Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 36. številka. Joliet, Illinois, 2:$. avgusta, leta 1901. l-^et ni le IX. BOJ DELAVSTVA S KAPITALOM. Trust grozi delavcem, da bo zaprl nekatere tovarne za vselej. V Sontli Chicagi se sramujejo, da so izdali unijo. Shaffer je pohvalil Tighe-a. ) \ Joliet, IU., to. avgusta.—To-Varna za izdelovanje jeklenih želez-nit;nih tovornih vozov je danes zaprla duri, ker se štrajkujočidalavci nieo hoteli vrniti na delo. Uradniki trusta pravijo da ne bodo tovarne »»koli več odprli. Pittsbui •g, 81. avgusta. — Odposlanec Tiglie je prišel domov. ^redBed»ik Shaffer ga je pohva-11 je rekel, da se je njegovi de-avnoBti mnogo zahvaliti. Dejal je tu<3i: Delavci v Milwaukee in Jolietu ravnali, ,kakor možje v South hicagi pa so pokazali, da cene *lpje svoja mesta po tovarnah, ka-°fpa svojo čast in bodočnost svo-p otrok. Seabi ho in kot s takimi 10 računala vsaka delavska organi-'•ai-ija. Ako sedaj izostanejo ali pa c® fUlajo naprej mi smo z njimi ob-Računali. Št rajk se razširja čimdalje akoravno se je stoprav začel. Poročilo Willetta in Flabertya, 1 0l'ganizujeta Carnegieve delavca 8e glasi veleugodno. ^lillwaukee, Wis.,21. avgusta.— ay View delavnice so zaprte. Na Vratih je bilo nabito, da ostanejo ,0Varne za nedoločen čas zaprte in 8'cer vsled prelomljenja pogodb od Btr»ni Amalgamated Association. New York, 21. avgusta. — Tu se raznesla vest, da namerava od-®topiti predsednik United States ' ee' Corpor;uion zloglasni Schwab. 0 ®o ga vprašali časnikarji, če se Uresniči, ni hotel odgovoriti. Če bi 0 to res, je za delavce njegov od-BtoP velika pridobitev. > 1'ittsburg Pa. 20. avgusta. — trajk delavcv jeklenega trusta v Vzhodu se širi. Danes je vstavilo 0 1350 delavcev v tovarni za že- del 'ezne cevi. Carnegijeve tovarne še Ce'ajo, toda v par dneh, tako pra-v'l° vodje delavske unije, bodo ^di te prestopile k uniji, in šle na ^anes opoldne je tudi Centinen-al works v Franktown Pa. vstavila e'o zaradi pomanjkanje delovcev. elavci so šli namreč na štrajk. Chicago. 21. avgusta. — Unij-1 klavci jeklenega trusta v South 'cagoj kateri so sklenili ne štraj-j^1' ge sedaj sramujejo svoje lieod-8^n08ti in osamljenosti, zjutraj so •cali zborovanje za prihodnjo vit-^ P1' katerem mislijo, popra-- ''kar so zamudili.Upa se splošno, drugi teden tudi cliikaške bodo tov ai-ne zaprte. Še dva rešili. Pieri" ceve®ta tolči s kamenjem po železnih i>rak '. katera donašajo z višine sveži ^ nabijanje slišali so ma- V6C St° daleč nad j >n p08iaii jima pomoč. fah!)ll«ani 8€ Pravega in močnega z !Crovega grehčeca za želodec. ljav^eul bolezen, urejuje prebav- kr«, >G °rgane' Pospešuje apetit in ePca celo telo. Osrednja Amerika. San Francisco, 21. avgusta.— Sem je dospel Chester Donaldson, amerikanski konzul v Nikaragui, ker je nekoliko bolehcn. Po njegovi izjavi se Nikaragua ne bo vmešavala v sedanje nemire. Rekel je. "Predsednik Zelaya jo vlada s krepko roko. Njegova želja je, da bi vzgradile medoceanski kanal Združene države. Predsednik Zelaya je večkrat dejal, da smatra Združene države za varuhinjo malih ameri-kanskih republik ter da ne bi on nikdar sklepal pogodb, ki bi utegnile škodovati Združenim državam." Dunaj, 21. avgusta. — JVeue Freie Presae piše: "Prepir med Kolumbijo in Venezuelo postaja internacionalno vprašanje, kojega rešitev ne bo posebno lahka. Vsled Clayton-Bulwer pogodbe bo imela tudi Anglija pri tem svojo besedo, da si bi radi Amerikanei to pogodbo najrajši raztrgali. Berolin, 21. avgusta. — 1'ost zatrjuje: "Niti pričakovati ni, da bi se smatralo odpošiljatev še ene bojne ladije v sredo ameriško vodovje kot napad na Monroe doktrino. Mi nimamo političnih namenov pri tem, temveč samo poskrbeti hočemo za osebno in trgovinsko varnost naših podanikov." Vse kaže, da so dobile velevlasti zopet srečno "vprašanje" za reševanje, da jim ne bo. dolgčas brez dela. MNOGO NESREČ ZADNJEGA TEDNA. Dva velika parnika sta se potopila in z njim vred je več ljudij utonilo. V Pliiladelp. je bil velik p»žar, in mnogo je ponesrečenih. Zaloga dinamitajeeksplodirala. Philadelphia, Pa., 20. avgusta.— Kotel benzina v Atlaotic Rifining Factori se je' raznesel danes zjutraj z velikim pokom. Izmej 49 delavcev v tovarni je pet mrtvih in 17 ranjenih. Little Falls, N. Y. 20. avgusta.— Sinoči ob desetih vžgal se je dina-mit v Mohowk in Malone skladišču v Herkimer. Eksplozija je ubila pet Zopet dva zamorca linčali. Pierce City Mo. 21. avgusta. — Množica je obesila včeraj dva za" morca, ker sta bila na sumu, da sta umorila neko belo dekle. Razjarjeno ljudstvo ju je iztrgalo iz ječe in ju obesilo sredi mesta na visok balkon. Toda to maševalcem ni bilo dovelj. Začeli so še streljati na mrtvega zamorca in pri tem so ubili nekega dečka, eno žensko pa ranili. Sodnik morilec. Norwood, W. Va. 22. avgusta.— Pred mirovnim sodnikom John Cri-derjem sta se zagovarjali dve za-morki zaradi pretepa. Med obravnavo je nekdo javil, da prihaja od ene zamorke soprog, ki si hoče na kakršenkoli si bodi način oprostiti žensko. To je sodnika silno razjarilo, vzel je puško in tekel na ulico. Ko je srečal zomorca, ga je ustrelil, potem pa je šel mirno nazij in v urad, kjer je nadaljeval obravnavo. Avstrijskega cesarja rojstni dan. Chicago, 111. 19. avgusta.—Knez Schwarzenberg iz Dunaja je bil v nedeljo 18. avg. v Chicagi gost tu-kajšnega avstrijskega konzula Dr. H. Schwegelna. O tej priliki napravili so chikaški Avs tri join in udje "Austrian Benevolent Association" Auditorium Hotelu "diner o priliki 71 letnega rojstnega dne cesarja Frana Jožefa, pri katerem so bili zbrani vsi odlični Avstrijci iz Chi-cage in okolice. Knez Schwarzenberg pojde že od tukaj v Yelowstone National Park, kamor ga bode konzul Sehwegel spremljal, od tam pa gor preko pacifičnega oceana v Peking. Turčija in Francija. London, 23. avgusta. — Med Turčijo in Francijo so pretrgane diplomatične zveze in bati se je, da pride do vojne. Srbski tron se ziblje, Dunaj, 19. avg. — Mladi srbski kralj in kraljica Draga sta danes v velikih skrbeh za svoj tron. Da, dvomno je, če bode sedanja .dinastija v Srbiji še obstala. Pred-včeranjem končane so bile volitve po novi vstavi,in dasi je rn|adi kralj pričakoval, da bode' veliko njego vih privržencev izvoljenih, dasi, se je silno trudil z svojimi prijatelji da svoji stranjki pomaga na krmilo, vendar so volitve zanj zelo ne-povoljno izpadle. Od ):J0 poslancev je bilo zvoljenih 129 kraljevih nasprotnikov. Poročilo o teh volitvah je povzročilo senzacijo v celi Evropi in bati se je v kratkem prevrata v Srbiji, zlasti ker so se ljudem po teh volitvah oči odprle,'kako slaba je kraljeva stranka. Dnevni izleti po