer. Sedeži prve vrste po 50c —Sedeži druge vrste 35o Vstopnice k tej predstavi so še sedaj na prodaj v Narodnem Domu; dobiti jih bo tudi na večer pri blagajni. Rojaki in rojakinje iz La Salle, Ill,( in ofcolice!
Vdeležite se te velezanimive gledališke predstave v obilnem številu! Za mnogobrojno udeležbo se uljudno priporoča:	Dramatični odsek društva "Danica".
I Versko znanstvene razprave, i
NEKAJ ODGOVORA NA LETA. KE, KATERE IZDAJA • DRUŠTVO ST. 4. S. 8. Z. V MILWAUKEE, WIS.
Kot učitelj tukajšnjega Dramatičnega kluba "Jutranja Zarja" sem se napotil v tukajšno cerkveno dvorano kjer stoji oder že prej omenjenega kluba; ko pridem notri, zagledam— v moje veliko začudenje številno letakov, ki so posebno naperjeni proti kat. Cerkvi, kakor tudi proti njenim služabnikom, t. j. duhovnom.
Kot sina kat. Cerkve, ali katoličana, me veže dolžnost, da pobijam vse dotične lažnjive dokaze tukajšnjih sanjavih "svobodomi-selcev", kateri trdijo, da kat. Cerkev in njeni služabniki se nikoli niso česa storili v prid revnega delavskega sloja, ampak, da samo molzejo ubogo delavstvo v svoj prid in dobiček. Zatorej vas vprašam veleučeni svobodomisel-ci: kje imate dotične dokaze? In še enkrat: kje jih imate, da si u-pate trditi lažnjivo o vsem, kar je poštenemu katoličanu svetinja pradedovj kje imate vse te dokaze? — na plan ž njimi! — Pa naj preidem k stvari sami.
Torej 8vobodomiselci, kaj je storila kat. Cerkev za delavce? Dosti je krivice na svetu. Preprosti delavec stavi za bogatine po mestih sijajne palače in druga, sladnostini in razuzdanostim namenjena poslopja, sam pa mora največkrat stanovati v najbolj nezdravih pritličjih in kleteh; bere o veselicah bogatinov, a on, ki druge bogati s svojim delom, se jih ne m4ore udeležiti. Vidi krasna, svilena oblačila, razložena v oknih in narejena z njegovimi rokami, a njegov zaslužek mu ne dovoli omisliti si jih; ozira se po razsvetljenih oknih; petje, ples, godba, smeh in veselje mu donijo na ušesa; avtomobili prevažajo gospodo mimo njega na zabave, ljudi enakega mesa in enake krvi, dočim mora on, njegova žena in o-troci okušati vsa trpljenja in britkosti siromaštva. Koliki prepad med kapitalistom in delavcem? Kolika krivica? Oni, ki stori največ dela, dobi najmanj in ima najmanj. Poštenost in pridnost se oblači v cunje, oderuštvo pa v svilo; izmučeni delavec vživa suh kruh če ga ima; postopač, izkoriščevalec živi pa v potratnosti, in živi od tega, kar odtrga ali premalo plača svojim delavcem. Ali je to volja Božja? Svobodomiselni učitelji okrog onega letaka pripovedujejo svojim učencem, da kat. Cerkev uči, da je to volja Božja! Ne, ne in tisočkrat ne. Kat. Cerkev ne uči, da je to volja Božja, ampak, da je to proti volji Božji in celo vnebovpijoči greh; greh tako velik, da ga noben sodnik na svetu ne more zadostno kaznovati, ampak le Bog sam. Volja Božja pa je, da vi, katol. verouka nevešči učitelji vzamete katekizem v roke in se ga učite, da ne bodete varali svojih učencev.
Druga laž svobodomiselnih kolovodij, ki ne znajo zgodovine, ali jo pa nalašč pačijo je: Cerkev ni ničesar storila za zboljšanje delavskih razmer. Da bi taki svobodomiselni ptiči delavstvo odtujili veri in mu jo omrzili, pridobili pa delavstvo za svoje namene — žepe, skušajo kat. Cerkev mu pri-studiti z vsemi sredstvi, jim zato ni nobeno sredstvo preslabo, da bi le dosegli svoj namen. Zdaj slikajo sv. Cerkev, kot zastarelo, brezbrižno napravo, zdaj jo hinavsko dolže, da pospešuje temo in nevednost in da muči vest; zdaj odvračajo delavstvo od vere z go-rostasnimi lažmi, obrekovanjem in sramotenjem, zdaj vžitke, če Cerkvi obrnejo hrbet. Zakaj vendar sebe ne osrečite, ko znate učiti druge, kako človek lahko postane srečen?
"Kaj je kat. Cerkev za vas delavce naredila? Nič." — Tako ti plitvi učiteljčki kličejo delavcem. "Ona vas tolaži samo z nebesi, a-li je pa sploh že kaj storila za vašo zemsko srečo in blaginjo?"To je hudo očitanje, polno sovraštva in mržnje do kat. Cerkve.
Gospodje okrog dotičnega letaka! Očala na nos, knjigo v roke, nepristransko (ne pa od Cerkvi sovražnih brezvercev spisa-ih) zgodovino v roke, da malo poučite sebe in svoje lahkoverne bralce. Ali vam je znano pismo sv. Pavla do Filemonov? V tem pismu apostol prosi Filemona, naj vza-
me nazaj sužnja Onezima, ki je pobegnil od svojega gospodarja,
pa naj več ne postopa z njim kot sužnjem, ampak kakor z milim bratom. "Ako me imaš za tovariša, sprejmi ga kakor mene". Tako je deloval apostol za sužnje. Po njega zgledu se je tudi kat, Cerkev v rimskem in grškem kraljestvu zavzemala za sužnje in delavce s pravo materinsko ljubeznijo, vporabljala je ves svoj upliv, da bi jim delo olajšala, da bi v bogatinih vzbudila ljubezen do dela in ljubezen do delavcev. Delati je bilo v starem veku sramota, a krščanstvo je pa učilo, da je delo častno in zato naj se spoštuje in pravično plača.
Kat. Cerkev ni nikdar odobravala suženjstva, pač pa se je neprestano bqrila za osvobojenje sužnjev s svojim naukom in s svojim zgledom (mnogo poganov, ki so se pokristjanili, je osvobodilo svoje sužnje) in s svojimi določbami (več kot 400 sinodalnih in papeških določb je obsojalo suženjstvo. Pij II., Paul III., (1537), Urban VIII., (1639), Gregor XVI. (1839) do Leona XIII., (1888).
Kjerkoli je Cerkev vladala v srednjem veku, odpravila je suženjstvo in se potegovala za pravice zamorcev in Indijancev.
Dandanes je suženjstvo v vseh krajih že skoraj odpravljeno in zatrto. Če to ni večinoma delo kat. Cerkve, je pa gotovo delo krščanske ideje, katero je varovala in hranila kat Cerkev.
'Pomisliti je treba, da se je kat. Cerkev prva tri stoletja morala sama boriti za svoj obstoj v katakombah in podzemskih jamah, in če takrat ni več dosegla, ni to njena krivda.
Cerkev je v poznejših letih, ne le oznanjevala evangelij, ampak morala je divje narode učiti in vaditi dela, jih krotiti, odvajati jih lenobe in nezmernosti, vzbujati ljubezen do dela, poučevati jih v kmetijstvu in rokodelstvu itd. To pa je delala Cerkev z ustanovljenimi samostani in je tako dona-šala srečo ljudem že v tem življenju.
Tako uči resnična zgodovina. Nikar pa ne mislite vi,'Svobodomiselni učitelji, da je bilo to delovanje med neobraženimi narodi v onih časih tako lahko in hitro kot je sedaj svobodomiselno delovanje med omikanimi ljudmi. Če hočete poskusiti kak'o se je godilo tedanjem misijonarjem, in če ste res tako vneti ze trpeče človeštvo, pojdite med divjake v Afriko o-znanjevat svoj evangelij, ker tam dobite še večje trpine kakor v krščanskih deželah. Tudi v krščanskih deželah je ljudstvo zelo nezadovoljno s svojim stanjem. Morebiti je kat. Cerkev kriva neznosnih delavskih razmer, ker ni ničesar storila? Zares, izborni pisatelji onega letaka. Berite nekaj spričeval o delovanju kat. Cerkve za delavstvo. Socialist Kautsky piše v članku: "Die Arbeit heute und vor 500 Jahren" bledeče: "To kar je danes delavcem ideaty to, za kar se morajo bojevati, da vodi boj proti kapitalizmu, je bilo že pred pol-tisočletjem v srednjem veku pri-poznana istina. Delavci so že pred 500 leti delali manj težko in krajši čas kakor pa dandanes in kljub temu je bila tedaj večja plača."
Schoenberg piše v svoji knjigi: "Zunftwesen im Mittelalter": "Zgodovina 14. in 15 stoletja nam poroča o takem razcvitu obrtnega dela in o tako splošnem blagostanju rokodelcev, da tega ne najdemo v nobeni drugi dobi." Protestant Schmoler piše: Kakor beremo v Jansonovi knjigi (zgodovini) : "15 stoletje je bila sijajna doba, na katero se danes oziramo nazaj kakor na izgubljeni raj."
Dr. Weiss piše v svoji zgodovini: "Doba srednjega Veka je bila doba žive vere, ki je prešinjala srca bogatinov in delavcev. . • Bilo je takfrat pravo bratoljubje . . . Cerkev je bila bogata in je vporabljala svoje premoženje v prid re-
v _ , ,
vezev.
Dr. Ratzinger poroča o "klerikalnem veku: "Delavec rokodelec je bil imovit, delal je pridno, a ne čez mero; njegovo življenje je bilo udobno. Delavski pomočniki so imeli dobro plačo in hrano tako, kakršno niso imeli prej ne poslej. Veselje in zadovoljnost je vladala v vseh krogih prebivalstva."
Vprašam vas, ali niso to krasna
»pričevala za temni srednji vek
(klerikalni mislim), v katerem je Cerkev imela prvo besedo?
Takih spričeval oni letak seveda noče poročati; očita pa teden za tednom kat. Cerkvi, da se ni brig&la nikdar za zemsko blaginjo svojih otrok.
INaj navedem še spričevalo an gleškega socialista Hydemana. V svoji knjigi "Historische Grund-lage des Socialismua in England' >iše takole: "Resnica je, da so bi i duhovniki in redovniki najboljši kmetovalci na Angleškem, in da je, bila revščina in pomankanje ljudstva na Angleškem neznana, dokler je upliv in premoženje i-mela katoliška Cerkev."
Iz tega sledi, da so bili nekdaj boljši časi kot so danes za delavce, namreč časi, v katerih je bila delavcem zagotovljena pravica in prilika za delo; časi, ko je bila delu zagotovljena dostojna in pravična plača; časi, v katerih so delavci zadovoljno živeli v zadovoljno-sti in primernem blagostanju. In ti časi so bilj v toliko preklinjfl-nem in zaničevanem srednjem veku, ko je katol. Cerkev uveljavljala nauk Kristusov in imela toliko upliva.
Toda izpremenilo se je. Ti dobri časi, ti zlati časi, katere je kat-Cerkev naklonila delavcem so minuli.. Kako, da je kljub toli hvali-sanemu napredku in izobraženosti delavstvo danes tako tlačeno? Zakaj je v blišču prosvete 20. stoletja vendar tako otožen pogled u-prt v zvezde in zakaj je pest na-merjena proti nebu? Svobodomiselni učitelji uče v letaku, da ni Boga, da se ni treba brigati ne zanj, ne za cerkev, ker "farji" samo sleparijo; a odkod vendar to, da kljub svojim pridigam in brez-jožnem življenju tudi ti svobodo-miselčki in brezverčki trpe v sredini preobilnosti vsakovrstno trpljenje?
(Da, človek strada, če ne dela, to razumemo; da pa človek strada, tudi če dela, je pa uganka; da človek strada in zmrzuje, če ni dela in volne je očividno, da pa človek strada in zmrzuje navzlic nadpri-delku žita in volne je pa uganka.
In te uganke so pa jedro svobodomiselnega vprašanja. Kaj pa je zakrivilo socialno in družabno bedo, katero ni poznal "nazadnjaški farški vek" v katerem je gospodinjila kat. Cerkev?
•Nemški škof Ketteler odgovarja v svoji brošuri: "Die Arbeiter Frage und das Christentum":— "Krščansko mišljenje gineva pri narodih, in ž njim gineva tudo spoštovanje in plača za delo. Trum delavcev, ki pohajajo za delom od dežele do dežele in katerim more en migljaj delodajalca ustaviti delo od danes do jutri ni bilo takrat. Z drugimi besedami: liberalizem uničuje vero, taji Boga; če pa ni Boga, zakaj bi ne odiral in izkori-ščeval drugih? si misli brezveren kapitalist.
Ali je skrbela katol. Cerkev tudi za reveže?
Velikanski utisek je naredilo na pogane, ko se je mlado krščanstvo zavzemalo za siromake in pobiralo za nje milodare pri božji službi. Pozneje so se redovniki zavzemali za reveže in koncem srednjega veka so obsojali veliki ubožni zavodi. Samo samostan Clungy je včasih preživel 17,000 revežev.
Mnogokrat govori Martin Luter v svojih spisih o veliki milodarno-sti, ki je vladala za papeštva. "Mi-lodarov, ustanov in testamentov je snežilo (za reveže). Zdaj pod novim evangelijem pa noče nihče dati niti vinarja- Ob času papeštva so bili ljudje dobrosrčni in so radi dajali z obema rokama. Toda zdaj so skopejši, bolj neusmiljeni in nihče neda ničesar; e-den dere drugega. Tako toži-Luter.
Ali je vam svobodomiselcem znana družba sv. Vincencija Pav-lanskega? ki pridno, tiho in toliko deluje v blagor revežev ? Ali so vam znane redovnice :" Little Sisters of the. Poor"? 'Ne vzamejo niti novčiča od reveža, katerega sprejmo v svojo ubožnico, ampak priberačiti morajo vse zase in za svoje reveže — priberačiti hrano, obleko in za vzdrževanje zavoda. Sprejmejo če je le prostor, vsakogar, ki je reven in star že 60 let, primeroma še zdrav ( če pa v zavodu zboli, skrbe zanj) naj bo ter ga ali onega veroizpovedanja, tega ali onega spola. Te redovnice so v mnogih škofijah.
Svobodomislec, če prideš v take razmere, le potrkaj brez skrbi na njih vrata, in odprlo se ti bo in dobrodošel in preskrbljen boš
-13. JUNIJA 1917.
3=5=
do smrti, če bo Je prostor, in ne bo stalo niti cental V enem takem zavodu je 200 mož in žen in kako so snažno oleSeni. Svobodomiselei i-mate vi kaj enakega?
AH je storila katol. Cerkev kaj a» bolnike?
Ves poganski stari vek ni poznal niti ene blon&nice. Bolnišnica je iznajdba krščanske ljubezni. Prvo veliko bolnišnico, ki jo pozna povestnica, je zgradil škof sv. Bazilij leta 370 pred vratmi svojega škofovskega mesta Cae-sarea. Pozneje so verski rodovi poleg samostanov stavili tudi zavetišča za bolnike.
Dobili so v srednjem veku za bolnišnice mnogo velikih darov. Teh darov pa so v teku let katol. Cerkev oropali in tisoči ljudi, ki zdaj uživajo te darove, pa se po-prašujejo, zakaj katol. Cerkev ne stori ničesar za zemsko srečo revežev, ampak kaže le nebesa.
Zgodovina nam našteva ne-brojno katol- junakov in junakinj, ki so žrtvovali svoje življenje za nesrečne bra,te in sestre svoje za ranjene, kužnobolne, jetnike itd.
Imenovati hočem le sv. Vincencija Pavlanskega, ki je nabral za reveže in bolnike okrog 30 milijonov frankov. In vi sobodomi-selci si upate celo trditi, da se je krščanska ljubezen danes ohladila pri onih, ki imajo živo vero? Ko bi hotel našteti vse redove in kongregacije, ki bolnikom strežejo in pomagajo revežem, ne prišel bi tako hitro do konca. A to Vam povem, da po celi zemski obli vživa več kot 5 milijonov bolnikov in revežev ljubezen redovnikov in redovnic.