Nickel Plate železnici iz Chicage v Buffalo in NewYork. Posebno nizke cene in ugodni pogoji na vse vzhodne kraje. Vprašaj ust meno ali pismeno glavnega zastopnika John J. Calahan, 111 Adams St., Chicago, 111. ZOPET NEMIRI Z OPERZ AMORCE. V Pierce City, Mo. so beli prebivalci zapodili vse zamorce iz mesta. Vzrok je dal nek zamorec ki je umoril belo gospico. Črnci se ne upajo nazaj. Vojaki ponesrečili. Junction City, Kas., 21. avg. -Med včerajšnimi vojaškjpi vajami artilerije se je razletel naboj, ki je razstrelil top in ubil dva topničar-ja, tri pa precej nevarno ranil. Vzrok nesreče ni znan. Pierce City, Mo. 21. avgusta. — Neznan zamorec je tukaj onečastil mlado gospico Garelle Wild in ji prerezal vrat. Med meščanstvom je vsled tega zločinstva zavladala grozna razburjenost in celo mesto je kar podivjalo. Nekega sumljivega zamorca so takoj sežgali na gromadi. Nato pa se je začelo splošno preganjanje zamorcev. Množica je udrla v skladišče orožja za milico in se preskrbela s puškami in streljivom. Preplašeni zamorci so pobegnili v gozde, 8 hiš, v katerih so stanovali črne obitelji so belokožci zažgali. Pozneje se je začelo zasledovanje zamorcev po gozdu. Razjarjena množica je grozila, da bo vsakega črnca ubila. Niti policija niti šerif nista branila preganjenih zamorcev. Tudi governer se še ni doslej zganil, kar vzbuja občno nejevoljo. Zamorci se ne upajo vrniti nazaj in tudi drugod jih ne marajo. Ko so se hoteli naseliti v nekem sosednem mestu, so izjavili meščani, da jih ne marajo. Aystrpo-tpfco imM v New Yorlu priredi veliko narodno veselico v nedeljo 1. sept. t. 1-v Snlzer's Harlem River Parku 126. St. in 2. Ave. Vstopnina 25 centov. Na vsporedu so zelo zanimive stvari in bodo sodelovala razna avstrijsko-ogr-ska društva. Ker je čisti dohodek veselice namenjen ubogim naselnikom, je pričakovati obilne udeležbe. ljudij na mestu, veliko je ranjenih in 22 hiš je ali popolnoma ali vsaj deloma porušenih. Škode je do 00.-000 dolarjev. Paducah, Ky,, 20. avgusta. — Parnik "City of Colconda" se je potopil sinoči na Ohio reki in le maio ljudij se je rešilo. Vseh potnikov skupaj je bilo 30. Parnik je ravno odplul proti Vicksburg, ko je nastala nevihta in veter je bil tako silen da se je prevrnil parnik. Valov dež in veter so zabranili ljuden doseči breg ki je bil samo par st< čevljev oddaljen. Viotorina, B. C. 19. avgusta. — (Jan ad ski parnik "Islander" najlepši in največji parnik, ki pluje mej Vičtorio in Alasko zadel je ob ledeno goro v četrtek 15. avg. in se potopil z vsem na krovu v teku pol ure. Izmej 198 oseb na krovu potopilo se jih je 65. Nesreča" se je zgodila ob zjutraj ko je vse spalo. Panika je bila velika, in dasi je bil breg samo eno miljo oddaljen, in so rešilne čolne precej v vodo spustili vendar jih je nekaj poginilo. Istiipa, ki so se rešili, obupavajona bregu, ker vračali so se z Klondika z vrečami polnimi zlata, katere sedaj leže na dnu morja. Crispi. Rim, 12. avgusta. — Crispi, bivši mjnisterski predsednik Italije je umrl. Pokopan je bil z veliko slavnostjo v Palermo v kapucinski cerkvi. Crispi je bil revolucijonar celo svoje življenje. V mladih letih ba-vil se je z majhnimi zarotami naj-prvo doma v Siciliji, potem v Nea-polju, in ko je bil iz obeh krajev Turške tnoritve. Carigrad, 18. avgusta. — Tolpa Turkov, obstoječa iz 400 mož, je napadla Armenske kristijane in je porušila dvanajst Vasi, in zapustila za seboj smrt in pogorišče. Samo mladim dekletom so prizanesli, katere so odvedli v hareme. Možki so bili vsi brez izjeme po-morjeni. Se lahko, vzamejo, delujejo hitro in jamčijo vspeh Severovi praški za glavobol, neuralgijo, -mrzlico in druge bolezni. ni z zvijačo bolj kot s silo »e je Neapola in pozneje papeževih dežel. Tako si je pridobil ime. Postal je nato konservativen. Bil je postavljen slednjič na čelo nove vlade v Rimu, kjer je sirahoval Vatikan kjer in kakor je mogel, ker se papež ni dal prisiliti da bi pripoznal kralja Združene Italije. Umrl je dosledno kakor je živel. Mir njegovemu pepelu. Zamašenje se ozdravi. . Najvažnejša iznajdba zadnjih let je gotovo zdravilo za zamašenost: Caecarets Candy Catharic. Ozdravljenje jamčeno. Pristne tablice so zaznamovane s C. C. C. Samo v škatlici v vsili lekarnah 10c. Avstrija in Mehika. Dunaj, 19. avgusta. — Avstrija in Mehika sta se po preteku 21 let vendar zopet sprijaznile. Odkar je bil' cesaT Maksimilijan v Mehiki vstreljen, je vsa diplomatična zveza med Avstrijo in Mehiko prenehala. Ko pa je Mehika lani na prostoru, kjer je bil cesar Maksimilijan vstreljen, dala napraviti kapelico, je to dalo priliko, da je Avstrija odpustila in pozabila, kar je bilo. Grof Gerlachstein je danes zapustil Dunaj kot avstrijski poslanec pri me-hikanski vladi. Chicago — bankerot. Chicago, 20. avgusta — Chica-ški list "Chicago American" je pri šel na sled velikanskim korupcijam v mestu Chicagi. Objavil je dokaze, kako so chicaški milijonarji, železniška in druga podjetja mesto goljufala za več milijonov dolarjev in da so za več let nazaj nižji sloji plačevali vse mestne davke, med tem, ko so bili milijonarji in trustiskoro davka prosti. Od davka delavcev in malih posestnikov pa so kradli mestni očetje in drugi uradniki, dokler je postalo skoro "bankerot". Preiskavanja se bodo vršila vsled teh prijav, kaj bodo preiskovanja dognala, je*težko reči. Pregovor pravi, da vrana vrani ne izkljuje oči. Med tem pa so morali prenehati z čistenjem ulic in znižali so plače nižjim uradnikom; tudi šole bodo trpele. Mestni odborniki pa napravlj&jo izlete v Evropo in v letovišča. Zupan pa že mesec dni v Wisconsinu — ribe lovi. Vojaki uprli. Carigrad 20. avgusta. — Turška vojaščina se je uprla, ker že več mesecev ni dobila nobene plače. Vojaki v Adrianopolu hočejo zažgati guvernerjevo palačo ako jim ne dado denarja takoj. VMonastir, Macedoniji so meščani sami plačali vojake da so rešili mesto, in v Scio v Mali Aziji so se vojaki polastili oficirjev in jih zvezali dokler ne dobijo svoje plače. Pravijo da denarne težave sultanu kratijo spanje zadnje čase. Kaj vročina stori. Nesreča na lovu. Praga, 20. avgusta. — Nadvojvoda Ferdinand avstrijski prestolonaslednik je dsiijes na lovu p0 nesreči ustrelil neko ženico, ki je maline nabirala ^Jrozdu. Nesreča pro-uzročila je veluco žalost v cesarski družini. (Tako pproča kabel.) Provzroči »eprijelno, preveliko potenje, katero pri mora da pijemo mrzle pijače. Potem prične zaina-šenje, kri se zgosti provzroči in poveča tropo nepravilnosti in vsake vrste zabuhlosti.Od nadaljnih posledic zboli ves sistem, celo duh se utrudi, ni nam možno delati, nič nas ne veseli in ta položaj je mnogokrat povod vsem poznejšim nevarnim nemirom. — Trinerjevo Amerik. Elixir of Bitter Wine, redno uži-vano kot predpisano od zdravnikov, prežene popolnon.a in prijetnim potom za mašanje, či^ti kri, poravna želodec in vse prebavljive organe, povzroči zdravo spanje, krtpi telo, pokrepča duh in navduši za delo. Poskusi steklenico, ali le pristni zdelovano Jos. Trinerja, 799 S. Ashland Ave. Chicago, H!. (V le karnah ne vzemite drugega) in pre pričalo vas hode. Kdor se seznaii. enkrat z zdravilno močjo, gn iim vedno na razpolago in v jednacil slučajnih nevarnih vremenskih g; jemlje kot poletno zdravilo a tudi ko izvrstno poletno pijačo. Železniški trust. New York, 20. avgusta. — Svet ;8ye začudil lansko leto ko je slišal da je P. Morgan organizoval železni trust z kapitalom 1.100 miljo-nov dolarjev.[Sedaj se godi pogajanje, kakor je slišati o še večjem tru-stu, kateri bo imel več milijard kapitala, namreč trust vb« 1: Železnic Zjedinjenih držav. Isti 1'. Morgan ima organizacijo tega trusta v rokah. Organizacija prekmorskih pa-robrodnih družb tudi v rokah P. Morgana, bode tudi kmalu ineorpo-riran v velikansk trust, a ko se posrečijo Morganu pogajanja z nemškimi, francoskimi in angleškimi parnimi družbami. Nizke cene za v| Buffalo na razstavo. Nickel Plate železnica predaja po izjemno nizkih cenah listke za v Buffalo in nazaj. VeljavniLso 10, 15 in 30 dnij. It^Za^pcdicbrcsti in brošurico o razstavinih poslopjih in prostorih piši na glavnega zastopnika John J. Calahan, 111 Adams St., Chicago, 111. Drobne vesti z Jolieta".- _ Pisma imajo na pošti: Szat-lenga Tomaž, >Slizewski Pioto, Ster-mljan Jožef, Težak John, Turk Whilliam. — Neiuanich, Jos. Stukel, S. Kukar in Matevž Bradalka in več drugih odpotuje prihodnji teden v Wisconsin, v^obližje mest Antiga in Deerbrook v Langlade Co.,kjer si bodo ogledali zemljišča. Tam je žp več Slovencev naseljenih. — Cesti Ruby in Bluff bodo prihodnji teden začeli popravljati. Ruby cesto bodo zasuli in bo od mostu na Broadway le prav malo in le zelo položnega klanca. — Sinoči ob 5. uri je ponesrečil v Jolietu na Rock Island železnici tovorni vlak. Več vozov je popolnoma razbilo. — Z zidavo novega^ poštnega poslopja so že pričeli. Čistost združena s čednostjo je močna zveza. Severov balzam za pljuča je pravi vzgled in ozdravi prehljajenje in vse pljučne bolezni prav gotovo. 'T* iišir PROFESOR DR. KOCH. Iz bojnega polja. Štirje deli svtta so sedaj v bojnem stanji, namrtč.I. Južna Afrika, kjer so bijejo Buri z Angleži. 2. Filipinski otoki, kjer s« bijejo takozvani insurgent! (domačini) z Amerikani. Kina, kjer zvezne moči silijo Boxarje k miru proti belimi in 4. v Centralni Ameriki, kjer ste se dv« mali republiki, Venezuela in Colum-bija zlasali. Od teh največja in najhujša je vojska v Transvaalu in GrangeFree Stat«. Hrabri general Burov De Wttt in njegov Tovariš Botha, že leto in dan z kakimi 20.000 možmi nasprotujeta Angleški armadi pod poveljstvom Kitchnerja obstoječi iz 250.000 mož. Pogumu teh domorod-nth mož čudi se ves svet. Bojujtjo se s« za svoj dom in za svojo svobodo naproti pogoltnim Anghžem, ki so sami našuntali to vojsko ,da bi dobili vzrok osvojiti si najbogatejše elate rudnike sVeta v Pr«toriji in v Johanesburgu. Predsednik Krueger, ki je sedaj v Amsterdam! na Nizozemskem pravi, da se Buri ne bodo podali Angležem dokler ne pade zadnji mož. Kitchener napram ko-tenjaškim Burom nikakor ne napreduje, niti ne ve, kje je De Wet. Mej tem so Buri že udrli v Kapnko kolonijo in so po zadnjih poročilih samo 120 milj od Cape Town, glavnega mesta angleške Afrike. Kje pa dobiste provijant, streljivo in orožje za nadaljevanje vojske, vprašali so Kruegerja za nadaljevanje vojske ker ste od Angležev obkoljeni. Kj«? Angleške transporte napademo in poberemo Angležem streljiva in hrane več ko potrebujemo. Na angleškem vlada velika nezadovoljnost, ker vojske noče biti konec, in se Buri le nečejo podati. Prišlo je že do hudih prepirov v parlamentu m«j liberalno in konservativno stranko. Stroški vojske , za Angleško znašajo do sedaj nad 800 milijonov dolarjev in vsak dan potrebujeo $1.200.000 zavzdržanje vojske. Ker n« morejo Angleži doseči z poštenim bojem, skušajo srda j s krivico. Kakor ntkdaj Weyler na Kubi, tako Angleži požigajo Burom kmetije. Žene in otroke in živino pa odganjajo v utrjen« tabore, kjer jih imajo zaprte. V Evropo pošiljajo lažnjiva poročila o zmagah in o krutosti Burov, katerimi pa razun njih nihie n« vrjame. Da, da, John Buli je odgriznil kakor more požreti. Na Filipinskih otokih prodira amerikanska armada vedno dalje in bode slednjič kakor je videti si otočje popolnoma podvrgla. Da bi le bolj pravično ravnali z ljudstvom kakor AngUži. Transport z 000 amerikanskimi učitelji, je včeraj došel v Manilo, kj«r bodo skoro odprli amerikanske šole za Filipinske otoke. V Krni je bil mir dokler, so bile evropejske posadke z Pekingu. Zad nji teden pa ko so se umaknile čete, začeli so Boxerji zopet rogoviliti in v plakatih, katere so nabili v Con to u n in drugod groze Evropej eem, da če hočejo z silo odškodnino 340, milijonov katero so jim nak> žile vlade plačati, bode si vzdignila vsa Kina zoper bele in jih pregnala, Bog ve ali bi vlade res prisilil« Kitajce plačati tako visoko odškodnino ali ne, če bi prišlo do vstaje. Mi mislimo, da težko. Mej tem so včeraj Boxerji v Konej, zopet umorili 400 Kristjanov. Kaj bo "next?" V Južni ameriki s« bojujete Venezuela in Columbia. Ne verno zakaj se prav za prav gre. Če pogledamo par let nazaj v zgodovino vidimo, da je Culumbija imela že 15 revolucij Venezuela pa je za pet re-volictj zadaj, imela jih je samo deset. Menda se tepeti bolj iz navade, ker bi jima bilo dolgčas, ako'bi bil mir. Združene države so poslale več Vojnih ladij na lice mesta, da kakor pravijo obdrže "Monroe doctrine" v veljavi in zabranijo evropskim \ladam semešati v naše "domače zadeve. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 22. avgusta.— Vsled solnčarice je umrl 15. avgusta Simon Perenčevič, doma iz Ostrože na Hrvatskem. Bil je še le 8 dni v Ameriki in je bil ta dan prvič na delu. Delal je na železnioi. Ko je omagal, so ga prenesli v bolnico sv, Jožefa, kjer je pa že čez tri ure umrl. Pokopan je bil drugi dan ob 2.uri popoldan na slovensko župnijsko pokopališče. Rojaki so mu napravili jako lep sprevod. V stari domovini zapušča pokojnik ženo in otrok. N. v. m. p. — Predstojništvo bolnice sv. Jožefa naznanja, do bo bolnica poslej odprta za obiskovanje bolnikov vsako dopoldne od 2. do 5. ure. Doslej se je namreč bila udomačila neprilična razvada, da so ljudje nadlegovali bolnike ves božji dan. Vnujnih slučajih je sicer možno priti tudi pred določenimi urami v bolnico, vendar si je treba poprej izposlovati telefonično dovoljenja. - Strajk po trustovih tovarnah je zadel Joliet jako občutno. Delavski in trgovski krogi so precej vznemirjeni. Nekateri delavci odhajajo že v državo Mississippi,kjer delajo vsako jesen in zimo doge. - Gosp. Anton Golobitsh je za oetkem tega tedna nastavil vso svojo trgovino v novi hiši. Mesnico je odprl na Collins St, naš rojak gosp, Pleše. So. Chicago, 111., 20. avgu»ta.