Prostozidar, in ker je prostozidar je najbdže tudi brezverec, Dr. Otto Hesse-Am-iRhyn piše v
Die Schmach der modernen Kultur" sledeče: "Katol. Cerkev skrbi za trpeče človeštvo v toliki meri, kakor ni in ne bo skrbela nobena druga verska družba. . . "
Kaj ne kolovodje omenjenega letaka, ki samo blatite in grdite katol. Cerkev in njene služabnike, to je za Vas hud tobak? To, vam, zgodovinski sleparji smrdi, da se kar zaničljivo mrdite. Kaj je katol. Cerkev storila za zemsko srečo in blaginjo delavcev? Moral bi opisati življenje Don Bosca, ki je v 50 letih naberačil 80 miljonov frankov za vzgojo revnih dečkev; opisati življenje kapucina Matthew, ki je s pridigami, vzgledom in molitvijo dosegel, da je okrog 6 milijonov Ircev, med temi 1,000,000 otrok naredilo slovesno obljubo, ne več piti žganja in je s tem zagotovil miljonoTn družin bolje zemsko življenje; opisati življenje P. Damijana Deveuster, ki je na Kala-voo, otoku gobovcev, posvetil tem revežem svoje življenje in moči, dokler ni tudi njega ugonobila ta strašna bolezen. Povejte mi sedaj odkrito, vi brezverni u-čitelji v onem letaku, ali katol. Cerkev res ni nič storila za zemski dobrobit človeštva? Ali se ni v teku stoletji do danes izkazovala za zvesto posnemalko svojega božjega Ustanovitelja, ki je blagoslov in dobrote delil, kamor je prišel ?
Seveda katol- Cerkev ni odpravila delavcem vseh krivic, a storila je pa, kolikor je mogla, kajti i-mela je svoje zapreke, težkoče in boje, kakor jih imate vi svobodomiselei, ki pravzaprav niste še ničesar dosegli v prid delavcev, ampak samo v prid vaših poglavarjev, katerim služite v slepi pokorščini kot podrepniki. Kar je delavstvo doseglo v zadnjem času, to so jim priborile unije, ka terim ste vi svobodomiselei tako sovražni kot katol. Cerkvi.
Ali ni čudno, svobodomiselne glave v onem letaku, da ve povedati, protestant, brezverec, prostozidar, pošten, odkrit socialist nekaj dobrega o katol. Cerkvi, samo vi vodniki slovenskih svobo-domislecev ne veste niti pičiee dobrega o njej; — samo vi vpijete zoper njo, jo zaničujete, črnite in opisujete kot sebično, sleparico, zapeljivko in sovražnico delavcev. Ali sedaj vam je bila pa dobra, da ste pustili one gnile, nesramne in ničvredne letake v njej, oziroma v cerkveni dvorani ? Samo vi slepi hinavci, ki ste bili v njej krščeni in vzgojeni tajite in zakrivate, kar vedo drugi dobrega o njej. Sram vas bodi!
Vi, ki hočete, izbolšati 'delavske razmere s sramotenjem in zato-rom katol. Cerkve, koliko ste pa s tem dosegli za dfelavce? — Nič!
Sleparji, če še tisočkrat bolj krivično blatite katol. Cerkev in njene služabnike, koliko bodo pa več delavci zato zaslužili? Koliko ur manj delali ? Nič! In vi trdite, da delujete v prid delavcev?! U-bogi bodete ostali, ubogi vi delavci, če se boste še pustili varati od takih prefrigancev. Pred nekaj leti so na Francoskem svobodomiselei in brezverci- o-kradli katol. Cerkev, ki je skrbela za tisoče revežev in bolnikov. Da bi se ljudstvo ne uprlo temu ropu, obetali so ti tiči, da bodo iz ukradenih miljonov ustanovili penzije za onemogle. Miljone so pokradli, pa večinoma vtaknili v svoje |epe; ubogi delavci pa še zmiraj čakajo penzij iz teh milijonov. Takšni ste vi! Prvo vam je za vaše žepe; delavcem pa o-betate megleno, temno srečo v nedogledni daljavi bodočnosti na te.ni svetu.
Če ste možje, ki vam je res mat sreča delavcev borite se a uma svitlim mečem, z resnico, ne pa z lažjo in zaničevanjem Cerkve, ki je bila, kakor uči zgodovina, najboljša prijateljica revežev.
Če pa se boste še držali dosedanjega gesla in še uničevali kat. Cerkev, potem ' bomo vedeli, da lažete zato, da tem ložje vodo o-bračati na svoj mlin ali žepe; potem je pa tudi resnica, kar je že pel slovenski višji svobodomislec:
"Hej Slovenci, naša svobodomiselna reč živo klije, Da le naše ljubo srce za vaš novec pije, Živi, živi, svobodna misel,, živi ti na veke! Ona bo izpraznila prav kmalu
vaše žepe.' Toliko za enkrat!
Anton Kozleuchar,
West AUis, Wise.
Poziv ameriškim Slovencem!
Dne 6. t. m. smo prejeli od departmenta državne zakladnice v Washingtonu, D. C. sledeče uradno pismo in doli objavljen oklic na ameriške Slovence izpod peresa Rev. Matej F. Kebe-ta, predsednik^ Slovenske Narodne Zveze:
i
TREASURY DEPARTMENT
Washington, June 4.
LIBERTY LOAN OF 1017
Office of Director of Publicity
"Glasilo K. S. K. Jednote" Chicago, 111.
My dear Sir:
The publication of the inclosed appeal, as conspicously as possible, in your paper on or after June 7th will be highly appreciated and considered a most patriotic act on your part.
The sending of two marked copies containing same is respectfully requested.
Very sincerely yours
R. W. Woolley, Bureau of Publicity Liberty Loan of 1917.
To pismo se glasi v slovenskem prevodu sledeče:—
ZAKLAD NIŠ KI DEPARTMENT WASHINGTON.
Posojilo za Svobodo iz 1. 1917 Urad
ravnatelja za publikacijo.
"Glasilo K. S. K. Jednote" ' Chicago, 111.
Cenjeni mi gospod:— Objavo priloženo podpisanega oklica na kar najbolj mogoče kakem vidnem mestu Vašega lista dne 7. junija, ali po 7. juniju se bo zelo cenilo in isto smatralo najbolj domoljubnemu činu od Va$e strani.
Uljudno Vas prosim, da nam dopošljete dva zaznamovana iz-tisa, ki bosta vsebovala ta oklic.
Pre vdani Vam
R. W. Woolley,
Urad za publikacijo Posojilo za Svobodo 1. 1917.
KUPI "LIBERTY" BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV — BONDE SVOBODE! DOKAŽI, DA SI DOBER GOSPODAR, DRUGIČ, DA SI PRIJATELJ SVOBODE SPLOH IN ŠE POSEBEJ PRIJATELJ ZDRUŽENIH DRŽAV.
29. maja, 1917.
Združene države so plačale svojo svobodo ne le s srebrom in zlatom, ampak s srčno krvjo svojih sinov. Naša nova domovina je posvečena svobodi in pravici: blagoslovljena je s krvjo mož, ki so dali vse in sami sebe zato, ker vživamo sedaj mi —za svobodo. Mi smo prišli na gotovo; dobili smo nekaj, za kar nismo delovali niti mi, niti naši očetje — svobodo. Naša čast zahteva, da vsaj pomagamo shraniti to svobodo čisto, neomadeževano, varno. Niti kajzer, cesar ali sultan se ne sme predrzniti omadeževati s svojo krvavo roko čast lju-dovlade, ki je dala pribežališče preganjanim, blagostanje potrebnim in jednakost vsem. Svobodni možje bodo vedeli braniti to sveto ded-ščino, eni s svojo krvjo, drugi s svojim umom. Ako nisi klican, da storiš jedno ali drugo, pomagaj braniti in širiti svobodo vsaj s tem, da kupiš bonde Svobode — pomagaj z modrim gospodarstvom. Nikjer na svetu ni denar varnejše naložen, kakor v bondih Svobode. Najbogatejša država na svetu s svojim stodeset milijonskim narodom ti garantira za tvoj denar. Ako veruješ v papirnati denar Združenih držav, moraš verovati v bonde Svobode; ker papirnati denar je isto dolino pismo, koje si prejel od Združenih držav za svoto v srebru in zlatu, kakor bondi Svobode. Še več; za papirnat denar ne dobiš od Združenih držav nobenih obresti, za bonde Svobode pa bodeš dobil iste oresti, kakor v hranilnici, ki varno razpolaga z denarjem svojih vlagateljev. Pojdi k svojemu bankirju, ali v katerokoli banko hočeš, povsod ti bodo dali točna pojasnila; za svoj denar dobiš večjo vrednost v bondih. Če si dober gospodar, bodeš storil to takoj, ker LE DO 15. JUNIJA IMAŠ ČAS, da se poslužiš te prilike. Bodi dober gospodar in bodi prijatelj svobode in prijatelj zemlje, kjer si dobil vse, kar imaš.
Slovenci, sedaj nam je dana priložnost, da z dvojnim dobičkom delamo za svojo korist: Kupimo bonde Svobode, navežimo se na naše Združene države, vtelesimo sami sebe v družino svobodnih mož.
Nesebična ljubezen do naše nove domovine je ideal vreden moža, ki ljubi svobodo; če pa more pri tem napraviti dobiček brez zgube na časti, še več, da pridobi na časti, bode storil s podvojeno hitrostjo, kar želi od njega domovina.
Naprej, torej Slovenci, da se vije zvezdnata zastava, simbol svobode, zmagonosno v čast Združenih držav, v čast našo, v korist zatiranih in v smrt vseh tiranov! Kupite te bonde Svobode!
MATEJ F. KEBE,
predsednik Slovenske Narodne Zveze.
Opomba uredništva: Cenjene čitatelje opozarjamo na tozadevni oglas, priobčen na 8 strani današnje številke.
t
I
Izhaja vsako sredo.
Kranjsko-Slovenske Katoli-e Jednote ▼ Združenih _državah ameriških.
Uredništvo in upravništvo: 1961 Wast 22nd Place, Chicago, HL Telefon: Canal 2487.
Naročnina t
la člane, na leto.............$0.60
in nečlane..................$1.00
Za inosemstvo..............$1.50
~ OFFICIAL ORGAN of the
BRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE: IM1 Wnt 22»d Place, Chicago, 111 Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year.......$0.60
For Nonmembers ...........$1.00
For Foreign Countries,.......$1.50
Ustnica uredništva.
Ininlm dopisnikom v blagoh. vposte vanje.
I.) Že večkrat smo prosili uradnike krajev, društev, da naj bodo pri pošiljanju uradnih naznanil ali društvenih vesti točni, ali. da naj nam dopošljejo rokopise najkasneje do zadnjega dne v tednu, to je do sobote, ako želijo, da bo stvar priobčena v prihodnji fttevilki.
Žal pa, da se noče pri tem nikakor vpoštevati točnosti in reda. Za predzadnjo številko smo prejeli šele v pondeljek popoldne (torej 2 dni kasneje) kar 5 dopisov, dva izmed teh celo po "Special Delivery". Dopisniki, o-ziroma gg. tajniki so nas prosili na vse načine, da naj se naznanilo glede prihodnje seje zanesljivo priobči še v isto tedenski številki. Ugodili smo jim po želji, dasiravno težko.
Vsak tajnik ve in zna že več tednov preje kdaj se vr§i ta ali ona seja, ali kaj važnega se bo na isti seji vršilo. Časa za pošilja-tev dopisa (naznanila) ima torej dovolj; žal pa, da stvar odlaša na zadnji trenotek. To je naravnost malomarnost, ki dela uredniku nepotrebne skrbi in delo.
Omenili smo že neštetokrat, da zahteva tiskarna, da se mora vseh 7 notranjih stvari zaključiti že v ponedeljek, prvo stran pa v torek dopoldne, ker gre list v tisk že v torek popoldne, v sredo zjutraj pa na poišto; torej urednik ne more delati čudežev. Prejeli smo že kako naznanilo celo v sredo, ko je bil list že na pošti s pripombo, da naj bo natisnjen v isti številki Zatorej cenj. gg. dopisniki vpo-stevajte to pojasnilo in našo pro-šnjo.
II.) Točka 2 današnje listnice uredništva je sledeča:
Odkar smo pričeli na poziv gl. tajnika in na naš poziv priobčeva ti razmotrivanje za XIII konvencijo naše Jednote, smo prejeli že par precej robatih in ostrih dopisov od "Večletnih članov*' — "Člana dr. št. —ali pa z okrajšanimi imeni "N. N." Že v št. 16 našega lista smo omenili, da se naj vsak dopisnik podpiše s pol nim imenom in da naj označi šte vilko in ime društva, h kojem spada. Gornji podpisi se nam zdijo neumestni in nepopolni. Če misliš dobro, ali če si z dobrim namenom sestavil dopis, mislimo, da je tudi prav, da se pri tem ne sramuješ svojega imena. Članstvo, ki že •bere tvoj dopis, (članek ali razmotrivanje) naj tudi ve, kdo ga je spisal. Večletnih članov imamo namreč na tisoče pri Jednoti.
V gorioznačeni številki smo tudi pojasnili članstvu v kakem tonu naj bodo dopisi sestavljeni. Že tedaj smo želeli, da naj bo vsebina dopisa dostojna, ali taka, da ne bo naravnost žalila tega ali o-nega člana, uradnika krajevnega drufftva ali celo kakega glavnega odbornika. Ta prošnja in objava se je v št. 16 glasila sledeče:
"Omenili smo ie. da je naš list za razmotrivanja povodom bližajoče se konvencije vsem društvom in vsemu članstvu na razpolago. Saj je "Glasilo K. S. K. Jednote" Vendar vaša lastnina. Pri-
občevali bomo s vefceljem zdravo
kritiko in vse stvari, tikajoče se dobrobita naše čislane K. S. K. J. Ker je dolžnost in naloga u-rednika "Glasila K. S. K. Jednote", ravnati se strogo po predpisanih pravilih ali glaaom ustave naše K. S. K. J. se bo urednik držal na vsak način te določbe in tega pravila. Vsled tega so na-prošeni člani, da naj pišejo te razprave v lepem in mirnem slogu, ali tonu. Na osebnosti, politiko, strankarsko ali napade na ustavo naše Jednote se ne bo u-redništvo na noben način oziralo. Če ima morda kako društvo kake domače neprilike, in spore, naj jih skuša samo doma poravnati ne pa, da bi se kaj takega obešalo na veliki zvon javnosti. "Lepa beseda, lepo mesto najde." nam veli že star pregovor. Tega reka se bomo držali tudi pri tej priliki"--
Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" noče v o»bče> ali s tem uvesti nobenega diktatorstva, ali svoječasne ruske cenzure. Vaš in naš list je vsem članom na razpolago za dopise in razmotrivanja ki so na mestu, za zdravo in utemeljeno kritiko ne pa za zdražbo natolcevanje, obrekovanje i. t. J. Z nepotrebnimi prepiri in hujskanjem eden proti drugemu ne bomo dospeli nikamor, pač pa z u-ljudnostjo slogo in odkritosrčno-stojo, oaobito pa še sedaj, tik pred konvencijo.
Baš tega načela se je držalo uredništvo Glasila že od začetka, in se bo istega držalo še naprej. Osebnosti in medsebojni prepiri spadajo nikakor v javnost.
ne
Kaj mene to briga, če si se morda ti tej, ali oni osebi zameril ali naobratno, tem manj pa še 13.000 čitateljev broječo skupino naših članov! Glasilo kake podp. organizacije mora biti vedno takih načel kakoršna zastopa dotična organizacija, ki ne pozna nasprot-stva, sovraštva in nesloge. "Glasilo K. S. K. Jednote" bo skušalo ostati še vna»prej potujoči apostel prave kriščansko-bratske ideje med ameriškimi katol. Slovenci« ne pa glasilo prepirljivcev. V take nelepe svrhe lista ne vzdržujemo in ne podpiramo, ampak zato, da imamo kaj koristi od njega, ne pa škode.
Ni še dolgo tega, ko smo videli v glasilu neke znane slov. podp. organizacije skoro sleherni teden po cele kolone samih napadov, kreganja, očitanja, itd. Kaj je vse to dotični Jednoti koristilo? — Nič! Pač pa morda Škodovalo.
Cenjeni sobratje in sosestre K S. K. J.! Do prihodnje konvencije imamo samo še devet (9) tednov. Čas postaja vedno krajši. V teh devetih tednih bnate torej še dosti lepe prilike posluževati se razmotrivanja, priobčene-ga na 3. strani lista. • Vsakdo, kdor ima kako umestno in koristno stvar za procvit naše ljubljene K. S. K. J. naj se oglasi. Uredništvo se nič ne ozira, če pišete na 1 strani ali na 2 straneh papirja—s svinčnikom ali s črnilom. Vse je dobro došlo.' Urednik bo že skrbel za to, da se bo stvar ob javila. Prihodnje številke bi morale vsebovati vedno po celo stran razmotrivanj; saj gradiva je za to dovolj.