- DruŠtvo vitezev sv. Florijana, št 44 K. S. K. J. si je izvolilo na zadnjem zborovanju v odbor za te koče leto naslednje člane: predsed nikom: Martin Jurjevič, podpred sednikom: Jožef Sebohord, tajni kom: Marko Bajuk, zapisnikarjem Frank Medoš, blagajnikom Jakob Kovač, zastopnikom: Jurij Laich, pobiralcem denarja: Štefan Žagar in Jožef Struna, nadzornikom: Jožef Petretič, Jure Muc in Mike Brunske, vodjem: Matija Dorin, prvim vitezom: Jožef Bon, drugim vitezem: John Golob, zastavonos cem: Matevž Znideršič in Danijel Stua, ravnateljem: Jožef Mavretič. V nedeljo 18. avgusta se je poročil naš predsednik gospod Martin Jurjevič z gospodičino Frančiško Ivankovič. Mlademu paru želimo vsi obilo sreče. Pozdrav vsem čitateljem "Amerik. Slovenca" in vam gospod urednik! Marko Bajuk. I. tajnik. Chicago, 111., 18. avgusta. — Društvo iv. Štefana, št. 1. K. S. K. J. je sklenilo se odzvati vabilu ter se udeležiti blagoslovljenja zastave društva sv. Petra in Pavla, N. H. Z. v South Chicagi, ki se vrši 1. septembra. Da se pa bo za-moglo udeležiti te priložnosti kolikor mogoče največ naših članov, smo preložili sejo na 8. septembra. Zbirali se bomo precej po 8. maš; pred cerkvijo. Alojzij Duller, tajnik vem, da ti je nebeški oče odinenil malo boljše mesto v zgodovini, zato vem da boš bral rajši kak spis brez neslanost i j. "Računal za to ne bom." Po besedak sv. Pavla torej: Vse poskusite, najboljše si izberite." Prodajajo ti socijalizem. Bistvo socijalizma obstoji v tem, da bode najpreje popolnoma razrušil vse stare družabne vezi in potem na teh razvalinah sezidal čisto novo stavbo, socijalistično državo, o kateri na kocu spisa več. Naj preje bode socijalizem razdrl ves obstoječi red, vse kar se je do-sedaj razumelo pod človeško družbo. Kaj je pravi duh socijalizma? Jedro raadirajočega dela tega nauka je ta le: Na sedanji človeški družbi ne najdeš ne nitke, s katero bi zopet mogel prišiti poskus kakega zboljšanja, sedanja človeška družba ni toliko vredna, da bi se pustil po njej kamen na kamnu, ampak še razvaline se morajo zmleti v prah, duh socijalizma na kratko je duh Vail-lanta, Ravachola, Caseria in Pero-kaje. Začenja se socijalizem na razvalinah, na razdrtinah vsega, kar še drži skupaj človeško družbo. Pa povečete, v Ameriki še ni tega duha! Ne varajte se, gospoda! Ne v teh besedah, res je, toda duh socijalizma vlada tudi v Ameriki in morebiti bolj kot kje drugje. Bojimo se res besede socijaliit, toda v resnici smo večkrat socijalisti nego bi radi priznali: Gotovo pa je to, da se mora ravno v Ameriki še biti hud boj zoper kapitalizem in se bije vsak dan, ter prav je, da se bije. Ne po zabimo, kar je rekel oni dan jeden uradnikov unije, katera se bije zoper jekleni trust: "If not ballots, then bayonnets!" ("če ne volilni listki, pa bajoneti!") Boj proti kapitalizmu se mora zbiti, pomagajmo tudi mi, da se zbije tako kot ga je bila že stoletja katoliška cerkev in ga še bije. (V kakem poznejšem članku malo več o ti zgodovinski resnici, dasi je to nekaterim neved nim bornirancem samo mračnjast!) Torej socijalizem bode najprej razrušil ves sedanji družabni red: Mi ne sklepamo kompromisov; kriči prvak socijalistione blodnje, Lieb-kneht. Toda socijalizem ne razdira samo, on tudi zida. O* bode sezidal novo družbo. Bodoča človeška družba ali recimo: Ta nova država bode generalni poskus socialističnih idej. Ker ni nebes nad nami (socijalizem vsaj jih bo zasul z razvalinami stare človeške družbe), zato si bodemo uredili nebesa na zemlji. Po bogokletnih besedah Heinejevih prepustili bodo ti novi naši osrečevale! nebesa angljem in pa vrabcem. Pač prav imajo, saj zlega duha se tudi gori branijo. Človeška družba in država, to sta dva pojma, katerih ne loči socijalizem. To se pravi socijalizem ni samo družabna in gospodarstvenft stranka, njegova skrb je tudi politika in država in to je njegova velika nevarnost, pravi o. Albert Marija Weis. Socijalizem zahteva, da Ženskam odleže takoj v njihovih posebnih boleznih, ako rabijo Severov regulator za ženske. Krepčo organe, odstrani vse nerednosti in pospešuje živahnost. Je dobrodejno v vneli dobah življenja. Pišite za naš opis Ženskih bolezni. Slovenskim žuljem. Socijalizem. Žalibog ne spadam v vrste tisti gospodov, ki "postajajo vedno to steji" po besedah naših najnovejši: ameriških mokračev, rdečkarjev, a bolj po znanstveno, naših socijal stov. Ti ljudje so imeli za potrebo ustanoviti nedavno tega svoje glasilo v mestu, kjer pride na dan vsaj toliko slabih stvarij kot dobrih. Dobro vemo z vami g. urednik, da ostudno seme socijalizma nič kaj ne vspeva med našim ljudstvom. Vemo pa tudi dobro, davsakpri-prost delavec ne more proučevati vselej kaj pomenijo vse najnovejše novosti in ker se vendar ujame pogosto kdo celo v mreže socijalizma, zato prosim vsprejmite v vaš, list kar bi mogel napisati za neskaljeno blaginjo slovenskega žuljavca v Ameriki, jeden tistih, kateremu se še tolšča ni tako nabrala na telesu, da bi ti ne želel več dobrega teka. Morebiti njegova beseda vendar najde tu in tam ugodna tla. Torej brez šale. Rad bi vam brez okolisov, brez neslanega pouličnega zabavljanja napisal nekaj o socija-lizmu. Zuljave« slovenski, gotovo nisi več na tako nizki stopinji omike ali kulture, da bi ti bilo postreženo s podlim zabavljanjem, zato te ne mislim uničiti s tako robo! Ker pa m g; II i; M 1 li 1 I i gj iS m i i 1 SJj § u i 1 i S; 1 ii i i m g ! I i ii i I k i i i i 1 i i i i I i i i s i D i l i i i i I 1 i 1 1 i I ® IS @ 1 1 1 1 1 i I 1 1 II I II Ii I II m i 1 m m S I m M mihael kočevar naznanja p. n. občintvu, da je otvoril s 1. julijem na 301 State in Ohio cesti nov saloon. V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše pivo, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke. Zlasti rojakom v Jolietuse priporoča za obilni obisk. Phone 2243 DR. A. BALDWIN, ZOBOZDRAVNIK. Soba 1 v Fargo Building. Na voglu Van Buren in Ottawa ulic. Uradne ure ob Četrtkih in sobotah. Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k MIHAEL KLOBUČAR JU, 7th Str., No. 119 \LUMET. MICH. "am najdeš izvrstno urejeno keg-^e igralno mizo, dobe, se dobre !x>d*e, lino žganje, sveže pivo in rstno vino. Frank Rogel Saloon®®$ je'jeden najbolj obiskovanih in priljubljenih prostorov v celem Jolietu, 11J. Posebne sobe in vedno dobri lunch vsak čas na razpolago. Priznano najboljše jolietsko Porterjevo Divo in v steklenicah Atiheuser-Bush-evo je dobiti sveže vsaki Jas. Isto-tako izvrstna domaČa vina, fine whiske in dobre smodke. Vite mnor/obrojtujii obisk ne najvljudneje priporočava FR. R0GEL&J0E LEG AN. Brata Simonich v Ironwood, Mich. priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk. A.Ranft&Co! Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah. 229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL. Tele/on 1843. STEFAN KUKAR — trgovec — l GROCERIJSKIM BLAGOM, « PREMOGOM IN » 920 No. Chicago St., Joliet 111 Telefona številk« 348. JUUCl, 111. john pleše Opozarjam brate HRVATE in SLOVENCE na otvoiitev svoje nove goslilnice, katero otvorim dne 8. julija, v novo sezidani hiši na 1216 North Collins Street. Postrežba bode dobra, sveže pijačo in fine smodke; vsi prijatelji so uljudno povabljeni. i O ut,kje popUiai 1JO guvoi - jeno socijalizem. Dobro venio, da se socijalisti ločijo v veliko sinerij o katerih pozneje kaj več. H koncu naj še bolj natanko začrtam definicijo socijalizma po Catlireinu: Socijalizem j e n a u k, k i h o č e spremeniti vsa produkcijska (delavska in izdelovana) sr«dstva v splošno last človeške družbe (države) in pa urediti izdelovanje (produkcijo) ter razdeljevanjeizdelkovpodoločenem načrtu s pomočjo človeške družbe (države). Toda ko hočejo moderni Kocijalieti pred vsem nemški pristaš K. Marxa uresničiti te nauke na demokratični podlagi, imenujejo se socijalni demokrati. S o c i j a ] n a demokracija je torej mri narodno gospodarstveni sestav, ki '»ode upeljal splošno ljudsko skupno last vseh delavskih sredstev in bode uredil produkcijo in razdeljevanje Rospodarstvenega imetja s pomočjo demokratične (občeljudstvene) države. Ko smo malo razjasnili pojme, lahko rečemo, da gibljemo "v meglenih sferah.JfS tem nam je oglajena pot še nladfetoriim razprav-vam če bostevi, g. uMftiik, dovolili. "JOden bij ta suhih (▼».»A," Cleveland, Ohio. iii M ExiMi Saloon na voglu lluhy in Blujf St. oliet - Illinois imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "luncli." LOUIS MAUSER & CO. "Rojaki dobro ddttif" STUKEL "■» GRAHEK. Chicago in Indiana ulice, JOLIET, ILLINOIS. V svoji zalogi imamo vsakovrstno svoše in suho meso, po najnižji ceni, kakor tudi perutni-no, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase. Rojakom priporočava v obisk »e najino dobro urejeno gostilnico, v kateri je dobiti vedno svežih p1* jač in dobrih smodk. Vprašaj svojega mesarja za kl°* base, ki jih izdeljujejo KIEP BROS. & CO. Zapomni si to, da jih mi izdelj0" jemo sami in da so najboljše. Mi pripravljamo sami vsakovreti>e gnjati in slanino. Najboljši okus nase blago vam zajamčimo. KIEP BROS. & CO., 117 N. Chicago St. JOLIET, flJ» Th Joliet Moil b£ Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. T. A. MASON, predsednik. GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBERT T. KELLY, bUg»J»* Na voglu Chicago in Clinton ulic- Denar na posodo proti nizkim obrestim. Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij. J. C. O'Connor. FrankPape^ priporoča rojakom Slovencem v obilni obisk svojo novo urejeno gostilo®' kjer se dobe vedno sveže pijač® i® dobre smodke. Ob sobotah je "fre. lunch" in godba. Točim domača vij na, iz pristnega grozdja po najnwJ1 ceni. _ 7th St. No. 211 Calumet, MiC"1- Kupujte si zemljišča na zahodu-Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupil1 farme v Severni Dakoti Minnesoti ter bili neodvisni- Cene so sedaj od $7 aker in višje- 1MC. 1». Schustef Young Building Joliet, Illinois. Iron Exchange MATT. PRIJAN0VICH, ProprieW VIRGINIA, MINN. v priporoča rojakom Slovencem obilen obisk svojo lepo urejeno 1 . z mnogovrstnimi finimi pijaC „ preskrbljeno (JOSTILNJCO, *fy pod imenom "Iron Exchange"-njej je dobiti tudi Trinerjevo ^ -e vilno Grenko Vino, na katerega posebej opozarjam rojake/. Ako želiš za 10 ct. fino cigar°' izdelano v Calumetu, vprašaj P° "A Mild One." Te so prostoročno izdelane iz ^ boljšega Havana listja. Ako 61 ^ že poskusil, jo bodeš gotovo zoP. j zahteval. Podpiraj domač izdele C. W. K0PPELMAN Izdelovalec, CALUMET, MlC"' USTANOVLJENA 1871. The Will CoiSty National BanK OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostane k $260,000-0° ANTON SCHAGER 309-310 Barber Bulldiag v Joliet, Illinois. javni notar GLAVNI ZASTOPNIK T lie Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia. In družiti zavarovalniških družb za življenje in proti ognju. YELIK PIK-NIK na delavski dan j pod nadzorstvom Centralne trgovske in obrtne zbornice j v Theiler parku j v pondeljek, 2. septebra 1.1.1 Velik koncert katerega priredi na prostem slavna Pullman godba. GLEDALIŠKE PREDSTAVE SE BODO VRŠILE POPOLUDNE IN ZVEČER. Vstopnina 25c. Ženstvo prosto. Iz stare domovine, Umrl je v Zagorju ob Savi dne a»g- Anton Dornik v starosti 67 Pokojnik je bil nad 90 let kiju-car pri farni cerkvi in mnogoletni *upa« Kotredeške občine. Kako da 1® bil spoštovan in priljubljen, po-) ^sal je zares veličastni pogreb. N- m- p. Sprememba posestva. Posest jo J Klevišah ja kupil g. Mauer i« Zagorja. Delavnik v idrijskih trgovinah se je po sklepu trgovske za-^rttge zmanjšal od 15 na 13 ur. Utonil je J letni posestnikov sin Krašov.ca v Zagoricah pri Mirni »luži. y Toda pobila je okoli Št. Ilja na ^ajarskem. Ves up poljedelcev je "ničen. Pozebli orehi. V bohinjski do-lni so letos vsi orehi od najmlajše-l S* do najstarejšega do cela pozebli. i «no orehovo drevo ni letos podalo, priča letošnje kratke, a proti s°lcu nenavadno mrzle zime. Snart pri obiranju hrušk. 26 *tni posestnikov sin Martin Me-*elko it Sel, obč. Raka, je padel pri hiranju hrušk raz i) m visokega dr8vesa ter se ubil. J* drugi železniški zvezi se po-r°ča: Novi kolodvor v Gorici bode "tal med golkansko in pokopališko ■®8'toter se bode tek ondotnega po-potom kanila preložil in izpet-^ naravnost v Sočo. Bohinjski ^dor je na strani pri Podbrdu iz-\>rtan že t dolžini 227-5 metrov, na rtrani pri Bohinjski Bistrici pa 380 r^ov. Cel tunel bode dolg 7190 ^•trov. , za novomeški vodovod napreduje. Za reservoir pri °£jem grobu je zemlja skoraj poginoma izkopana in se kmalo prič-J1® ^ betoniranjem. Jarki za cevi so 'kopani ali tudi izstreljeni nekako ilovico daljave do studenca. Polo-je že tudi dokaj železnih ce-Upravičeno je torej upanje, da 0 vodovod za me«to gotov do jeleni. J, Odlikovanje. 