V eni, izmed prihodnjih številk bo prišel tudi urednik glasila s par točkami na plan, katere bodo kot nekako navodilo za razmo tri van je.
m.) Brat John Oražen, Pueblo, Colorado!
Predsednik K. 8. K. J. v št. 21 "Glasila K. S. K. Jednote" ni napadal nobenega člana ali članico, pač pa je dal primerno navodilo krajevnim društvom za volitev delegatov; to navodilo smatramo kot uradno in ne napadljivo, pač pa podučljivo in v prid K. S. K. Jednote ter njenih članov in članic.
Vaš dopis pa smatramo za osebnost in napad, in zatorej ga nismo priobčili, pač pa hočemo istega dobesedno priobčiti, kakor /hitro vi odvzamete odgovornost od nas s tem, da nam dokažete sledeče:—
1.	Ali je resnica, da nima K. S. K. Jednota sovražnikov?
2.	Imena članov, ali članic in njih malih otročičkov, katerim je naš glavni predsednik s svojim lastnoročnim podpisom kaj hudega storil in to brez povoda, ali da bi ga v to pravila K. S. K. J. ne silila, pravila, katera so naredili delegatje zadnje konvencije; ne pa glavni predsednik.
3.	Zakaj mislite, da se naš so-brat predsednik boji nekaterih de
legatovf Baj vendar sami trdite, da je bil ie večkrat celo na sodni-jo poklican, a vendar še ni noben-krat doživel poraza pred sodnijo.
4. Ali ni to zadostni dokaz,da je njegovo poslovanje v smislu pravil in državnega zakona t
Bratske podp. organi zaei|e in vojna.
V	enem izmed razmotrivanj, katere smo začeli priobčevati na 3. strani našega lista povodom bli žajoče se XIII. konvencije naše Jednote — je sobrat Math Jakša, član društva sv. Vida, št. 25 Cleveland, O. tudi priporočil, da naj bi se nekaj ukrenilo za one naše sobrate* ki so odšli, ali ki bodo šli k vojakom, oziroma v vojno.
Nam se zdi ta točka tako pomenljiva, da hočemo v tem Članku bolj obširno o nji razpravljati z željo, da naj ta članek vsi bratje naše podp. Jednote prečitajo, osobito pa izvoljeni delegatje.
Te vrstice, ti nasveti in ti podatki bodo dali konvenčnemu zbč ru priliko, da ne bo treba o loj točki predolgo časa na konvenciji debatirati. Vsebino tega članka smo posneli iz zadnjih dveh Številk mesečnika "Fraternal Monitor", glasila skoro vseh a meri ških večjih in manjših podpornih organizaciji.
Pred vsem nastane najprvo glavno vprašanje: Ali je primorana držati kaka podporna organizacija še take Člane, ki gredo v vojno ali ne? — Odgovor na to je, da lahko podp. organizacija o tem določa, kakor sama hoče- To pravico ji daje državna postava, ki sloni zaeno na ustavi in pravilih dotične podp. organizacije. Kakor smo čuli, samo država Ohio, je nedavno prepovedala, da se ne sme takih Članov naravnost črtati iz podpornih organizacij in da naj se iste še naprej drži v zavarovalnem skladu pod gotovimi ali izjemnimi pogoji.
Ko so napovedale Združene države nemški vladi vojno, so pričeli glavni uradniki skoro vseh večjih ameriških podpornih organizacij resno premišljati, kaj naj bi se ukrenilo z onimi domoljubnimi člani, ki se bodo šli vojskovat za našo mogočno unijo. V tem pogledu ne bo naše ameriško bratoljubje ali fratemalizem o-Stal v ozadju, ampak bo skušal po svoji najboljši moči stati Združenim državam ob strani v svrho bolj popolne dosege zmage. Poleg države, bodo skušale tudi številne ameriške podp. organizacije lajšati gorje vojnih žrtev s tem da bodo pomagale poškodovanim, da bodo skrbele za udove in sirote padlih junakov po svoji najboljši moči.
V	to mogočno dobrodelno domačo armado spada na stotine raznih podp. organizacij* Jednot in zvez, ki štejejo do 20,000,000 članstva skupaj. Te ameriške podporne organizacije delajo sedaj proračune in načrte, kako jim bo mogoče obdržati tekom vojnega časa svojo solventnosti.Kaj takega je pa mogoče doseči le s posebnimi dokladami, ali asesmenti, kajti riziko, ali nevarnost življenja članov-vojakov je stokrat večja, kot pa onih članov, ki bodo ostali doma.
Skoro večina ameriških bratskih podp. organizacij ima v svojih pravilih določbe, da član« ki gre v yojno, preneha biti aktivni član istih ali iste. Da se par ne bo ravnalo v tem pogledu s takimi člani preveč neusmiljeno in nedo-moljubno, je sklenilo že dosti teh organizacij, da bodo za ta izjemni slučaj vojne obdržale še vseeno i-ste člane, to pa v posebnem razredu in s posebnim povišanim ases-men-tom.
Dne 17. in 18. aprila t. 1. se je vršilo v Des MJoines, Iowa zborovanje Vseh zavarovalninskih komisarjev, kjer se je debatiralo tudi o tej točki. Ti komisarji so določili in odobrili predlog, da lahko podp. organizacije nalagajo posebne, višje mesečne ases-mente na One člane« ki gredo k vojakom, ali v vojno. V kratkem času bo izdelal tozadevni odbor zavar. komisarjev posebno primerno vplačevalno tabelico, da ne bo previsoka in ne prenizka; po tej tabelici bodo delovale potem vse ameriške podp. organizacije, kar bo služilo v korist organizacijam samim in pa njih članom v vojni.
Znano je, da računajo navadne zavaroval, družbe od $60 do $100. posebnih letnih asesmentov) pri) $1000. zavarovalnine pri onih za-
JUNUA: 1917.
varovancih, ki gredo v vojno j nekatere jim pa odplačajo le gotovi delež. Ta avota je visekako pretirana po sodbi veščakov. Primerni, ali dosedaj najbolj navadni tozadevni povišani asesment je $3.00 na mesec ali $35.00 letno pri $1000. — zavarovalnine. Po tem naeinu že poslujejo nekatere podp. organizacije, kakor bomo kmalu čuli. Ta posebni« ozir. povišani asesment mora pa biti redno plačan, kakor asesment onih članov, ki so, ali ki bodo ostali doma. Istega naj plača dotičnik sam, ali pa preostalo članstvo sorazmerno skupaj. Kdor bi se torej ustavljal plačevati to posebno do-klacfo, tega ne more nikakor držati organizacija za svojega aktivnega, ali rednega člana.
(Nekatere ameriške podp. jednote imajo tudi nov način, da delajo pri takih članih posebne izjeme. Ako bi n. pr. tak član (vojak) ne mogel vzdrževati plačevanja previsokih asesmeptov, bo dotična organizaja izplačala le 40 odstotkov njegove posmrtnine v slučaju da ga zadene nesreča na bojnem polju. Tako bi dobili na pr. dediči takega člana na mesto $500. samo $200; namesto $1000 pa samo $400.
Nekatere podp. Jednote, tako tudi večje delavske unije ne bodo nikakor suspendovale takih članov; pač jih bodo pa smatrale le pasivnim članom to je, da se lahko po končani vojni sprejmejo nazaj v isti starosti in pod istimi pogoji* kot so bili ob času svojega odhoda v vojno, ali še preje.
Strokovni list "Fraternal Monitor", katerega smo gori omenili, je razposlal še meseca aprila t 1. vsem večjim ameriškim podp. organizacijam posebne vprašalne pole in cirkularjc s sledečimi vprašanji:
1)	Ali boste zavarovanje onih Članov vaše organizacije preklicali — ki služijo v armadi ali mornarici?
2)	Kake omejitve in posebne doklade boste naložili na one člane, katere ste sprejeli po C. aprilu 1917?
3)	Ali ste že kaj ukrenili za pomoč opim osebam, ki so odvisne od članov, odišlih na fronto?
O Ali ste že kaj ukrenili glede plačevanja ases. takih članov?
§)AH bodo vaša pravila dovo ljevala, da naj se ustanovi posebni patrijotični sklad, ki se bo vzdržaval s posebnimi asesmenti?
V "Fraternal Monitor" mesečniku se je na to okrožnico dose daj odzvalo že na stotine ameri ških podp. organizaij. Skoro večina teh izjavlja, da ne bo črtala takih članov in da jih bo še nada lje obdržala v posebnem skladu, v katerega bodo plačevali dotični člani sami ali pa celokupno članstvo.
Dosti teh organizacij tudi iz jaVlja, da ima baš tekoče leto svoja glavna zborovanja in da se bo to točko skušalo na konvenciji re šti. Ena izmed takih organizacij je tudi naša K. S. K. J. Upamo, da bodo sobratje delegatje kot zastopniki vsega članstva kaj tej zadevi ukrenili, kajti tudi iz naše organizacije bo pri splošnem naboru dosti potrjenih, ki bodo o-pravljali vojaško službo bodisi že doma, ali pa na evropski fronti Da res, saj služi že precejšnje šte vilo naših vrlih fantov prostovoljcev v armadi strica Sama, ki so člani naše K. S. K. J.
Eno točko bi priporočali vsem cenj. krajevnim društvom, to je bolniška zavarovalnina takih članov« kojo ima društvo v oskrbi. Na zadnji seji dr. sv. Štefana št. 1 S. K. J. se je sklenilo, da društvo ne bo več držalo članov, ki gredo k vojakom — v svojem bolniškem skladu, tako tudi ne bo pobiralo od njih mesečnega bolniškega asesmenta 50c. To se jc določilo iz gotovih vzrokov. V prvi vrsti je nemogoče pošiljati boln. obiskovalca k takemu članu, voditi v redu bolniške knjige, pošiljati mu podporo, ko se ne ve kam, skrbeti za pogreb itd.
Če
zadene n. pr. vojaka v službi bolezen, bo skrbela zanj vlada, ali država veliko bolj v vseh ozirih, kakor pa društvo; če se pa morda v službi kaj poškoduje, dobi tudi primemo poškodnino« ali celo pokojnino do smrti. Vlada Združenih držav skrbi za svoje vrle sinove vojake tako izborno, kot nobena druga država na svelu. Ko se bo pa tak član zopet povrnil nazaj, bo imel ravno iste pravice v društvenem podp. skladu kot prej. Take člane se bo držalo samo še v posmrtninskem skladu pri Jednoti in sicer pod pogoji,
kalkoršne bo določila prihodnja konvencija.
iNa tej seji je bil navzoč neki član društva sv. Štefana it. 1. ki ima sedaj dva sina pri vojakih in ki je doslej on plačeval za nju a-sesmente. S to novo določbo je bil ta oče, ozir. član popolnoma zadovoljen, in tako bode gotovo zadovoljnih tudi še številno drugih.
Pa preidimo zopet k stvari glede posmrtninskega zavarovanja članov pri.Jednoti.
Angleška podp. organizacija "Beavers Reserve Fund Fraternity, Madison, Wis." je odgovorila na nekaj stavljenih vprašanj listu "Fraternal Monitor" sledeče:
"Ker se tiče obveznosti naše podp. organizacije v zadevi vojne, omenjamo sledeče: Člani našega društva, ki so se pridružili šele po napovedi vojne državni milici, so prenehali biti vsled tega. člani naše organizacije, ker tako predpisujejo našrf pravila. Tako izgubijo tudi vsi oni člani pravice do našega društva, ki so šli v vojno, kajti naša pravila določajo, da je vojaško službovanje zelo nevarnega poklica in se takih članov ne more več držati pri organizaciji. Pač pa ostane zavarovalnina takih članov, ki so bili še pred 14. aprilom 1917 pri naši organizaciji še veljavna pod posebnimi pogoji, čeravno so se sedaj pridružili ameriški armadi, ali mornarici, ali čeravno se bodo šele pridružili. Po 14. aprila t. 1. namreč bomo od vseh takih članov pobirali redno po $3.00 posebne mesečne sml-tninske doklade ali $35 letno pri $1000. Zavarovalnine. Kdor ne bo hotel plačevati te posebne doklade, se bo zanj izplačalo v slučaju smrti le 40 odlst. od njegove zavarovalnine. To posebno doklado morajo taki člani plačevati poleg rednih, ali starih asesmentov. Nekatera krajevna društva naše organizacije. bodo sama skrbela za plačevanje asesmentov za take člane."
Podporna Zveza "The Catholic Mutual Benefit Association", z glavnim sedežem v Hornell, N. Y. je odgovorila, da tudi v obče ne drži vojakov pri svoji organizaciji. Pač, če je bil dotičnik že leto dni zavarovan, lahko ostane še naprej'; mora pa plačati 50 odst. večje asesmente, ali še enkrat tc-like, kot prej. Če ni bil član še leto dni pri tej Zvezi, je prenehal biti aktivni, ali redni član.
Amer. Podporna Zveza Vitezov sv. Jurija v Pittsburghu. Pa. ne bo nalagala nobenih posebnih a sesmentov, članom ki bodo odšli na vojsko. Asesmente zanje bodo plačevali preostali, ali oni člani, ki ostanejo doma.
Znana ameriška podp. organi zacija Catholic Order of Foresters ne bo zanaprej več sprejemala novih članov v starosti od 21—31 leta. Za one, ki se bodo pridružili armadi, bo naložen posebni a-sesment.
Podp. Zveza "Woodmen of the World, postaja Omaha, Neb. je določila 30c posebne doklade mesečno pri $1000. zavarovalnine za one člane, ki gredo v vojno.
"Catholic Family Protective Association of Wisconsin", s sedežem v Milwaukee, Wis. je določila $35.00 poSebne letne doklade pri $1000. zavarovalnine; Independent Order of Foresters v Toronto« Ont. Kanada $50. — Francoska podp. Zveza L. Union St Jean Baptiste d'Amerique v Woonsockett, R. I. bo povišala a-sesment za take člane za 25 odstotkov; Masonic Mutual Life Assoc. Washington, D. C. pa na $30. pri $1000. posmrtninske zavarovalnine.
K sklepu naj navedemo tukaj še dobesedno izjavo Podp. Zveze "Knights and Ladies of Security, Topeka, Kans.
'Naša družba, kakor v obče tudi vse preostale slične organizacije, razveljavlja certifikat člana, ki se kot vojak udeleži „ vojne. Glavni odbor nima sedaj pravice premenite teh pravil;'to se zamo-re izvršiti le na narodni konvenciji.
Vendar smatra glavni odbor postave naše Zveze v toliko, da se lahko izplača članu — vojaku ali mornarju posmrtnino, ako u-mrje naravne smrti« ne pa če se smrt ali pohabljenost povzroči povzroči nasilnim potom po sovražniku. Naša pravila določajo, da se sploh ne sme pobirati od takih članov asesmente, ki se nahajajo v vojni. Smo pa torej sedaj razposlali na vsa naša društva posebne okrožnice, da še lahko jemljejo asesmente od takih članov
pod pogojem, da morajo narediti izjavo, da ne bodo zahtevali nobene* odškodnine, ali posmrtnine, če jim bo povzročil smrt, ali poškodbo sovražnik.
V	obče pa gl. odbor misli, da bo sedanja vojna že prej končana, predno bodo prišli vojaki naše vlade v dotiko z vojnimi Operacijami."
KAKO. SO SPREJEMALI NA RUSKEM SLOVENSKE VOJNE UJETNIKE.
S Podolja je sporočil neki očividec ukrajinskemu častniku sledeče: Na postaji Kozjatin sem videl nedavne avstrijske ujetnike. Ob njih vrstah so hodili popi, ki so jih poučevali in jim razdeljevali odločno protiukrajinski list "Podoljanin". Ujetniki so bili zelo čisti in dobro oblečeni, niso bili zmučeni na pogled in držali so se zelo dostojanstveno. Ako je hotel n. ^nr. kdo kupiti znak kape od avstrijskega vojaka in mu ponujal zanj če treba pet rubljev, ga je vojak kar s srepim pogledom zavrnil in nihče več se ni drznil s tem nadlegovati vojakov.
Kako so začetkom vojske sodili ruski vojaki o vojski?
Vojaki so šli na vojsko žalostno, brez zanimanja in navdušenja. Govoril sem z nekaterimi ranjenci, ki so se vrnili domov iz galiških bojev. Hvalijo pogum avstrijske vojske. V našo vas se je vrnil ta čas, ko so imeli oditi na bojno polje nanovo izbrani, nek ranjen vojak. Brž so se zbrali okoli njega, da bi vprašali, ali je strašno v vojski. Ranjeni je pravil, da ni strašno, da je tako, kakor na manevrih, le sovražni šrapnel je delal nered in strah v četah. Ko to sliši, reče eden izmed poslušajočih: "Strašno ali ne strašno, toda ali moremo mi streljati na naše brate (Ukrajince-Galičane) ?"
Zlasti na naše avstrijske Ukrajince ujetnike dela ruski urad že od prvega početka vojske z vso silo in vsemi mogočnimi sredstvi, da jih pridobi za pravoslavje in moskalstvo. Silijo jim moskal-ske časopise in knjige, in vzdržati morajo pravcate vojne napade popov in članov raznih moskalskih družb; s kakim uspehom se bodo mogli vsi ti ponašati, bomo videli koncem vojne.	,
Pisalcu teh vrstic so pripovedovali ruski ujetniki, večinoma U-krajinci, da niso večinoma niti slutili vojne, ko so jih vpoklicali. Vse je govorilo le o velikih manevrih. V kosarnah so nato razdeljevali oklice cerkvenih oblasti (škofov), v katerih so ti vspodbujali na vojsko: "Pojdite rešit svoje brate iz nemškega krutega suženjstva!"
Ruski vojaki carja spoštujejo, Nikolajeviča pa sovražijo kot o-krutneža, ki nima srca in goni moštvo v smrt, kot govedo v klavnico. O njem pravijo, da je pred začetkom vojne nastavil carju revolver na prsa in mu žugal s smrtjo, ako ne počne vojne.
Nek ujetnik je pripovedoval, da je sam videl carja, kako je bridko jokal, gledajoč za Karpati strašno število mrtvih vojakov.
Kakšno podporo dobivajo družine vpoklicanih ruskih vojakov vidno iz slučaja nekega ujetnika. Žena in pet otrok je dobilo za tri mesece 56 kron našega denarja, a še za to se je moral mož pošteno truditi in se na vseh mogočih mestih pritoževati.
Do krivoprisežnika Laha nima noben Rus spoštovanja: "Je sicer naš zaveznik," pravijo "a se ga sramujemo in morda ravno zaradi njega nam Bog ne bo dal
V	f f f
sreče!
Pripravljeni bi bili celo mnogi, pač taki, ki nimajo družine, iti celo na vojsko v naših vrstah nad Laha, kot na sovraga Slovanov: "Šli bi, a potem nam bi moral dati zemlje car, ker bi ne smeli več domov!"
O laškem junaštvu govorijo le porogljivo, nasprotno z vsem spoštovanjem o Avstrijcih. "Vemo, da je le malo vaše vojske proti Lahu, ker je večina drugod. Ko bi bili mi, Rusi, bi utegnili prodreti vašo črto, a Lahi je ne bodo nikoli, kot vidimo."
S priznanjem govorijo o avstrijski upravi in zakonih. "Tak red bi moral biti tudi pri nas. Za kmeta se pri nas nič ne stori. Sle-pari ga, kdor ga more, živino kradejo kar na debelo, ker ni živinskih potnih listov, za zdravstvene razmere na deželi se nihče ne briga ; za šole še manj in namesto šol otvarja vlada — krčme!"
Iz "Slovenca" 1. 1915.

t
K. S. K« ::
Ustanovljena ▼ Jolietu, HL, dne 2. aprila 1894. Inkorporiran« v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URADs JOLIET, ILL. . Telefon 1048 s
Od ustanovitve do 1. maja 1917 skupna izplačana podpora
$1*241,415.47
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneiler, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, I1L
II.	Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y.
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HI.
Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis.
Pooblaičenec: Martin Muhič, box 587, Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Donda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B St, Pueblo, Colo.	'
John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan> 111. Frank Fran£M, 318 South Pierce fit, Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 8. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 8329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. . Anton Gregorich, 2112 W. 23. St, Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio.	*
Frank Svete, 38 — 10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": w Ivan Zupan, 1961 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1&04 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO k. S. K. JEDNOTE", 1961 W. 22nd PI., Chicago, 111.
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
Krajevna društva opozarjam na važnost Jednotinih pravil, čten 120, točka 136, stran 57. Večkrat se primeri, da član ali članica odstopi od Jednote. Nekatera društva vpoštevajo preje imenovano točko, druga zopet ne. Kar je največje važnosti pri tem je, da društveni tajnik (ica) zahteva certifikat od vsakega člana(ice), ki želi oziroma, ki odstopi od Jednote. Certifikat je treba odposlati na glavni urad. Na vsak tak certifikat naj se zapiše: ''Odstopil ali odstopila", kakor je že slučaj. To je jako važnega {Semena in se prosi, da krajevna društva imenovano točko do cela vpoštevajo.
Ravno tako opozarjam vsa cenjena društva na točko 76 Jednotinih pravil, ki se glasi: Najmanj dva tedna pred konvencijo morajo dopcslati posamezna društva predsedniku pravnega odbora pismenim potom vse točke za spremembo pravil svoje tozadevnje nasvete in želje. Pravni odbor mora pa na konveciji z gospodarskim odborom vred skupaj presojevati te točke iu nasvete in poročati o njih konven-čnem zboru za sprejem ali pa tudi za odklonitev.
Torej vsa cenjena krajevna društva, ki imajo kaj poročati ali svetovati k premembi pravil, se prosijo, da to točko vpoštevajo in pravočasno odpošljejo vse nasvete o premembi pravil na predsednika pravnega odbora. Zadnja konvecija je to točko odobrila, radi tega, da ?;e s tem prihrani čas in denar. Vse nasvete naj se pismenim potom po-loča, kakor omenjeno, predsedniku pravnega odbora, sobratu Jos. Russu, 6619 Bonna Ave., Cleveland, Ohio, da iste z ostalimi v to določenimi odborniki pregleda in o njih poroča konvenciji. Če bi vak delegat poročal r.a konveciji, kaj mu je društvo naročilo, bi s tem porabili precej časa in potrošili nepotrebnim potom veliko denarja. Ko bode pa pravni in gospodarski odbor imel vse podatke od društev na rokah, bode iz tega sestavil potrebno poročilo, ga predložil delegatom, ali zborovalcem, nakar se bode o nasvetih in priporočilih razmotrivalo. Če bodo cenjena društva to vpoštevala in se po tem ravnala, potem konvencija gotovo ne bode trajala dva tedna ali več, marveč bode v petih ali šestih dneh končana.
Z bratskim pozdravom seui udani sobrat
JOSIP ZALAR
Joliet, 111., dne 4. junija 1917.	gl. tajnik.
NOVO PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111., 22342 Zelko Marko 45, 250. — 22343 Tomažič Andrej 46, 250. spr. 7. maja 1917., društvo šteje 303 el(ic.)
K dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 22344 Živetz Ivan 16, 1000., spr. 6. maja 1917., društvo šteje 421 čl(ic).
K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 22345 Pleše Josip 16, 1000., spr. 20. maja 1917., društvo šteje 498 čl(ic).
K dr. sv. Jan. Krstn. 11, Aurora, 111., 22356 Kalčič Rudolf 20, 1000., spr. 6. maja 1917., društvo šteje 67 čl(ic).
K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 22347 Poropatič Josip 22, 1000.
—	22348 Kruljac Josip 24, 1000. — 22349 Mandušič llija 35, 1000., spr. 20. maja 1917. društvo šteje 175 čl(ic).
K dr. sv. Vida 25, Cleveland, OhiQ, 22350 Hrovat Viktor 19, 1000. jpr. 5. maja 1917., društvo šteje 532 čl(ie).
K dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., 22351 Pavlakovič Franc 34, 1000., spr. 13. maja 1917., društvo šteje 168 čl(ic).
K dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 22352 Hren Franc A. 18, 1000. spr. 18. ma^a 1917., društvo šteje 129 čl(ic).
K dr. sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y, 22353 Vesel Ivan 28, 500. — 22354 Ogrinc Pavel 31, 500., sprf 12.'maja 1917., društvo šteje 56 čl(ie).
K dr. sv. Alojzija 47, Chicago, IU., 22355 Jasbec Ivan 23, 500., spr, 13. maja 1917., društvo šteje 98 čl(ic).
K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 22356 Balkovec Matija 25, 1000., spr. 13. maja 1917., društvo šteje 293 čl(ic).
K dr. sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 22357 Krall Emil 36, 500., spr. 6. maja 1917., društvo šteje 67 čl(ie).
K dr sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 22358 Skart Stefan 31, 500. — 22359 Dugar Michael 33, 500., spr. 15. maja 1917., društvo šte-
jt 78R drCsv Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 22360 Vidmar Josip 25,1000.
—	22361 Lavrič Franc 31, 500., spr. 5. maja 1917., društvo šteje 147
1(1°K dr. sv. Jurja, 73, Toluca, 111, 22377 Katunar Matija* 37,250., spr.
27. maja 1917, dr. št. 48 čl(ic).
K dr Frid Baraga 93, Chisholm, Minn, 22362 Špehar Anton 19, 1000. — 22363 Kordiš Ivan 28, 1000, spr. 13. maja 1917., društvo Ste-
je 1<T7 ej(ic). ^^ Aiiquippa| Pa, 22365 Sercelj Franc 22,
500, spr. 19. maja 1917, društvo šteje 44 čl(ic).
K dr sv Mihaela 163, Pittsburgh, Pa, 22367 Fabac Michael 24, 1000. - 22368 Mahranie Jurij 25, 1000. - 22360 ,Jarebič Ivan 27, 1000. - 22370 Novosel Peter 29, 1000. - 22371 Savor Nikolaj 32, 1000. ^ 22372 Tišljar Stefan 39, 1000. — 22373 Novosel Michael 41, 1000, spr. 13. maja 1917, društvo šteje 37 članov.
OfrASEDO g.
K dr. sv. Mihaela 192, So. Deering, IU., 22374 Purlan Tomaž, 21, — 2237$ Sokolič Nikolaj 21,1000. — 22376 Lavrič Jakob 27,1000. spr. 26. maja 1917. društvo šteje 98 čl(i«).
NOVO PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. Mar. Sed. Žalosti 50. Allegheny, Pa, 8185 Gašparič Barbara 28, 1000, spr. 13. maja 1917, dmfitvo Šteje 293 Čl(ic).
K dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 8186 Perko Marija 37, 500, spr. 13. maja 1917, društvo šteje 207 51 (ic).
K dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111, 8187 Kozjek Albina 16, 1000, — 8188 Gregorič Marija 16, 1000. — $189 Welser Johana 23, 500, spr. 20. maja 1917, društvo šteje 206 članic.
K dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa, 8190 Prokšel Marija 36, 1000, spr. 26. maja 1917, društvo šteje 154 članic.
K dr. sv. Ane 105, New York, W. Y, 8193 Osterman Margareta 33, 500.—8194 Prelovšek Marija 23, 500.—«192 DelaČ Mlarija 24, 500.
—	8195 Bruner Johana 43, 500, spr. 12. maja' 1917, društvo šteje 76 članic.
K dr. sv. Ane 127 Waukegan, 111. »222 Celesnik Marija, 16, 1000. *»pr. 4. jun. 1917 dr. št. 87 članic.
K dr. sv. Barbare 128, Etna, Pa, 8196 Vulakovič Mlarija 28,1000. spr. 7. maja 1917, društvo šteje 46 članic.
K dr. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn, 8197 Žigon Frančiška 26, 1000. — 8198 Kobal Marija 32, 10<fo, spr. 26. apr. 1917, društvo šteje 92 čl(ic).
K dr. sv. Valentina 146, Beaver Falls, Pa, 8199 Kalčevič Jožefa 42, 7000, spr. 13. maja 1917, društvo šteje 40 čl(ic).
K dr. Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa, 8200 Gozdanovič Barbara 16, 1000. — 8201 Brozovič Marija 17. 1000, spr. 18. marca 1917, društvo šteje 37 članic.	V*'
K dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn, 8202 Šetina Franca 29, 500. spr. 6. maja 1917, društvo šteje 65. članic.
K dr. Marija Magdalena 162, Cleveland, Ohio, 8203 Černivec Cecilija 19, 1000. — 8204 Mihelič Angela 19, 1000. — 8205 Hrovat Marija 20, 500. — 8206 Zupančič Rozalija 22, 500. — 8207 Srebrnjak Alojzija 26, 500. — 8208 Stražišar Johana 28, 1000.. — 8209 Bradač Katarina 29, 1000. — 8210 Koželj Alojzija 33, 500. — 8211 Koščak Rozalija 34, 500. — 8212 Zalar Ivana 36, 500. — 8213 Zavodnik Jožefa 37,1000. — 8214 Balantič Amalija 41,1000. — 8215 Fabjan Marija 41, 500. — 8216 Kostanjšek Terezija 43, 500, spr. 7. maja 1917, društvo šteje 88 članic.
K dr. Marija Pomagaj 164, Eveleth, Minn, 8217 Ahlin Marija F. 16, 1000. — 8218 Perušek Marija 25, 1000, spr. 20. maja 1917, društvo šteje 24 članic.
K dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa, 8219 Fudrič Barbara 35, 1000, spr. 25. maja 1917, društvo šteje 39 članic.
K dr. Sv. Mihaela 152, 6o. Deering, 111, 8220 Sertič Lucija 28, 1000, spr. 26. maja 1917, društvo šteje 92 čl(ic).
K dr. sv. Alojzija 161, Gilbert, Minn, 8231 Slavič Helena 37, 500. spr. 25. maja 1917, društvo šteje 19 čl(ic).
SUSPENDIRANI ČLANI.
Od dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111, 2105(3 Peterič Josip 36, 500. — 21041 Zsalik Štefan 28, 1000. — 21054 Plej Martin 39, 500, 21. maja 1917, društvo šteje 303 čh(ic).
Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 20286 Barle Ludvik 19, 1000, 28. maja 1917. društvo šteje 4"21 čl(ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn, 5586 Hegler Karl 21, 1000, 20 maja 1917, društvo šteje 98 čl(ic).
Od dr. sv. Družine 5, La Salle, 111, 20513 Ptak Alojzij 30, 500, 24. maja 1917, društvo šteje 150 čl(ic).
Od dr. sv. Jan. Krstn. 11, Aurora, IU, 20578 Mutz Peter 29, 500, 6. maja 1917, društvo šteje 67 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, 179M Nik Andrej 16, 1000.
—	18526 Zupančič Ivan 15. 1000. —'19561 Legat Ivan 30, 1000. — 0355 Zupančič Franc 26, 1000, 23. maja 1917, društvo šteje 322 čl(ic).	'
Od dr. sv. Jan. Krstn. 14, Butte, Mont, 20953 Vidnevič Peter 25, 1000. 29. maja 1917, društvo šteje 195 čl(ic).
Od dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa, 1*516 Intihar Matija 29, 1000. 21. maja 1917, društvo šteje 174 čl(ic).
Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 20756 Luzar Jernej 17, 500.
—	17180 Skerjanc Mihael 18, 500. — 21303 Prežel Alojzij 19, 1000,
23.	maja 1917, društvo šteje 531 el(ic).
Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 21997 Kesele Matija 25, 1000, 28. maja 1917, društvo šteje 344 čl(ic).
Od dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa, 7931 Napoli Peter 27, 1000. — 9538 Spišič Nikolaj 29, 500. — 18810 Katonič Fabijan 33, 1000, 24. maja 1917, društvo šteje 168 čl(ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kan, 19707 Vodopivee Anton 21, 1000. — 21891 Kardič Franc 39, 1000, 22. maja 1917, društvo šteje 81 čl(ic).
Od dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa, 15696 Mavretič Matija 17, 1000, 24. maja 1917, društvo šteje 129 čl(ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla 51, Ironmountain, Mich, 21283 Turrei Samuel 37, 250, 12. maja 1917, društvo šteje 67 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111, 5860 Sustaršič Anton 19, 1000. — 22011 Stupar Jurij 25, 1000. — 21130 Krgišnik Franc 26, 1000. — 21065 Klavžer Josip 27, 1000, 21. maja 1917, društvo šteje 207 čl(ic).
Od dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn, 9929 Zivortnik Fred. 31,1000, 20 maja 1917, društvo šteje 69 čl(ic).
Od dr. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 15866 Jakšie Jurij
28,	1000, 27. maja 1917, društvo šteje 134 čt(ic).
Od dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 17847 Stonič Ivan 23, 1000, 22. maja 1917, društvo šteje 207 čl(ic).
Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 20050 Polončič Anton 16, 1000. — 17831 Plesničar Ivan 23, 1000, 20. maja 1917, društvo šteje 216 čl(ic).