'Č. g. dr. Matija ^••nik, semeniški prefekt, pre-le iz Rima srebrno svetinjo s » ?j>0 »v. očeta, ter dva izvoda li-j"1® knjige, ki obsega Leonovo sto-pesem ('VCarmen saeculari") * 'atinskem izvirniku in 31 prevo-V slovenskem jeziku jo je g. ^lesnik zložil po izvirni alcejski ^ari----Cesar j« odlikoval z zlatim ^žcem za zasluge povodom povodci'vodjo zemljiške knjige v Gor,-lena Gradu g. Iv. pl. Iljaševiča:, poštarja v .Ljubnem Kg. Fuchsa in "Pana v Ljubnem Hermana Ko-i(nca, Iz Mekinj. Pri.volitvi obč. pred-°jništva dne 20. p. m. je bil izvo-županom za našo občino Jože H v °cevar, svetovalcema pa Primož in Jernej Jan. , v Ponesrečil se je na Zid. mostu ^iiikač F. Ferdinand. Zašel je ed dva vlaka. Odtrgalo mu je levo jU|co in zdrobilo obe nogi. Ponesre-,(!nca so prepeljali v Ljubljano, a Je umrl že med potjo. j U'oni. V zaprto hišo klobučarja an- Smalca na Mirni se je 25. p. m. Plazil neznan uzmovič, ki je od-gospodinji iz zaprte omare ® uro in medaljon v vrednosti ^ ter 120—160,K denarja. Hrane knjižice, glaseče se na 4800, v 111 upal odnesti seboj. Dosedaj ga 15 ni8o mogli zaslediti. ^Ipad! Nemški listi poročajo, i bil 7 bližini Tržiča napaden ar,|ar Charles Moline s svojo k r°" ^padalce je prepodil s streli ^volverja. Kaj posebno hudega ; r*l pač ni bilo. železnico Grobelno-Slatina J® Pooblastil štajerski dež. odbor, tjv azati dovoljenih 800.000 K do-1 U*mu delniškemu društvu, ako: preseSali 8troški 3,040. dr 2- ko dobi dotiona delniška d0 Zba koncesijo ter železnico tudi hf*. 3- da družba povrne dež. C^kemu odseku vse stroške, l>reere ta im*1 z naSrti- 4- da 8* j, Pnsti dež. odboru v upravi nove esnic, primemo zastopstvo dežel-111 interesov. Za nor most čez Saro pri Bre žicah j« postavil štajerski dež. zbor v deželni proračun 10».000 K. Utonil je pri Gabersdorfu na Štajarskem dragonec Jožef Hlad-nik. Varnost na štajarsko-ogerski meji. Za varnost na štajarsko-ogerski meji se pomnoži štajarskojorož-ništvo za »edem postajevodij in 28 mož. Tifus se je pojavil med topništvom v okolici krški. Jeden del bolnikov so prepeljali v zagrebško bolnico. V glavo obstrelil je nekdo Marijo Dovič, ženo delavca na papirnici v Preski. Žena je branila svojega moža, a pri tem je strel njo za-zadel. Slab strelec. Neki kmet v Truš-kah je hotel ustrelil kokoš, a je po nesreči ustrelil kmetico Katarino Kozlovič v roko. Ranjeno ženo so odpeljali v tržaško bolnico, kjer so jej svinec izvlekli iz roke. Otroku prerezala vrat. V obč. Peršetinci pri sv. Tomažu nad Ormožem je 18 letna Novakova dekla porodila otroka molkega spola in mu takoj po rojstvu prerezala vrat. V Cerknici na Notranjskem je ■mrl veletržec z lesom in posestnik g. Jos. Milavec. Stavka kamnosekov. V Nahre-žini pri Trstu strajka kakih 400 kamnosekov, ker jim družbe, ki imajo v rokah tamošnje kamnolome niso hotele povišati plačo. Sestanek abiturjentov se vrši dne 5., 6. in 7. septembra na Su-šaku pri Reki. Umrla je v Št. Juriju nad Celovcem mati č. g. Jožefa Rozmana, tajnika družbe sv. Mohorja, posest-nica Ana Rozman, v 60. letu svoje starosti. Umor na Kastavščini. V Zametu na Kastavščini se je tamošnji krčmar, 49letni Fran Udovičič, podal te dni, nekega večera, ko je zaprl svojo krčmo, ki je bila še odprta in kjer sta sedela pri mizi brata Josip in Anton Horst, delavca v to-va-rni torpedov. Med Udovičičem Ln bratoma Horst je nastal prepir, ki seje kmalu razvil v pretep, v katerem je Udovičič dobil štiri težke rane, med tem jedno smrtno na vratu. Brata Horst) sta pobegnila na to iz krčme proti svojemu stanovanju, do kamor jih je sledil tudi •ranjen Udovičič in pred istimi vrati zgrudil na tla ter je kmalu na to umrl. Brata Horst so zaprli še isto noč ob 2. popolnoči ter ju v kratkem prepeljejo v kriminalne zapore v Trst. Udovičič je zapustil udovo in štiri otroke. Ogenj. Dne 30. julija ob£ll. uri dopoldne nastal je požar na Goleku pri Vinici. Pogorelo se na Goleku S biš z vsemi gospodarskimi poslopj i razun skednja. Vreme je bilo popolnoma mirno; pomanjkovalo je gasilcev, sicer bi ne bilo zgorelo toliko poslopij. Trdijo, da je zapalil petletni deček s slamo pred podom, ki se je prvi unel. Škode je morda do 18.009 K; zavarovani so bili vsi, toda za neznatne svote — približno do 0800 K — pri "Slaviji". Zgorelo je tudi nekaj denarja, ker ni bilo ljudi doma. Prvi gospodar je rešil iz ognja 1000 K, a drugo je vse popoluoma zgorelo, rešiti ni bilo moč ničesar. Morilec svojega brata. Posestnikov sin J. Struc od Sv. Antona na Pohorju je čakal po noči ob poti jednega svojega nasprotnika. Slučajno je tedaj po cesti prišel njegov brat. Struc ga ni spoznal in je v mnenju, da ima pred seboj nasprotnika, s toliko silo udaril po njem, da je brat na mestu obležal mrtev. V Osojah na Koroškem je umrl poštar Martin Kral. Zadela ga je kap. Pomilošče« morilec. Cesar je jpomilostil morilca 22letnega Pavla Villa, kije na graškem Gradu za-cvratno umoril godbenika Karola Steinschererja. Villa je bili obsojen na smrt na vešalih, sedaj se mu je pa ta kazen znižala v dosmrtno ječo. Nova livarna. Družba Schwarz, Zublin -0.7S, Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, če se mi denar naprej pošlje. Naslov je: Math. Pogorele. 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Cenik, knjig pofiljam poštnine pronto. Ti&iU po-nj ! Corner Rirst and Hudson Sts., 228a H0B0KEN, N. Y. priporočam Slovencem, ki se vračajo v domovino ali kadar dospejo v New York. Stanovanje za osebo na dan $0.75 do $1 ali s hrano vred (trikratna jed) $1.50 do $2. Cene so znatno znižane za več dni skupaj. Kdor se pismeno naznani, ga pridem počakati na kolodvor in preskrblm vse potrebno. CAESA.R STRENZ, Manager, DR, J, L. STRUZYNSKI, K. Chicago Street 3io. 80« nasproti slov. MolišKe cerkve Telcpbo"0 2371, JOLIET, ILL. johnj.wellnitz ODVETNIK. Govori se nqntski in poljski. 9«lte40?čfcC^,ldi"a> Joliet, III henry latz, kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, -'PHONE 1(}52. JOLIET - ILL. iMEMAMIJLOVBIG. Ustanovljen 1. 1891. Prvi slovenski katoliški list v Ameriki. Izdaja Slovensko-amerikansko Tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL. IZIDE VSAK! PETEK. Za AiMto stane: jsa eelo leto . . $ 2.00 za pol leta . . . $ 1.00 Ea Evropo, Afriko in drugo inozemstvo: za celo leto . $3.00 ali t S Uro«, za pol leto $1.50 aH 8 " Posamezni listi po 5 c. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa so tie sprejemajo. Rokopisi so ne vračajo. , Če se naročniki preselijo % enega kraja v drug kraj. naj nam blagovolijo karani ti poprejšnji m novi naslpysvo-Jega bivaliSča. DOPISI naj se pobijajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL. ■ DENAR in naročila pa iia tiskarno:, UIKIUKA.VSia SLOVENEC, «or. lieuton & Chicago JOl.IET, ILL. Tiskarno telefon št. 509. Uredništva telefon št, 1511. „AMERIKANSKI SLOVENEC". Published vseckhj at Joliet, III", by ,, The Slovpiic-American Printing Co." cor. Benton cfc Chicago JStrs., Joliet. Ills. "The only SI oveni c paper west of Ohio and the Organ of the wand Carniolian S loven i c Catholic Union of the United States of America. Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Entered ut the:Post oiriau at' Joliet, 111. as second Olasa matter, CERKVENI KOLEDAR. '2(5. avgust Nedelja 22. pobtttk. Srce M. •2«. ,, Pondeljelc Ceferin. 27. ,, Torek ■ 'Natalija. 21. „ Sr4da .Avguštin, ,, t eirtek Obgl. .Tan. Kr. 23. „ Potek Feliks. 24. ,, Sobota, Izabela. Dobra dela iti stati smrtnega greha. Z ozirom »a sveto leto. Ko je Jezus zagledal gobove , .može, je tekel. Pojdite in skalite se duhovnom. Luk. 17, 14. "Kaj pomenijo v, današnjem evangeliju gobovi možje? Kaj druzega pač, kot grešnike, zlasti grešnike v stanu smrtnega greha. Kakor je namreč gobova bolezen hudo velika aesreča za Človekovo telo, tako je tudi druge vrste bolezen, greh, velika, silno velika nesreča za človekovo dušo. Da, nesreča smrtnega greha je grozna. Oropa nas posvetujoče milosti božje in ž njo božje ljubezni in pravice, biti otroci božji; »nakoplje nam božje kazni in, če iMmrje človek v takem stanju, je po-jgubljon na veke. Smrtni greh nam ttudi vzame vse zasluge za nebe.Ba, tkateue *mo ž« pridobili z dobrimi • deti t«r-nfls stori nesposobne, prido-[bivati si novih zaslug za nebesa. .Na to poslenje hočem danes iz po. sejnega vzroka obrniti vašo pozornost na versko resnico, namreč, da dobra dela, storjena v stanu smrt-nega greha, niso zaslužna za nebesa. To vam bom razložil v J. delu; v II. delu pa vam navedem razloge, zakaj naj grešnik dobrih del vendar-le nikar ne opušča. 1. 1. V smislu sv. pisma in cerkvenih učenikov govorim, čerečem, . » . .......■, v... , , ! ne more grešniku poplačati njego- cuioci milosti bozii Kako bogata i, n, , , v , ' „■. . , ,. , , v Vl)l dobrih del v večnosti, ker ta si na zaslugah, m koliko bon bos se ! „„„ ,. „., „ r , ■* h ' i sam tega noče, poplača ga v časnem obogatela, če ostanes v tem blago- ..,„;,.„ , ' . ? ! oziru, z zemeljskimi darovi, z odvr- nosnem stanu. 1 voia dela so tisti, „:,.■• , , , . , , ■ , . J . ' .v , nitvijo kake nesreče od niega ali zlati denar, u katerim si kupiš nebe- , „ , , „, . , v 1 njegovega gospodarstva. Tako lioce sito veselje. kor je sam mrtev, tako so tudi gova dela mrtva. Poglejte drevo, ki ima suhe ali gnile korenine; ali morete pričakovati, da bo ozelenelo, ter rodilo sad? Ali nisi ti, grešnik, tisto suho, zamrlo drevo, katero no more donesti nobenega sadu za večno življenje? Kristus govori: Malopridno drevo ne more roditi dobrega sadu. (Mat. 7, 18.) In tisto malopridno drevo si zopet ti, kri-stijan, v stanu Smrtnega greha. Kristus pa zopet pravi: V«iako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano in v ogenj vrženo. (Mat. 3, 10.) h) Daljni vzrok, zakaj grešnikova dobra dela niso zaslužna za nebesa, najdemo, če pomiilimo, odkod prihaja zasluženje. Odkod pač more drugod prihajati zasluženje, kakor od našega Odrešenika Jezusa Kristusa, od njegovih neskončnih zaslug? Samo vsled teh morejo biti naša dobra dela zaslužna za večno življenje. Ne more pa se nam Jezusovo zasluženje obrniti v dobro ter naših del požlahtniti, ako nismo s svojim Odrešenikom združeni v sveti ljubezni ali milosti božji. V primeri je JeiSU8 "e' ženili s črnimi preprogami je bil" videti vprvič dne 16. t. m. pri spre' vodu nekega delavca motorne dr«2' be v Coventry v Londonu. Jedne®11 je bila posebej prideljena rakev. izvanredni in prvi slučaj je gledal" na tisoče občinstva. dr zujejo. niti eno tvojih dobrih del ni zaslužno za nebesa. Zavoljo enega samega srairtnega greha bi moral biti pogub? 1 jen na; vse veke! Pa bodete dejali: To je pa grozna nsuica! Jaz pa vam rečem: To je resnica svete katoliške carjeve, in ■jaz"je vam ne moram In he".'smem predrugaŽitir: Slišali ste jo že sto in stokrat, pa ste si večidel le malo ali nič iz tega storili. Če pa sedaj spo- j ^ gedaj rekel sam pri sebi: "Nočem znate njeno grozno stran, potrudite j vež odlagati g pravim ke80m, s spo se, iz nje izvesti primerne nauke za svoje življenje, t. j. glejte, da bote zmiraj brez smrtnega greha, zmiraj v stanu posvečujoče milosti božje. II. Rečem pa dalje, da vendarle ne smemo opuščati dobrih del, ako-ravno bi nam rekla vest, nismo v stanu posvečujoče milosti božje. Zelo napačno bi ravnal, tisti, kdor bi akeraj kar obupal, misleč si: "Jaz sem v stanu smrtnega greha, zato bo kar jenjal opravljati dobra dela; molil ne bom več, v cerkev ne bom več hodil, vbogajme ne več dajali postil se ne več, procesij se ne več udeleževal, ker mi ni nič zaračunanega za nebesa." Kdor bi tako mislil in storil, bi bil na zelo napačnem potu. Dobra dela namreč, akoravno jih Bog grešniku ne more všteti v zasluge za nebesa, so grešniku vendar- vedjo, z zadostovanjein. Ne bom čakal zadnjih dni sv. leta, ampak precej prihodnjo nedeljo, precej ob prvem prazniku hočem opraviti dobro spoved,'in sicer, če treba in mogoče, tudi dolgo spoved, da ne bom veo dalje samemu sebi kradel zaslug dobrih del za nebesa. Kaj bi bilo z mojo dušo, ko bi prišla na-me svetopisemska prorokovana noč, ko ne bom mogel več delati! Storil bodem po besedah današnjega evangelija, ubogal bom Jezusa, ki nam klioe po sv. cerkvi: Pojdite in skažite so duhovnom! In ko ai se spreobrnil, dragi moj, ko si po navodu preroka Eoehiela (18, 31) vrgel od sebe v«o svoje pregrehe ter si naredil novo srce in novega duha, potem se ne boj ničesar bolj, kakor tistega greha, ki vodi v smrt. In to bodi na koncu današnje 2. Detroit Journal pravi, "da namen delavskih unij, prisiliti železni trust, da.pripozna delavske unijo, je napačen. Odreka delavcem simpatijo občinstva. "Tak štrajk'', pravi, "ki samo baharsko slavo išče v tem, da se poda v boj z velikanskim železnim trustom, ni delavcem za priporočati." 3. Boston Advertiser se tako-le tolaži : "Saj ne bode imel nihče drugi zgube pri tein štrajku, nego štrajku j oči sami. Trust ne bode trpel. Kar ima sedaj trust blaga v svoji zalogi, se bode med trajajočim štx-aj-kom prodalo za visoko ceno; ko pa se tovarne zopet otvorijo, bode pa cena zaradi velikih naročil zelo visoka, in tako se bo na drugi strani dobilo, kar se med štrajkom zgubi. O, ne! Trust ne zgubi nič, ampak samo delavci." 4. Cleveland Leader: "Kakšno pravico pa imajo delavske unije posamezne ali vse skupaj, vstaviti industrijo Združenih držav. Ljudstvo Združenih držav bi moralo imeti mo« in pravico zapovedati mir, sporazumeti se med seboj in nadaljevati delo. Ljudstvo Združenih držav bi se ne smelo udati povelju posameznih delavskih ali kapitalističnih mogotcev, temveč bi moralo pokazati, da napredka amerikanske industrije ni vstavljati." - (Kadar se osnujejo trusti, takrat Leader ne zabavlja zoper mogotce, samo kadar je štrajk.) 