Od dr. Mar. Pomagaj 79, Waukegan, 111, 22067 Haberle Franc 26, 1000. — 21831 Babnik Mihael 34, 1000. 19. maja 1917, društvo šteje 108 čl(ic).
Od dr. sv. Alojzija 88, Fleming, £an, 17405 Kastigar Josip 16, 1000, 21. maja 1917, društvo šteje 46 čl(ic).
' Od dr. sv. Alojzija 88, Mohawk, Mieh, 9216 Abzec Ivan 19, 1000. 14. maja 1917, društvo šteje 45 čl(ic).
Od dr. sv, Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr, 22077 Mufič Franc 22, 500. 30. aprila 1917, dr. št. 25. čl(ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa, 10836 Povrženič Josip
24.	1000, 21. maja 1917, društvo šteje 123 čl(ic).
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 20016 Mihajelišen Teodor
21,	1000. — 21610 Česnat Ivan 23, 1000. — 22323 Petrovski Pavel 37, 1000. — 20458 Krova Andrej 40. 1000. — 18871 Katula Franc 41, 1000, 22. maja 1917, društvo šteje 79 čl(ic).
„Od dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 2355 Lisac Andrej 23, 1000.
29.	apr. 1917. in 18328 Adam Franc 24, 1000, 27. maja 1917, društvo šteje 12 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 22079 Skubic Alojzij 25, 500, 23. maja 1917., društvo šteje 64 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 14002 Čelesnik Franc 24, 1000.
—	12280 Težak Ivan 25, 500, 23. maja 1917, društvo šteje 92 čl(ic).
Od dr. sv. Roka 113, Denver, Colo, 18035 Govže Franc 23, 1000.
25.	maja 1917, društvo šteje 57 čl(ie).
Od dr. sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y, 21314 Kunstelj Ivan 25, 1000, 21. maja 1917, društvo šteje 31 čl(ie).
Od dr. sv. Roka 32, Frontenac, Kans., 21489 Ferlič Anton 31, 250.
22.	maja 1917, društvo šteje 75 čl(ic).
Od dr. sv. Jan. Krstn. 143, Joliet, 111, 21967 Bradeska Matija 18, 500, 15. maja 1917, društvo šteje 42 Članov.
Od dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis, 17919 Virant Florjan 36. 1000. — 21619 Kregel Franc 18, 500. — 22091 Florjan-čič Andrej 41, 500, 23 maja 1917, društvo šteje 123 čl(ic).
Od dr. sv. Družine 151, Indianapolis, Ind, 22094 Prhne Ivan 35, 1000, 21. maja 1917, društvo šteje 30 čl(ic).
Od dr. sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa, 21315 Korošec Josip
18,	500, 21. maja 1917, društvo šteje 35 čl(ic).
Od dr. sv. A nt. Pad. 87, Joliet, IU, 22144 Bajuk Alojzij 24, 1000. 27. maja 1917, društvo šteje 126 čl(ic).
SUSPENDIRANE ČLANICE.
Od dr. Mar. Pomagaj 17, Jennylind, Ark, 839 Ocepek Jožefa 22, 500, 25. maja 1917, društvo šteje 14 čl(ic).»
Od dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, IU, 3699 Brencfc Marija 24, 1000. — 7854 Klavžer Apolonija 27, 1000, 21. maja 1917, društvo šteje 207 čl(ic).
Od dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 6236 Jakšič Ana 29, 1000, 27. maja 1917, društvo šteje 134 čl(ie).
Od dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 5186 Stonič Katarina 23, 500. — 5521 Ozimek Marija 19, 500. — 4767 Tomažin Marija 24, 500. 22. maja J917, društvo šteje 207 čl(ic).
Od dr. sv. Barbare 74, Springfield, IU, 3566 Brinovčar Ivana 24, 1000, 20 maja 1917, društvo šteje 57 čl(ic).
Od dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, IU, 6202 Zakovšek Uršula 21, 1000, 22. maja 1917, društvo šteje 206 članic.
Od dr. Mar. Čist. Spo«. 50, So. Chicago, IU. 5799 Žabkar Roealija
19,	1000. — 7705 Bajuk Ana 23, 1000, 20 maja 1917, društvo šteje 155 članic.
Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 6269 Zalar Angela 23, 3000, 21. maja 1917, društvo šteje 46 čl(ic).
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 7937 Kotula Marija 37, 500, 22. maja 1917, društvo šteje 79 čl(ic).
Od dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 2574 Lisac Jela 19, 1000. 29. apr. 1917. društvo šteje 15 čl(ic).
Od dr. sv. Jožefa 112, Ely Mann, 3813 Čelešnik Jera 25, 500, 23. maja 1917, društvo šteje 92 čl(ic).
Od dr. srv. Ane 156, Chisholm, Minn, 7406 Selišnik Antonija 27, 500. — 8173 M a ga vet z Marta 29', 1000. — 6292 Barkovič Marija 33; 1000, 18. maja 1917, društvo šteje 65 članic.
Od dr. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wis, 4890 Sterk Cecilija 33, 1000. — 7430 Fritz Amalija 19, 1000, 25. maja 1917, društvo šteje 64 članic.
Od dr. sv. Veronike 115, Kansas City Kans, 4683 Vodopivee Marija 18, 1000. — 5581 Frluga Marija 25, 500. — 7873 Sigmund Johana
26,	1000, 28. maja 1917, društvo šteje 93 članic.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET 8PREJETI.
K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 16838 Bartoncel Andrej 24,1000.
27,	maja 1917, društvo šteje 498 čl(ic).
K dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn, 19062 Vintar Alojzij 20, 1000, 16 maja 1917, društvo šteje 114 čl(ic).
K dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, IU, 20253 Češnovar Viktor 23, 1000. — 2278 Osenek Ivan 28, 1000. — 4508 Oblak Franc 36, 1000. — 9451 Maloverh Anton 26, 1000, 21. maja 1917, društvo šteje 207 čl(ic).
K dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn, 11931 Brežic Anton 30, 1000, 20 maja 1917, društvo šteje 69 čl(ic).
K dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111, 18131 Logar Josip 30, 1000.
20,	maja 1917, društvo šteje 57 čl(ic).
K dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 19507 Maček Matevž 18, 1000. — 20011 Maček Egidij 21, 1000. — 11812 Majhen Franc 24, 1000. — 73% Majhen Kancijan 27, 1000. — 7405 Bajde Josip 38, 1000. 20. maja 1917, drustyo šteje 216 čl(ic).
K dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich, 15784 Jurkovič Pavel 20. 1000. — 20970 Spoljarič Josip 30, 1000. — 7976 Čop Josip 39, 500, 21. maja 1917, društvo šteje 86 čl tic).
K dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa, 21147 Škvorc Janko 23, 500, 17. maja 1917, društvo šteje 158 čl(ic).
SU8PEND0VANA ČLANICA ZOPET SPREJETA.
K dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa, 6082 Dolački Marija 23, 1000, 31. maja 1917, društvo šteje 39 članic.
PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa, k dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 15874 Beg Franc 20, <500, 20 maja 1917. 1 dr. št. 78 čl(ic), 2 dr. št. 64 čl(ic).
Od dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa, k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 13521 Sokač Peter 23, 1000. 5. maja 1917. 1 dr. št. 129 čl(ic), 2 dr. št. 531 čl (ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn, k dr. Mar. sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn, 10287 Zalar Matija 19, 1000. 15. maja 1917.1 dr. št. 232 čl(ic), 2 dr. št. 131 čl(ic).
Od dr. -sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, k dr. Sv. Jožefa 53, Waukegan, IU, 15014 Perhavec Alojzij 18, 1000. 14. maja 1917. 1 dr. št. 207 čl(ic), 2 dr. št. 202 čl(ic).
Od dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, k dr. sv. Barbare 74, Springfield, IU, 21652 Piš Frank 39, 500. 14. maja 1917. 1. dr. št. 15 čl(ic), 2 dr. št. 57 čl(ic).
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa, k dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 4915 Beg Angela 24, 500. 20 maja 1917. 1 dr. št. 78 čl(ic), 2 dr. št. 64 čl(ic).
Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k dr. Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio, 1743 Mohorčič Rozalija 22, 500. — 1011 SterniŠa Marija 27, 500. — 6067 Terček Marija 34, 500. 7. maja 1917. 1 dr. št. 531 čl(ic), 2 dr. št. 88 članic.
Od dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa, k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3897 Sokač Frančiška 19, 500. 5. maja 1917, 1. dr. št. 129 čl(ic), 2 dr. št. 531 čl(ic)
Od dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111, k dr. Marija Magdalena 162, Cleveland, Ohio, 7817 Schneiler Neža 19, 1000. — 1143 Schneiler Anna 20, 1000. 7. maja 1917. 1 dr. št. 206 članic 2 dr. št. 88 članic.
Od dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, k dr. sv. Barbare 74, Springfield, IU, 7708 Piš Frančiška 33, 500. 14. maja 1917. 1 dr. t. 15 čl(ic), 2 dr. št. 57 čl(ic).
Od dr. sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, k dr. Cist. Spoč 160, Kansas City, Kans, 4100 Kvaternik Johana 22, 1000. — 5841 Novosel Alojzija 33, 500. 14. maja 1917. 1 dr. št. 96 članic, 2 dr. Št. 22 članic.
Od dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111, k dr. Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio, 5227 Valentinčič Alojzija 20, 1000. 24. maja 1917. 1 dr. št. 91 članic, 2 dr. št. 88 članic.
Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa, k dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa, 3507 Gerčman Antonija 20. 1000. 29. maja 1917. 1 dr. št. 216 čl(ic), 2 dr. št. 121 članic.
ODSTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, 11631 Verbič Ignao 23, 1000. 23. maja 1917. dr. št. 322 čl(ic).
Od dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111, 15033 Kremesec Martin 19, 500. 22. maja 1917. dr. št. 98 čl(ic).
Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 19595 Russ Franc 20. 1000. 20. maja 1917. dr. št. 216 čl(ic).
ODSTOPILE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, 3490 Leben Jerica 18, 1000. 23. maja 1917. dr. št. 322 čl(ic).
Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, IU, 1089 Fank Marija 25, 500. 28. maja 1917. dr. št. 344 čl(ic).
Od dr. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wis, 7926 Pilngerčar Kristina 24, 500. 25. maja 1917. dr. št. 64 članic.
(Nadaljevanje na 6. strani.)
1000. — 3796 Uh Marija 19, 500. — 4303 Malavašič — 3799 Borovničar Ana 21, 500. 20 maja 1917. dr.it. 87 članic.
IZLOČENI ČLANI.
Od dr. sv. Barbare 24, Bloeton, Ala., 3386 SuataršiS Matija 1000. 27. maja 1917. dr. št. 16 čl(ic).
Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 21451 Strojin Alojzij 21, 1000. 33. maja 1917. dr. št. 531 el(ic).
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 19663 Morek Ivan 34, 1000. — 16530 Paušek Jakob 32, 1000. 22. maja 1917. dr. 8t. 79 61(ic).
Od dr. Mai1. Majnika 154, Peoria, 111., 20469 Vlahovič Jurij 24, 1000. — 21501 Starčevie Ivan 31/250. — 21969 Budiselič Jurij 24, -000. — 20475 Bujan Wra. 31, 500. 20. maja 1917. dr. St. 21 51(ic).
Od dr. Mar. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15548 Pintar Josip 18, 500. 21. maja 1917. dr. št. 86 čl(iv).
ČLANICA ZVIŠALA ZAVAROVALNINO $500. NA $1000.
Pri dr. sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 5674 Traunar Anna 27, zvišila 13. maja 1917. dr. st. 38 članic.
JOSIP ZALAB,
gl. tajnik K. S. K. J.
[Avstrijske narodnosti fn ustava.
V dunajski 'Arbeiter Zeitung' je priobčil nedavno K(arl) R-(enner) daljšo serijo člankov, v katerih razmotriva različne probleme o avstrijski državi v zelo poljudni in lahko uniljivi obliki. O teh člankih bi se lahko še mnogo govorilo, za danes naj zadošča le eden, katerega podajemo v celotnem prevodu zaradi njegove prav zanimive tvarine:
"Ali žive sploh v Avstriji narodnosti?
To vprašanje je čudno! Ali je mogoče, da kdo zanika obstoj narodnosti v Avstriji? Boj narodnosti za državo (o tem je priobčil isti pisatelj cel članek) je trajal celih 50 let; zato je vendar izključeno, da kdo tega osnovnega problema avstrijske države ne pozna.
Ali so v Avstriji narodnosti? To vpraševanje je paradoksno!
'Da, tako bi človek mislil. Je pa zelo važen činitelj našega javnega življenja, ki obstoja narodnosti ne pozna, kateremu je isti skrit in ki ga zanika: to je naša zakonodaja, naš pravni red!
Mirnega srca lahko razpišemo nagrado 1000 kron onemu, ki v avstrijskem državnem zakoniku ali pa v 17 dež. zakonikih po 1. 18*8 najde besedo "narodnost". (Nation). V enem samem členu naših osnovnih drž. zakonikov naletimo na izraz "plemena" (Volksstamme), ne da bi tain bilo rečeno, kaj je to in koliko jih je, ki tvorijo ljudstvo Avstrije, po čem da se spozna, kateremu ple -menu kdo pripada, kje se pripadnost začne in konča. Zgodovinsko n. pr. se deli češki narod na tri dele: v Horake, Hanake in Slovake —; so-li Slovaki pleme (Volksstamm) ali ne? Tudi cigani v Avstriji so gotovo pleme; ali so tedaj kot narod sprejeti v državni osnovni zakon ali so iz -ključeni? Ker so plemena pravno skupine oseb, in kot take ne morejo izvrševati pravnoveljavnih dejanj, zato jim mora pravni red dati organe, ki poslujejo v njihovem imenu. Vsako društvo mora po zakonu imeti predsedstvo — "Volksstamme" po paragrafu 19 ga nimajo! Pravno sploh ne eksi-stirajo, in če jim daje ta člen prava, je to zgolj fraza!
Ali ni čudno, da se pravni red države, čegar zgodovinska nalo -ga je, da pravno uredi medsebojno razmerje devetih narodov in tem določi delež na državi, skrbno izogiba teh osebnih skupin?
Ustava severo-ameriških držav ima nekak uvod, ki pravi: "Mi, ljudstvo Virginije, ki hočemo, da vlada pravica in ki hočemo ustanoviti državo, si damo sledečo u-stavo" Človek bi torej pričakoval, da bo našel kjerkoli v naši ustavi vsaj po vsebini sledečo misel: "Mi, Nemci, Čehi, Poljaki, Ukrajinci, Slovenci, Hrvati, Srbi, Rumuni in Italijani v Avstriji, ki hočemo med seboj mirno živeti, smo združeni v tej državi, oskrbujemo svoje skupne zadeve po skupni vladi, svoje posebne zadeve pa pridržujemo svojim posebnim vladam na način, ki ga določa ustava." Kakor bomo videli, smo imeli enkrat tak red, — a danes je ostala od istega komaj še senca.
Pravno torej nimamo narodnosti. Naša zakonodaja pozna le različno govoreče osebe, le posamezne podložnike, pri katerih se ta ali oni materini oziroma obče-valni jezik sam ob sebi razume in predpostavlja; pa tudi to, kateremu jeziku da kdo pripada, ni pravno ustavljeno kakor n.p. pripadnost k veri, ki je zapisana v matrikah. Zakonodaja daje jezikom pravice; toda jezik ne more uživati nobenih pravic, ravno ta-
ko kakor barva človeške, kože ne, ali pa kakšna značilna lastnost ali drevo ali modrina nebeškega ob-loka ne. Le fizične ali pa pravne osebe imajo lahko pravice in dolžnosti.
'Naš pravni red se do danes kakor nalašč izogiba problemu narodnosti, kakor maček vreli kaši.
Drugače je na Ogrskem. Tudi tam prebivajo različne narodnosti, Madžari, Nemci, Hrvati, Srbi, Rumuni, Slovaki; deželna zakonodaja pa pripoznava le en narod to je madžarski in v hjegovem imenu govori vlada. Nemadžari se imenujejo "drugojezični someščani", nemadžarski Madžari. Izven Ogrske te terminologije se -veda nihče ne razume in ne rabi, na Ogrskem jo pa varuje kazenski zakon.	*
Ce zasledujemo terminologijo v zakoniku še dalje, nam postane ta zmeda kmalu jasna. 'Ponavlja se od dežele do dežele. Kaj je Češko, ve vsak, kdor je imel enkrat zemljevid v roki. Dežela ni san»o zemljepisno očrtana, ampak tudi državnopravno. Kaj pa pomeni Čeh" v smislu zakona, je držav-no-pravno zelo sporno. Reichen-beržan in Taborjan sta Čeha (de-želana, Boehmen), Olomučan pa ne- Po naši državno-pravni terminologiji je pa tudi Moravan lahko Čeh (po narodnosti, Čeche), ker se nemški izraz "boemisch" rabi v obeh pomenih. Reiohen-beržan se seveda temu upira, da je Čeh, on hoče biti le "pemc" (Boehme).
Odtod je razvidno, da pozna naša pravna terminologija'le dežele, ne pa narodnosti, in zato rabi še danes pravne izraze osem -najstega stoletja!
Takrat seveda narodnost še ni veljala nič, ampak se je potapljala v podložništvu^do grajšča-kov. Politično veljavo so imeli le stanovi. Iz deželnih stanov je bila Avstrija politično sestavljena in ti so osnovno misel v uvodu ame-rikanske ustave prav dobro izrazili: "Mi, stanovi češki, nižjeav-strijski, ogrski, hrvaški itd. sklenemo med seboj in med krono pragmatično sankcijo, da si bomo z orožjem pomagali in kroni zagotovimo pravico, da nas upravlja." Čisto v smislu in duhu časa, popolnoma praktično in državnopravno v redu.
Deželni stanovi so zastopstva dežel in kronovin; na tej podlagi je zasnovana naša ustava in naše zakonodaje govore še jezik onih dob.
Stanovska država se je umaknila absolutizmu, ta pa ustavni monarhiji. Izginili so stanovi, na njihovo mesto so stopili narodi: Nemec hoče biti v prvi vrsti Nemec, naj stanuje v Rihenbergu ali pa v Lincu, Čeh hoče biti čeh, če stanuje v Taborju, v Šleziji ali pa kje drugod. In kakor so svoj čas stanovi — po dolgih in hudih bojih — privolili, da se ločijo javna prava v avtonomna in njim pri -stoječa, na drugi strani pa skupna, kroni pripadajoča, ravno tako zahteva ljudska podlaga države, da se narodnosti organično včlanijo pravnemu redu države, da se organizirajo avtonomno kot 'zvezne avstrijske narodnosti*.
Edino tako moremo razumeti "urejeno sodelovanje in delež narodnosti na državi." To je ustavna naloga, ki čaka avstrijske narode in državnike in katere se ne smejo več izogibati.
Narodnosti niso pravno organizirane; zato si tudi ne morejo drugače pomagati, kakor da tvorijo posebne politične stranke in se pulijo za vsako mrvico svojega "deleža na državi", za vsako mestece kakega uradniškega sluge ali nočnega čuvaja. Ne njim, ne državi ni pomagano prav nič, če so po parlamentarnih vladah zastopani v osrednji upravi — boj se prenese potem čisto navadno v
n« mora nadomeščati pravnega deleža.
Kako naj se to izvede? Mi bomo morali svojo upravo iz zgolj državnih ozirov pireuatrojiti, ker brez delitve v okrožja ne bomo upravnim nalogam kos. Če omejimo okrožja kolikor se da po narodnostih, smo položili temelj za lokalno nacijonalno avtonomijo. Če združimo okrožja ene narod « nosti v skupino, ki narodno-kul-turne naloge enega naroda upravlja, potem je dana osebnost in no-sitelj centralne narodne avtonomija in določen je tudi pravni obseg posebnega narodnostnega prava- Vse "nadnarodne" naloge, ki so v posebnem pomenu besede državne, pa pridržimo parlamentu in vladi; ta dva tvorita pravno okrožje centralne uprave. Tako bi se dala upravičena o-snovna misel pragmatične sankcije, katero danes vsled nam tujih oblik iz časa "stanov" komaj poznamo, izluščiti in prenesti na žive činitelje modernega življenja, na narodnosti. Potem bo naš pravni red po zmislu in po besedi v skladu z resničnimi gibajočimi silami sedanjosti.
"Slovenec".
Cenzor.
Južno bojišče, meseca nov. 1915.
Vedno in vedno še čitaš v časopisih, domačih in tujih, pritožbe o strogi cenzuri. Časnikarji vseh strank in struj, ki delujejo pri velikih svetovnih listih, kakor tudi oni, ki jim je odmerjen delokrog pri majhnih lokalnih lističih, vsi še vedno menijo, da še ne nasitijo radovednega občinstva z zadosti svežimi in obširnim novostmi in zahtevajo v tem oziru še vedno več koncesij. V vojnem času se tem "sitnežem" seveda ne more in ne sme tako vstreči kakor v mirnem, ker bi njih prevelika ble-betavost lahko koristila raznim klevetnim sovražnikom, ki si ob naši državni meji zastonj prizadevajo uresničiti svoje hudobne nakane. In sleherni teh častitljivih mož, ki polnijo časopisne predale, ima nek sveti strah pred neizprosnim rdečim svinčnikom cenzorja, ki brez usmiljenja črta vse,i kar se mu ne zdi primerno za javnost.	. . i
•Ni moj namen razpravljati tukaj o pravicah časnikarjev in cenzorjev, povem naj prav na kratko, da je i mene doletela tupatam na bojnem polju čast cenzorja, da sem s peresom v roki motril in pregledoval, kaj sme in kaj ne sme z bojišča v notranjost dežele. Seveda moja oblast ni bila bogve kako velika, ker se je nanašala samo na pisma in dopisnice, ki jih je pošiljalo moštvo naše stotnije svojim dragim v domovino. In kaj menite, kako sem se počutil pri izvrševanju tega svojega vzvišenega poklica? Izborno. 'Nisem bil ravno prehud sodnik, držati pa sem1 se moral seveda predpisanih določil. Ne lažem pa, ako trdim, da sem v tej svoji službi mno go pridobil, čital in izvedel marsikaj zanimivega, zaeno pa se često tudi neprisiljeno zabaval in smejal prav od srca. Tu sem imel priliko spoznati natančneje dušo in domoljubno mišljenje našega slovenskega vojaka, obenem pa mi je odsevala iz njegovega pisanja skrb za dom, ženo in deco in pa kar se mi zdi vredno povdariti — brezprimeren patrijotizem. Sko-ro na vsaki dopisnici, ki jo piše naš vojak domov, ne pozabi povedati med drugim, da gre "hvala Bogu Taljanu" slabo.
Za zabavo mi je služilo tupa tam to cenzuriranje jako dobro. Je res, da je bilo pisanih mnogo dopisnic monotono, da si čital na mnogih eno in isto, zato so bile pa zopet druge tem zabavnejše in bo?j "duhovite". Prepisal sem si nekaj teh dopisnic zadnje vrste v svoj dnevnik in jih podam v naslednjem čitatelju prav dobese -dno.
Prva se glasi: Draga Marjana.
(Na tvoj pisem ti 'bom preči odgovoru ko me prašaš kaj češ nar-dit s telieo, kar predaj jo ker mesu nucajo in mi jemo vsak dan mesu in je minaža dobra veš jest sm se kar zredu vsi pravjo tku in veš smo zdaj spet drugam šli pa ti ne smem pisat kje smo ker bi dr-gač Taljan zvedu, in nimam več tistga kumandanta, je biv plezi-ran in je pršu drug, kje tudi Kranc. Veš je zlo luŠtno k mamo kranske oficirje in jih zastopmo kse pogovarjajo in nam dajo be-
p£ mi tud če je všenica do-gratova in če je dimka že po-vrgva in če je Janžov že ajnrikov, pozdravi mi vse in tud gespuda in res da mi gre dobro in te lepo pozdravim. Z Bogom!
Janez P. •Kakor je razvidno, se zanima pridpi Janez predvsem za svoje gospodarstvo,ne pozabi ja tudi pisati svoji ženki polno novic, ki bi jo mogle zanimati. Slednjič izroči in posije pozdravov, kar sem opazil splošno na vseh dopisnicah, ki so romale skozi moje roke v do -movino.
Druga dopisnica se glasi do -slovno:
Draga Teta V začetku mojega pisanja vas srčno lepo pozdravim in Strica in Teto Franco in Francelna in vam povem da zdrav sem hvala Bogu in druzga novga ni nič tukaj kakor sneg je velik ia prov hude bitke so zmiraj kar naprej, ja pa je vender Taljan začev prosit našega za mer za 6 mescov, naš pa noče nič odnehat in ima Ta'ljan velike zgube, zdaj je biv dvakrat na naš regiment poskusu forikat pa se je hedu vpeku je biv čist ves zbit in je jamrov da smo ga vsi slišal. Z Bogom
Vaš Jernej K. Ko sem prečital to originalno dopisnico, me je zanimalo, kdo je ta Jernej K. in odkod ima tako zanimive novice. Dal sem ga torej poklicati k sebi. Stopil je predme rdečeličen orjak, pravi gorenje, in jaz mu pokažem karto:
"Ali si ti pisal to?" — Pokimal je in me radovedno pogledal, češ, kaj mu hočem.
"No, Jernej" sem nadaljeval, "povej mi, kdo ti je pa pravil, da je prosil Lah za premirje, kakor pišeš tukaj!"
Jernej je pomislil malo, nato pa rekel odločno: "Kaprol mi je pravil in on bo že vedel, saj vedno bere časnike, pa tudi z gospodi o-ficirji večkrat govori."
Posmehnil sem se pritajeno in velel Jerneju, naj odide. Kar sem hotel izvedeti, sem izvedel, in spoznal sem natančnejše tudi Gorenjca Jerneja. Veselilo me je oboje in smeje sem prepisal dopisnico v svoj zapisnik. Zopet druga dopisnica slove:
Draga baba. Najprvo te prav lepo pozdravim in ta malo in ti dam vedet da sem še živ in Kordinov tud in sva zdaj že 14 dpi skupaj pri naši kompaniji in je Kordinov zlo ko-rajžen, oni dan ao ga poh-valil clo gospod lajtman ko je sov na uno stran in prinesu sabo štiri talijan-ske gvere in so djal gospod lajtman da bo eden njegov da bo lahko doma strelov lisice in zajce, pravjo da bo tud medajlo dobiv jest mu zlo prvošim, pa nikar ne misli da se drugi bojimo ko ne bomo nič dobil je pa Lah že bolj šajsar koker mi. Zdaj te pa še enkrat prav lepo pozdravim in Štebelco in Hrastarja tudi Adijo tvoj
Jože.
Iz navedenih treh dopisnic je razvidno, da preveva naše slovenske fante pogum, dobra volja in da prenašajo z veseljem težave, ki jih stavi nanje težek vojaški stan pred sovražnikom.
Pisma sama govorijo, da naš slovenski vojak ve, zakaj se bojuje, in poroča z veseljem domov o pridobijenili uspehih. Dal Bog, da bi trud teh junakov ne bil brez -uspešen in da bi sleherni izmed njih še zdrav in vesel videl svoje drage, katerim piše sedaj iz daljave tako odkrito in neprisilje -no! Cenzor biti tem našim vojakom je pa prijetno in hvaležno o-pravilo.	A. S.
i). IVOC
QL%vanalri OiOTCUBIU
zdravnik
niMm IT|»|«
K. J.
Vrhovni »travnik K. S.
900 N. Chicago St Corner Clay St.,
JOLIET, ILL. Drat craven alov. cerkva.
Urada« la—1»; »—4| T—•. Ckieage toUflea: Sltf. Don Sift I*
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naznanjam slovenskemu občinstvu v Waukegan in North Chtea-gu, da sem ravnokar otvoril prodajalno s obuvalom
za moške, ženske in otroke. Blago ali obuvalo imam iz najbolj znane in najboljše tovarne 'Selz Co.* Ker sem kupil blago še od prej-šnega prodajalca, dajem vsled tega obuvalo po čisto nizki ceni.
Za obilna naroČila, obisk in naklonjenost se toplo priporoča.
Matevž O grin, NORTH CHICAGO, ILL. 10 — lOtfo Str.
Svoji k svojim!
(Adv. No. 16—25.)
Telefon: Canal 80	;
Martin Ncmanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, 111.
Zaloga in prodaja pristnega domače,« vina. Točim vedno aveie izborno Ho.rberj.vo pi;o, fine likerje in prodajam izborno smodke. Cenj. gostom je mrzel in topel lunch zastonj na razpolago.
Rojaki Slovenci vedno dobro doilil
^XIVXXXWWWXXWWXXWWXXXWV
x\x\xxxx\\\\\\\i %xxxxxxv
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih ulogah
3%
Obresti, ako nedvi.njene, se pripišejo h .lavnici m se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadroratvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega aiatema.
Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred o.njem
in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naie banka j« depozitni urad za zvezno poitno hranilnico, za, mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in xa vlado Združenih
držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,100. Rezervni sklad $360,000.
8
8V0JI K SVOJIM!
Rojaki Slovenci iz Chieaga in bližnje okolice! Kadar rabite avtomobil pri raznih prilikah, na pr.: pri porokah, krstih, pogrebih i. t. d., obrnite se na podpisanega, ki vas bo točno in zadovoljno postregel.
Jaz stanujem sedaj v sredini naše slovenske naselbine, na: 2107 Coulter St., (med So. Hoyne Ave. in So. Leavltt St.)
disi po dnevu a 5889.
P° ill
ponoči: Canal
S ■
■
V
Z velespoštovanjem
ANDREJ GLAVAČ, 2107 Coulter St., Chicago, 111.
JOSITTEHKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street	Chicago, Illinois
Telefon: Canal 298.
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba ln dobra pijača", to je moje geslo.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova družtvena pravila, ližno izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovin«, obrnite m na največjo slovansko unljsko tiskamo v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 214151 Blue Islaad Ave., Chicago, 111.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljne«* glede cene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo priprava« Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem ž«pn«m format« in trdo vezane. Pal je imamo v zalogi zelo priklada« Nakaznic« za blagajnike za izplačevanje bolniik« podpor« in drugik izdatkov, t«r Pobotnic«. Tiskane imamo tudi Bolnižke liste, večje in manj*« ia pmkai pol« za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lakk« vedae natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih.
C7 Na aahtevo poSljemo vsakemu družtru vaoree gorlmav«4wife tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni m tiska "Glasilo K. S. K. Jednete".
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva ia ne|slare|ša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
JTJNSJIA 1917,
deist vu,- je dvomno, ali so te ladje tudi v resnici popolnoma do-vriene in sposobne, da se uvrste v shiibo. Sedaj leže baje v Hcl-singforsu, luki ob severni obali finskega zaliva, ki sploh služi kot zavetiSČe za vsidrane linijske ladje in oklopne križarke. Luka je močno utrjena in tudi drugače tako zavarovana, da napadov lahkih pomorskih sil sploh ni pri: čakovati. S štirimi ladjfenti "Ganfut", "Poltava", 'Sebasto-pol" in "Petropavlovsk" je rusko baltiško brodovje dobilo doslej največji prirastek. To so prve resnične bojne laaje velikanske ruskega vzhodnega brodov-ja; prostornina znaša 23.400 ton. brzina 23 morskih milj; oborožene so z dvanajst 30.5 cm in šestnajst 12 cm topovi. Posadka šteje baje 1100 moz- Gradbeni material je ruski, dočim je načrte dobavila neka angleška tvrdka. Najmočnejše ojkČenje ruskegai vzhodnega brodovja pa bodo tvorile štiri oklopne križarke tipa "Borodin", ki so še v gradbi in bi imele biti po načrtu gotove prihodnje leto. Te ladje naj bi po velikosti prekašale celo ameriški razred "Pennsylvania", ker naj bi obsegale po 32,500 ton in imele hitrost 29 morskih milj. Tudi oborožba utegne biti močnejša, ker je razen dvanajst 35.6 em topov določenih še štiriindvajset 13 cm topov kot sredhja artilerija.
{enaka — čevljarski mojster.
V Kk>sterneubur&u je moral čevljarski mojster Rudolf Ehr-lich pod orožje. Doma je zapustil ženo, dva pomočnika in nekaj čevljarskih učencev. Njegova žena se je v teku časa priučila čevljarske obrti v toliki meri, da sedaj popolnoma nadomešča svojega moža, in njeno čevljarsko delo je, kakor se zagotavlja, še mnogo boljše, kakor marsikaterega izučenega in dobrega čevljarskega mojstra. Žena je s čevljarskim delom preobložena.
Trdnjave v bodočnosti.
Nasprotno trditvi, katero je danes čuti dostikrat, namreč da vbodoče ne bo treba več trdnjav, ki so se v tej vojni obnesle slabo, izvaja francoski častnik v "Revue Hebdomaraire", da bodo vedno potrebne trdnjave v obrambo dežel. Seveda bodo morale biti drugače urejene. Trdnjave v bodočnosti ne bodo imele okopov, ne nasipov, pa tudi ne kazemat. Pač pa se bodo vili v okolici strateško važnih točk, ponajveč okoli v to označenih mest, ki bodo delala važne zveze, natančno prora-čunjeni koncentriški strelski jarmi ovipaetaoin shrd hrdl lu luaa ki, kateri bodo zavarovani z žičnimi ovirami in globokimi zveznimi jarki. Vse obrambne črte bodo pozidali uporabivši vse izkušnje in tehniške napredke. Tako bodo vzidane baterije, ki bodo streljale po globokih in dosti pro-stortiih jarkih in onemogočile vsako približevanje. Razven tega bodo pripravljena zavetja, skladišča, laboratoriji, električne centrale, vse pod zemljo ter po gosti mreži galerij zvezani med seboj. Vsa poslopja bodo izvedena tako, da bodo nudila kolikor mogoče malo strelnih ploskev in tako dala težkim topovom kolikor mogoče malo možnosti do uspeha.
CENJ. ČLANI IN ČLANICI TKE ČITATELJIl Kupujte pri twdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listni
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ST. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA.
Jouet/m.
Niže podpisani pazno zasledujem in čitam dopise o nasvetih v razmotrivanju glede bližajoče se XIII. konvencije K. S. K. J. Kot vidim iz dopisov, je veliko društev in članov, kateri delujejo na to, da bi se na prihodnji konvenciji vpeljala centralizacija bolniške podpore in s tem obetajo K. S. K. Jedonti, veliko napredka, dober uSpeh in zagotovljen dober obstanek itd.
Pregovor pravi, da kjer so dv$ osebi, je troje mišljenj. Tako sem tudi jaz pri tem popolnoma drugega mišljenja. Moje mnenje je to, da kakor hitro se pri naši di-čni K S. K. J. vpelje centralizacija bolniške podpore, se bo obenem vpeljalo tudi nazadovanje K. S. K. J. Dobro mi je znana neka druga podporna organizacija, pri kateri so tudi nekatera društva in njih člani na vso moč delovali za tako centralizacijo, kar so tudi dosegli; ali kakor sem slišal na svoja ušesa iz ust modrih in razsodnih članov, kateri spadajo v dotično organizacijo, da dotična Jednota ni s tem nič na boljšem, pač pa ravno nasprotno, da je na slabšem. O tem sem tftdi nekoliko sam prepričan, da je resnica, ker je tukaj v Jolietu erio društvo, ki spada v omenjeno organizacijo, pa se je za večje število članov in članov skrčilo, namesto da bi napredovalo. Slišal sem osebe, ka^ tere so rekle, da so bili primora-ni društvo pustiti vsled tega, ker vso imeli vedno pole? zadosti visokih asesmentov še občutno visoke doklade zaradi bolniške centralizacije. Ako bi do tega prišlo, da bi se kaj takšnega tudi pri naši JednoJi vpeljalo, čaka našo dično K. S. K. J. ravno tak udarec. Le pomislite malo. Asesmente plačujemo že itak dovolj visoke, da ne potrebujemo več zraven nobene posebne doklade, posebno tisti kateri že dolgo vrsto let plačujemo, ker smo že vsi v bolj višjih letih in zdaj bi morali še zraven visokih rednih asesmentov plačevati še visoke centralizacijske doklade, posebno zdaj v tej neznosni draginji, katera vlada skoro po celem svetu. Tako bi bili tudi člani primorani odstopiti od K. S. K. J., katerim bi ne bilo mogoče plačevati rednih visokih mesečnih a-sesmenotv. Ne rečem pa, da bi ta boln. centralizacija v katerem kraju ne privabila v Jednoto nekaj članov; ali nasprotno bi jih pa na drugi strani veliko več zgubila, saj kdor boče biti pri K. S. K. J. zavarovan proti bolezni, saj se lahko zavaruje vsak posameznik, nikakor pa bi ne bilo prav to, da bi bili vsi člani primorani biti zavarovati proti bolezni. Ako pa slučajno kdo ne bi hotel pristopiti v našo K. S. K. J. samo zaradi tega ne, ker bi mu Jednota bolniške podpore ne plačala, tistega pustite v miru, naj bo sam zase še zanaprej. Jaz vem, da je veliko takih, kateri se z mano ne bodo strinjali, morda me bo še kateri možato zavrnil; ali te&a se jaz nič ne ustrašim, jaz bom to prenesl brez vseh občutkov.
Pozdrav vsem članom K. S. K. Jenote.
Joseph Panian.
Chisholm, Minn.
Cenjeno uredništvo:—
Vedno bolj in bolj se oglašajo člani s svojim mnenjem za izboljšanje te, ali one točke pravil v korist članstva in Jednote, kar naj bi se izvršilo ter doseglo na naši prihodnji konveciji. Tudi jaz bi rad nekaj omenil svojim sobratom.
Cenjeni sobratje in sosebtre K. S. K Jednote! Zabičajmo si v glavo in zapomnimo si to, da pravila in poslovanje Jednote sloni na članstvu: to smo mi. Vse to sestavljamo in naredimo mi in vsled tega se mora to, kar se sklene in za pravila določi — toil driati brez vsakega nasprotovanja in u-govora.
Zatorej dragi mi sobratje delavci, ker se vršijo ta mesec volitve delegatov, premislite dobro, kakšnega zastopnika, ali delegata si boste izvolili, da bo vas zastopal. 2e vnaprej vam kličem: Če ste delavci, si izberite, svojega pravega delavskega delegata, ker le od njega se pričakuje to* kar
vi želite od članstva pri naši K. S. K. Jednoti; to je moje akromno mnenje. Torej mnogo usj>eha v tem ozirn!
Pri tej priliki omenjam, da bo-
do imeli delegatje Xm. konvencije letos lepo priliko ogledati si naše razne znane slovenske naselbine po Mesaba Range, ali po
Železnem okrožju. Ne pozabite našega mesta Chishoim, Minn., ležečega ne daleč od vašega zborovanja, Eveletha. Od Um se lahko pripeljete semkaj vsako uro s poulično železnico, aM pa nazaj, ker sta si oba mesta blizu. Naše mesto Chisholm, je, kakor znano popolnoma pogorelo pred 10 leti; tedaj je tudi naša dična Jednota priskočila na pomoč in je pogo-relcem (svojim ponesrečenim članom) darovala lepo svoto denarja. — Torej na veselo svidenje tudi tu v Chisholmul
K sklepu teh vrstic še enkrat apeliram na vas cenjeni sobratje K. S. K. J., da si izberete iz svoje sredine prave svoje delavske delegate. Želim pri tem tudi jaz, kot večletni član in pričakujem, da bi se to leto naše glavno zborovanje vršilo v pravem delav-sobratskem duhu; le potem smo u ver jeni in zagotovljeni, da se bo izvršilo to, kar želimo mi člani K. S. K. J. Vsem skupaj kličem: Bog vas živi!
S pozdravom, vaš sobrat
Martin Zalar, certif, štev. »440.
Jolist, m.
Cenjeni sobrat urednik: —
Dovolite mi, da se tudi jaz nekoliko oglasim o naši XIII. konvenciji. V prvi vrsti sem tudi jaz za to, da se zviša podporo za operacije na $100 — (sto dol.) ker toliko zahteva skoro vsak zdravnik, ki izvrši operacijo.
Rada bi izvedela še neko stvar in sicer sledečo: G. g4$vni predsednik nam je v štev. 22 našega glasila pojasnil glede posebne doklade za mesec maj. Sobrat gl. predsednik pravi med drugim, da noben cesar, kralj, ali kak drugi vladar ne more vladati svoje države brez denarja. To je gola resnica ; jaz sama tudi ne morem oskrbovati svoje družine brez denarja in ravno zato sem bila tudi jaz zoper ta posebni asesment( če tudi samo na tihem); toda naklada se morp plačati neglede na posameznika, naj isto že lahko plača, ali pa težje. Sobrat gi. predsednik nas vpraša, če imamo pogum se upreti državi, da bi ne plačali vojnega davka ali da bi ne poslali svojih sinov v vojno t Jaz mislim, da bi tak pogum vsakdo kmalu zgubil. Je pa zdaj drugo vprašanje in sicer, da naša Jednota posedanjih pravilih ne bo plačala nikomur posmrtmine in poškodnine, ki bo šel v vojno in bo ondi u-bh. Recimo, da bo vojna trajala še par let; v tem slučaju ne bodo zadostovali samo naši sinovi ali samci; država bo poklicala pod o-rožje tudi mlajše može, ali družinske očete. Kaj pa potem? Upreti se državi, ne pomaga nič. Ako bo oče padel na bojnem poTju, ne bodo dobili otroci in žena nlkake po-smrtnine za njim; to bo hudo za tako prizadeto družino, ker dose-daj je posmrtnma kake Jednote edina in glavna pomoč ženi (vdovi) s kopico nedoraslin otrok.
Jaz predlagam gg. glavnim odbornikom in vsem delegatom, da naj delujejo z vsemi močmi na to, da se ta važna točka v pravilih popravi. Naša dežela je sedaj v vojni, anoramo biti torej pripravljeni na vse, na hudo In najhujše. In če sedaj plačujemo za ta »klad, kako da bi potem nič ne dobili! Saj tega si gotovo ne bo nihče sam kriv, ali da bi si celo sam želel v vojno in smrt T
To je, kar bi jaz rada vedela. Če je pa kaka postara proti temu pa ne vem, ker me žene vemo le bo4j kuhinjske postave; vprašati upam, pa na smem.
Poadrav do vseh članov in članic K. S. K. J.
Terezija Knleto,
članica dr. Štev. 87.
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
UraJaikl aa leto 1917»
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslare Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Tremposh, 4628 Hatfield St, Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Nikolaj Prokželj, 568 Butler St, Etna, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 866 Lockhart St, N. S. Pittsburgh, Pa.
člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posznrtnina je $1000., $600. ali |260. Naše društvo plačuje $6.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji
Slovenci in Hrvati, kteri še niste
fri nobenem društvu, spadajoče h K.
. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 6211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
KONVENCIJA K.S.K. JEDNOTE
v Eveleth, Minn.,
mtseca avgusta, 917
Minneapolis, St. Paul in Sault Sainte Marie, "Soo Lino" železnica ponuja gg.' delegatom te konvencije najboljšo postrežbo pri vožnji na železnici med Chicago in Duluthom.
Vlak odpelje redno vsak dan is Chicaga ob 5:30 popoldne z Grand Central postaje na IlarriBon St. in 5. Avenue.
kupite torej vožnje listke za "Soo Line" železniško progo.
J. C. POND,
A. G. P. A.
Chicago, 111.
Lastujte farmo, kjer far merji napredujejo. ^
F. GRILL'S DAIRY
IBIS W. 22nd St.. Chicago. MU.
Pozor gospodinje! Ako rabite prt gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, ali klelo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Ja zprodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej Garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrsto je posebno priporočati otrokom rejencem.
Mleko rozvažam po hišah točno vsak da no pravem času.
Za obilna naroČila se toplo priporočam:
rHAMl CHILL.
mUkm
' Zakaj ne izmučiti v prenapol- Kg^gf r>
njenih krajih, ako morete z lastnim Kgrortfitibx.__
^^^^^^^^^^ trudom laijc in hitreje napredovati, ako
^^^^^^^ lastujete farmo v neprekosljivcm okraju se-'	"
^^^ vernega Witsconsina.
Ta nov pastor je bil odprt ftele pred	delkov kot pa pri šestih poznanih po-
tremi leti naseljencem in mi damo vam	IjcrieUkih driavah.
posebno nizke cene, da boste kmalu is-	Klima je prava za pridelke katere ste
plačali. Obroki so posebno ugodni ter	vajeni obdelovati. Dobra voda in iz-
vam prijateljsko pomagamo, da se u-	vrstna trava. Idealni kraj za mlekars-
stanovite.	tvo in živinorejo.
Wisconsin je ena najbogatejiih far-	Sole, klubi in cerkve so zprajene in
marskih držav. Državna statistika do-	icleznica vozi skoz. Trgi so v bližini
kaže, da se tu dobi na aker več pri-	in ceste lepe.
DVE BREZPLAČNI KNJIGI POVESTA VSE. — PIŠITE PONJU.
Knjigi sta "Farm Homes in Upper Wisconsin" in "Happy Homes in Happy Land". Vsebujeta popoln popis posestev, map, slik in poslopij, itd. in več pisem onih, ki so se pred par leti tja naselili. V teh knjigah so označene naše cene in plačilni pogoji. Citajte ti knjigi. Izprevideli boste nove čudeže in mogočnosti v novi deželi. Pišite še dane« zvečer. Jako napredna slovenska naselbina se nahaja na naši zemlji. Imena in naslovi par teh zadovoljnih oseb vam pošljemo, ako zahtevate.
MATH CESAR, lokalni slovenski prodajalec. A. R. CODE. L. and Sales Manager	EDW. HINES FARM LAND CO.
1324 Otis Building Največji lastniki zemlji* v Wisconsinu. CHICAGO. HI.
(1320 K.)
Nacionalizirana leta 1864
Ustanovlfena leta 1857
Z E 6 O LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in cisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU.
Narastle obresti se polletno pripisujejo k glavnici, O n/ OyO ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. /U
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joliet,	Illinois.
''LJUDSKA BANKA".
Lakotna bolezen.
Štabni zdravnik dr. Strauss, ki deluje v zasedenih ruskopoljskih krajih, poroča v "Wien. Klin. Wochenschrift" o lakotni bolezni, ki jo je našel med tamošnjim prebivalstvom: Bolezen se javlja v popolni oslabitvi telesa. Noge bo močno otekle* ravnotako zgornji del telesa; izlivi v prsno in trebušno duplino spominjajo na ledvično vodenico. Ako so bolniki prepuščeni sami sebi, umrjejo; ob pravilni prahrani pa otok polagoma izginja in ljudje se popravijo in ozdravijo. Vsi dotični bolniki so pripadali socialno in higi-enično najnišje stoječim slojem, ki so se cela mesece preživljali s Samim krompirjem. Beljakovin je bilo v njihovi hrani absolutno premalo. Brez beljakovin nikakor ni mogoče živeti, najmanjša mera beljakovin se ne da nadomestiti z maščobo ali ogljikovimi hidrati. Kroimur pa vsebuje premalo dušikovih snovi; enostranska krompirjeva hrana je zato čisto neprimerna.
PRVA-DRUGA NARODNA BANKA
v pittsburgu^^HBHB|
SOOOOOOOOOC
Nikar ne posflfajle nam de narja v svrho pošiljatve
USTANOVLJENA L. 1852
JOOOOOOOOCC
IN 8I0KR DO TEDAJ, KO VAM NAZNANIMO, DA JE ZOPET MOOOČE POSOJATI DENAR V STARI KRAJ.
Prva-Druga Narodna Banka, v PITTSBURGH PA.
Med tem sprejemamo denar na hranilno vlogo, za katero plačujejo obresti.
FIRST-SECOND NATIONAL BANK
Corner Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh Pa.
Razne stvari
Karl raki draftdnaaffati.
Doslej se ni vedelo, da-li se je rusko vzhodnomorsko brodovje povečalo z novimi veliki ladjami Sedaj pa poročajo švedski listi, da se je to zgodilo. Gre za Štiri najnovejše latfe vrste 'Gangut\ ki so imfcle biti po načrta ruske admiralitete gotove koncem leta 1914. Ker so pa znane običajne velike rake zakasnitve-T ladja-
Lastno poslopje,
Dosti je 'bogatih ljudi na izku-injvko »i v bedi niso zamogli še skorjice kruh parivoščiti.

otMM) k. i. y.
'»lom: Frankolu, Daničiču, Hrelja-E » w ^^	■; noviču, senjskemu podstotniku in
J^L RJ JML J.	• • • " reškemu stotniku, ko gleda (Vraga
MdB
(Nadaljevanje).
Pred Senjsko luko, pred Ar-tom, se usidra galeja. Jutro je sveže, krasno. Kako se preliva A-drija v zlatem modriiu, kako div-no vstaja Krk iz voda... O pota po Adriji, po zrcalu večne lepote! Ti jc žal po njih, Venier? 8e oziraš na Krk — po pomoč T Ne. Več ne prosi Venier rabljev, ne kolne, se ne trese. "Alma! Cecilija!" hiti rahel vzdih žrtve nskoškega maščevanja v mlado jutro, oko pogleda polno upanja, na cerkvico na Artu. Veliko in svetlo se odpira pred Venierovo: "Ena sama beseda,'* je rekel Foscari- 4'Ena sama solza ... Gospodu ni treba let kosanja." Ena sama solza... "Grenka teče po upadlem licu Be-
XXXII.
dPoleta vaj o galebi . . . Lete s krikom preko jate črnih galej ob Reki, ob Senju. Oj ti Adrija! Be-necanska sužnja si! Ne drči po tebi sv. Juri, ne plapola sv. Vid. Plaho beži ribiški čoln ob bregu, raz sv. Marka na Cresu groze topovi. Oj ti Adrija! Uskoska zi bel in pot! 2arela je grmada Ni ka Hreljanoviča, svetila do Dunaja, do Benetk . . . Zato leži oblak preteče vojne nad Primorjem. Zdaj se ogiblje Uskok vabljive gladine. Za kramp in kladivo je prijel Primorec. Po nezložni poti gorovja stopajo natovorjene mule in osliči. Nosijo Senjanom, Re-čanogi, žito, blago, olje. Po trd-
brata. Poleg skromnega redovni ka sedi Juriša. ObrH se je, oblekel hastjo, si nadel dragoceno orožje, se pokril s sobolovko, si zateknil mošnjo zlata za pas. Drzen usmev na ponosnih4 ustnih, posluša Juri-ša goste, posega s krepko besedo v govorjenje, sledi sestri z ljubečim izrazom v modrem očesu.
14Na zdravje ti bilo, Vinko!" vstane Frankol. "Žarela je tvoja grmada do Dunaja, do Benetk. Njen plamen je prebudM benečan-ske sove in skovirje, da vičejo po vsej 1 Evropi o našem barbarstvu. Nad Sen j se pa ne upajo . . . Priplule so galeje. Primorec kaže Pasqualigu osle. Vse dobimo po suhem, dragi don Filippo . ;. Ha, Benečani, naučimo vas, po čem je mast — disc vam naš« soline, naše šume, naše morje . '. . Mi zidamo, se pripravljamo. Boga mi! Radujem se te vojne kot svatbe. Zorica moja, po vojski ti radi'ii-
njavah se vse giblje. Nastavke nečana: "Vzemi, Gospod, žrtev j ni so topovi, urne roke popravlja življenja za pokoro za moje hre-ijo sled zadnjih benečanskih na he..------padov. Na hrbtu nosijo žene tež-1 puste lentoa."
Srtbrnokrrli galebi poletavajo ke lodrice P° strmi stezi- Zalivajo "Tako moje grešne duše! Še nad morjem, se spuščajo na srebr-: aPno> si briSei° P0*- °i vroče no zibel. Jutro je sveže, krasno, \BoX* ml! A svetl knez ie ukazaJ polno obetov, nad. Veselo hite čol-' I>rlPravltl se. Na gori Triglavi, ni iz Inke, razpenjajo se jadra na ,m Učkl 111 Velebitu se oglašajo daljšo pot. Ponosno moli Sen j Vile- Stiskajo se pesti po Goriš-svoje stolpe in zvonike v zrak, po- |keiu» Kranjskem. Uskok brusi nosno hodi Senjan, veselo šumc|nož'	dr8ne dolgocevko.
Senjanke pri vodnjaku, na cilni- Pridite, Benečani, po uskoška jabolka, po dobro jutro . . . Cesto jašeta v spremstvu oboroženih slug po Primorju senjski stotnik in karlovski podgeneral. Pregledujeta trdnjave, bodrita delavce. Na strmini Trsata se zagleda junaški Volk Frankopan v Adrijo, v Cres. Spomip moči prednikov, up
ei. Pisane gruče se zbirajo, se krečejo po strmi stezi pod Nehaj-gradom, se spuščajo v čolne. Po senjski Dragi, ob Adriji, se slišijo vzkliki veselja: "Oprana je čast Nika Hreljanoviča, maščevana Zo-rina sramota!" Cela galeja, na-kr-cana blaga, je plen junakov. In to
povi, puške ,smodnik!... Na bre- prihodnje slave mu polnita ponos-gn, v lice Senja in Adrije, so ob- no dušo. Vrti se kolo časa, vrte gtevili Veniera, uskoško krvopijo.jse dogodki, Kaj ni potreba Hrva-Zdaj kurijo in peko, zdaj se ra- »ki domačega vladarja? Kaj ni d u je jo ob bregu junaki-.. Venier- potreba Hrvaški domačega vla-jevo truplo čaka zasmeha Senjank darja? Kaj ni treba, da se združi glava je na sedminski mizi... — ves slovanski svet v opori zoper Tak glas prebudi sivo mater Hre-' Turka, Nemca in nenasitnega Be-ljanovičev, prebudi bledo Zoro. jnečana? Ali je daleč, ali je visoko Siva mati vzame palico, se giblje Frankopanu do žezla in venca? po strmi stezi, da objame mlajše-j Ne bi branil njegov meč v železni ga sina, ki je maščeval starejšega, j roki te pokrajine, ne bi užival Zora posluša, gleda hiteče, ne do-!bedni narod miru, blagostanja? ume, stopi na kulo sv. Save. Go- Izbrisal bi madež Evrope .... Ni vore, da se je vrnil brat. Zakaj ne previsoko, ni predaleč Frankopa-pride? Kaj delajo tam pred Ar- nu do prestola, do pravice. Toda
tom? Plah bega dekliški pogled po zeleni gladini morja, po kamnitem bregu. Jutro je sveže, krasno. S ^kal se priklanja kovilje, iz drag dehti rožmarin, v zboru pojo ptice, poje deček v čolnu pod kulo. A v skladno naravino pesem grmi uskoska davorija, v mehkem pomladnem vzduhu se trese odmev človeških strasti . . . Kaj gledaš tako plaho, Zora? Senjan-ka si, sestra glasovitega Uskoka. Kaj mižiš? Radovgti se moras ob takem pogledu: Pestra je slika maščevanja pijanih Uskokov. Ob bregu velika ponosna galeja — okrog nje male uskoške eno-jambornice, na bregu ognji, miza . . . Uskoki vrte ražnje, peko jamje, nalivajo vino — nazdravljajo nečemu na mizi ... V črnih krilih se zbirajo žene vdove ob nečem pri velikem kamnu . . . Pljujejo — psujejo . . . Kaj nii)-žiš, Zora? Scnjanka ni rahb na benceanska donna. Žene so to. "ki so raztrgale Rabatovo truplo . . . Vdove, zapuščene matere. Kaj mižiš, Zora? Poglej in raduj se: kar psujejo žene, je Venierovo truplo, kar zasmehujo Uskoki pri svoji pojedini, je Venicrova glava---
.Močan je JurLša, premagal je Benečana. Bodi tudi ti močna, Zora,' bodi nekdanja Senjaninova sestra. Padel je Venier, pada megla, ki ti zastira dušo, Zora. Vse miuulo je kot sen — ti si Senjaninova sestra. Z vriskom in petjem prijadrajo v luko. Hitel bo ves Senj junakom v pozdrav. Nadi-či se, Zora, maščevana je tvoja sramota, maščevan Foscari. Naj miruje zdaj krvava senca, zadnjo solzo spominu! Pozabljeno bodi! Uskoska nevesta, hči, sestra, hrani solze za prihodnost, ki zgrne novo beneČansko maščevanje na uskoško. O krasna je pesem, u-skoška pesem ... A žalosten je njen konec, Zora . . . Nadiči se! Hiti, kot nekdaj, bratu naproti, maščevalca tvoje časti razveseli. Kratko je življenje — večen, slaven spomin ... Da si doživela, mati, današnji dan! Toda saj ti slišiš —in dvigaš glavo v rakvi. Dvigajo glave slavni dedje, vojvodi . . . Zbuja krik, ki odmeva od Strmca, hiti do Cresa:
"Zdrav, Juriša, solnčece naše! Zdrav, naša dika, naš zeleni la-vor!"
O solnčen je dan maščevanja!
. . . Usoda, ki nas vleče neustav-Ijeno, nas svari v našem pogubnem delu. Ciganka je bila, ki je ustvarila ponosnega junaka, ki mu je prerokovala v licu Adrije, pred svetlo družbo plemičev:
"Plen drznih misli si, knez Frankopan. Kar snuje oče, udej-stvi sin,. . . Zadnji Frankopan svetel blisk . . . Blisk posveti naglo in premine. Zadnji Frankopan osvetli z drzno nakano slavni rod in — premine ... Ne vprašaj, kako, svetli knez . . . Visok je lavor, trnjev kraljevi venec. Ovijata rabljevo sekiro . . .—"
Poskočil je konj pod zamahom ponosnega jezdeca. ' Prokleta ne-sramnica, rabelj naj ji izdere jezik!" so vpili plemiči. S pasjimi biči, z ostrozobinii psi so se bližali sluge. A Frankopanov mig je u-stavil srdite. Kot je prirastla na-glonia iz tal, tako je izignila ciganka, a njen svareči glas opominja večkrat Frankopana. V ime božje! Nihče ne premore Boga! Toda rabljeva sekira . .. Predrzna beseda, ki ga moti, ga bo motila ob urah, ko slavi Frankopan zmago nad sovražniki . . . Zadnji Frankopan . . . Kateri? Njegov sin? V ime božje! Nezdružno je zvezano svetišče na Trsatu, cerkve po Primorju, z dušo Primorca, nezdružno je zvezano hrvaško svetišče z imenom Frankopan. Dokler stoji blaženi Trsat, dokler deli Marija milosti, dokler roma pobožen romar na sveto goro, dokler živi Hrvat, bo živelo ime Frankopanov. Da padeta z Nikolajem v drugi benčanski vojni, bo slavil ribič njuno ime v pesmi, kot proslavlja Ivana, Bernardina . . . Ej mletačke galeje, težka usoda bednega Primorca, Hrvata! . . . . Težko postaja Volku. Z bratom Nikolajem stopita v Marijino svetišče, sklonita glavi: Ti Sveta, Prečista! Kraljica Adrije, Morska zvezda! Ohrabri našo roko, da ste-remo sovražnike, da čuvajno Pri-morje!
• • •
. Trta ovija Orlovičevo hišo, na balaturi žare klinčki, na stenah dvorane se leskece orožje, na mizi se peni bakarska vodica. V nizke glasove junakov se meša tenko škripanje vezenih opančičev, ob vsaki kretnji Senjaninove Zore se zasvetijo dragulji, zazvene uplet-tijaki. Živo žari deklici, obrazek, ko streže bratovim dragim go-
enkrat stopim pred senat, povem škiljavemu dožu resnieo, zahtevam MjlanšiČa.'
"Molči, Štefan! Ne kolni po svoji poganski navadi, pusti kraške vojake doma, pij vodico in povej, zakaj seeeš oljčnike in drevje po reški okolici?"
"■Strela božja! Star vojak vpraša tako neumno! Da se ne skrije med drevje prokleta benečanska zalega."
"Krščansko govoriš, Štefan. A vidi se, da imaš slabo vest. Gotovo si povedal predebele dožu in senatu. In Jiwisu si pomagal! Zmaščujejo se nad teboj in nad Frankopanom. 'Hej, Frankopan! Na zdravje mu! Krasno salo je uaredil."	,
"Da," se nasmehne de Leo. "Vedel sem. Ko ste prišli junaki z benečansko galejo, ko ste jo privezali na mostišče, postavili bene-čanske topove na obzidje, Venierovo glavo na Mala vrata, češ: straži Adrijo, admiral! — tedaj sem rekel sani sebi: Nasmehne se Frankopan tej vragoliii. In res. Veste kak hrup je vstal na Bene-čanskem: Admiralova glava na kolu, galeja zaplenjena, oropana, moštvo pobito. Le krvavo maščevanje opere to sramoto! so prisegali. Nad Senj!. so klicali na trgu. Nad Senj! v senatu. In dož je Venierov svak. Nad Senj! je zahteval dož in njegovi prijatelji. Branila sta ompej Giustiniani, ki
ima sicer samo eno roko, a več
. . K
pameti kot deset tistih jezit* ni-kov, branil je Barbarigo. Opozarjal je, da so začeli že vojno s Španijo."
"Saj sklepajo že mir na vseh koncih, dn morejo lažje nad nas," se vtakne Frankol vmes. "Da je najbolje potožiti sc v Gradcu, za-pretiti nadvojvodu z vojno, ako noče kaznovati Uskokov."
"Aha! Uskoke raz breg — to jini diši! Pa v Gradcu so pokazali hudičem osle ..."
"Molči, Štefan," po-svari Frankol. "Pusti, da govori dični naš de I^eo, ki ni pozabil med pogani krščanske govorice."
"Hodi k vragu, Frankol, pisker se roga loncu . . : "
"Bombo ropotal na graškem dvoru. A tam je bil naš dični Nikolaj, da poroča nadvojvodu o benečanski nasilnosti, uskoški bedi. Tam je bil karlovški general Volk Eggenberg, kateremu je pojasnil naš položaj podgeneral Volk Frankopan. Velikaša sta svetovala vojno. Natančna poročila naj pošlje Ferdinand zborom treh vojvodin. Ivan Sforza, grof od Porcije, da se pregleda nemudoma goriška trdnjava. Na Trsat sta prišla dva puškarska mojstra. Tolmin je dobil vozove streliva, Gorica dvesto mušketirjev, petdeset meščanov orožje. Kranjska je poslala nekaj strelcev in petdeset najemnikov z dvojno plačo »v Gorico. Zbor grofije mora preskrbeti tritisoč goldinarjev za zaostalo plačo vojakom na Furlanskem." — "In Trst? Dovolil je po tisoč goldinarjev skoz dvajset let za zidanje trdnjave" — se ponese Frankol. — /'Vem," nadaljuje de Leo. "Nadvojvoda piše dk>lge referate za stanove, našteva praske, ko se ponavljajo že kot dvajset let; našteva zločine: Soča naj bo meja, Palma novo so sezidali Avstriji v zasmeh. Pravijo, da nima Avstrija moči, da brani svojo obalo pred zunanjimi sovražniki. Zato naj proda Goriško, Intro s Trstom in Sen jem." — (Dalje prihodnjič.)
Kdor ima slabo vest, ima tudi J slaibo »panje.
• • «
Kdor preveč rad govori, ta misli »premalo.
• • •
Izobrazba ne pomaga človeku dosti, če no£e spoznati in vpora'bi-ti ugodne prilike, kadar se mu ponuja.
m SLUGA
182$ W. 2M SI.* Chfeaffe, HI.
Telephone Canal 4730
izkunVna in z državnim dovoljenjem . potrjena
BABICA
■c uljudno priporoča »lo- j ženskim in hrvaikim ženam in onr*kim Slo-1 venkam.	i
Prva in edina slovenska trgovin« Z OBUVALOM (ČEVLJI)
v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik
184*5 W. 22. St„	Chicago.
So toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim!
E^l^l^BkELlSifcBLU
da lahko kupite
BOND
II
prve izdaje je nepreklicno do
petka, 15. junija
Vpiiite torej še Vaše ime
V častni seznamek Ameriških Združenih Držav!
Vse, kar je za io treba je
En dolar
da že lahko podpišete s to svoto bond za $50.
•	. M j - i] *iST"Vlit	* i •
Vprašajte vašega bankirja, poštarja, ekpres-nega agenta ali trgqvca.
Ta Vas bo o tem podučil.
Ne zamudite te zadnje prilike!
Za časa neznosne draginje
V LEKARNAH
TSRERT
BITTER-WIHE
v
HORKEVfUO
CENA «1M
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "TakojSnja pomoč, je najboljša po' inoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno uegovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINERJEV AMERIŠKI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA.
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse nabirajoče sc odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želod«*u, pri ženftkili premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznauo neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk iu skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, modnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodeu ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
TP •	•	i itv
1 nnerjev obliz
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za revmati-zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekdl in ohrome vrat, itd. zelo kropčilno za utrujene mišice po trud&polnem delu ali za utrujene noge pe dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trinerjev olajšatelj kašlja
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho, itd. Cena ista kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand Prix Panama 1916.
Jos. Triner
Mflsvilcc
1SIS4I S. ASILAN9 AVENUE
CMC AGO, ILLINOIS

2353534823482353484848233223232353234823485353484848534823535353482353484848534848234823532348235323
0736377292921
48535323485323485323532353234848482353235323538953
482323534823482323235323534853232323533153
020248234823532323485323482348535323533190485353484853532323485323530000020200010201010000534853230200010102000200