5. Wall Street Journal: "Nikakih pogojev štrajkarjem, to bode geslo trusta, dokler bode Schwab predsednik Morganovega železnega trusta. Mi vemo, kako Schwab misli naprani delavskim unijam. 6- Washington Star; "Niti kapital, niti delavci ne zaslužijo nobenega sočutja (tukaj se namežikne Morganu) od strani občinstva, kaj druzega so neki delavske unije, kakor trusti, dela zoper truste kapitala. Trust, naj bo že tak ali tak je monopol, za katerega ljudstvo ne mara." Na drugi strani pa socialistični listi stavijo nepravierie pogoje, ko razmotrivajo svoje stare nazore o kapitalu in delu. 1. Cleveland Citizen pravi: Ta ve-lik napad delavstva na kapitalizem ima za nas en sam pomen: "Bogastvo, katero se rodi iz dela je delavčevo." Oropani pri delu, oropani pri Nadaljevanje na 5. strani. Koliko stane štrajk, k3' koršnega imamo sedaj, v Jolietu, je težko določiti. Plačilna listina H'1' noiške Steel Company se glasi vsa' vsakih štirinajst dnij na $06,00°'; Ona American Steel in Wire dražb* pa znaša vsaka dva tedna S87.000' Ves ta denar prihaja v mesto navfl1'' no iz družili krajev, da se uslužbe«0 moštvo izplačuje, nami, gre zopet predno se poslovi od nas Ko zakroži m«1 čez mnogo roki V zadnjih desetih leti'1 se je prebivalstvo črncev v Alah*' mi hitrejše množilo, kakor pa so beli ljudje. V državi je dvanajst okrajev, koder zavzemajo beli 1® jedno tretjino prebivalstva. Sku" pna zemljska površina zavzemir 9,367 kvadratnih milj, ali nekolik® več, kakor če bi delj skupaj drŽa^ Massachussets in Rhode Island. imenovani okraji so šteli leta 10®°' samo 79291 belega prebivalstva, s8' daj pa 87,202. Kraljevska v i s o k o 0 Alfonzo, kralj španski je bil neda*' no slabo pogoščen z obedom na enojem dvoru.Iver se japri tem razsi'd'' inmetjal psovke nad dvorno kuharic" se je ta odpovedala službi in ž »3° Vred so šle na štrajk ostale služa1'" nice dvora. V tem obupnem tren»t" ku se gaje vsmilila sestra prince«^' jaMarija Terezija ter mu pripra*1' la po navodilu kuharske knjige n"" zel obed, ki je kralju, neki l'raV dobro teknil. ŠolskaborbavManitob' je končala. Mestni šolski svet * Winnipegi je konečno ugodno re0) prošnjo katoliških davkoplačevf'" cev, da bodo zanaprej katoliške š°'e vzdrževane na ljudske strošk«; Prošnja utegne biti vsprejeta v v«el provinci j i in s tem bode odpa^'9 mnogoletna borba glede šol mej kft' toličani in tamošnjimi protestant1' V Winnipegu je 800 katoliških ^ šolo godnih otrok. Mestni svet ugodil prošnji starisev in sedaj s"16 jo ti zahtevati katoliške šole s kat°* liškimi učitelji. Kochovo novo teorij0 katera uči cepljenje jetičnihbacil0 z živine na ljudi, so začeli ibočp0 vporabljati v Ameriki, kakor t« v Evropi. Ravnokar se je pričel Pe čati s tem chicaški zdravstveni bor in je že naredil nekaj posku»°v' Vec mož se je prostovoljno prep"" tilo novemu poskusu, ne glede o!l poskus znanosti, ampak želeč zad°. biti si zopetnega zdravja. Posk»01 se vrše pod vodstvom aktivu^ zdravilnega komisarja v Chicag1'1 doktor Reilly-a. Ta človeška l)ifci* so že dobila že več doz takoimeo0" vand bovine tubercle bacillus, pre*1 no vcepijo Črvičke na sušici hiraj0' čih krav z človeka, jih naianč0" preiščejo in Dr. Reilly je mnePr' da'po8kus ne more z nobenem škodovati, četudi se ne obnese tak0 kakor je želja Dr. Koeha, tolikole4' nega proučevalca jetičnih bolez»u tnkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; '»URADNIKI: Predsednik: Astton Nkmanich, eor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. podpredsednik: John R. Stehbenz, 2.008 Calumet Ave., Calumet, Mich" Tajnik: Mihael Yakdjan, 903 N.. Seott St.; Joliet, III. Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. J*lagajnik: Anton Golobitsu, N. Chicago St. 801- -805, Joliet, 111. "uhovni vodja: Rev. Cieil Zltan, 800 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor- f J- Kraker, 501 3rd St., Anaconda, Mont, njjjj. -j Anton Štjefanič, Box 852, Soudan, Minn. ■ [ Jos. Culik, l00i» E. B. St., Pueblo, Colo, finančni ( Kitkik, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. odbor- l John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. I Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Pravni f Mihael Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. odbor- ) J°HNT Oberstae, 3d St. 1115, La Salle, 111. ( Mat. Puijanovič, Box 375, Virginia, Minn. ^Wzivni ( v*a-rtin Fir, II03 Scott St., Joliet, 111. odbor• \ Štefan KuKab, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ( John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna društva na t fednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegfatll) i" po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva »a jednotillCgil tajnika (M. WAR D J AN A) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Pristopili so: ^društvu sv. Alojzija 4.7, Chicago, 111., Janez Verbetich 3100, roj 1873. sprejet 12. avgusta -1901. Društvo šteje 25 udov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50. Allegheny, Pa., Janez Stajduhar 3101, roj '82, Jurij i;reg.uraš 3102, roj '82, Martin Prus 3103, roj '«2. Frank Prsetič 3104, roj r '•'• '81, Mihael Matkovič 3105, roj'80,, Jožef Frankovič 3100, roj '56, sprejeli 11. Iavgusta 1901. Društvo šteje 80 udov. K 'huštvv Matifre Božje 33, Pjtfsburg. Pa.. Jožef Segina 3107, roj '07, sprejet 12. s: 'tvgusta 1901. Društvo šteje 57 udov. f K drušivu^v. Jožefa 7, Pueblo; Colo.. Franc,Mehle 3108, roj '77, Martin Per 3100, i: r°.i A«, Jurij Papež 3110, roj '71, Janez Žlindra 3111. roj "60. spr. 12. avg. '01. E'iii. ' ' . Društvo šteje 171 udov. I * društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa,, Nikolaj Kapele 8-113. roj 1858, spr. 10. avg. Društvo šteje 45 udov. > K društvu sv. Jožefa 21, Federal. Pa., Jožef Krain 3113, roj '73, spr. 15. avg. '01. ' Društvu šteje 93 udov. I K društvu Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111., Janez Prus,3114, roj ;'75, spr. 17. avg. '01. : ' ' Društvo šteje 59 udov. \društvu sv, Jožefa 53, Waukesran. 111.. Janez .Tahša 3115, roj '77, Janez Petkov-s®k 3110. roj '77. Janez Kavčič 3117, roj'75, Franc Suhadolnik 3118. roj'84. Anton Ilemlgar 3119. roj '01, spf. 19. avg. '01. Društvo šteje 117 udov. Snspendovani ud zopei sprejet: ; *v društvu sv. Cirila in Metoda t,'Tower, Minn.. Leopold Vidmar 480, 16. avg. '01. Društvo šteje 214 udov. Prošnja novoustanovljenega društva sv. Jožefa v Brooklyn-u, N. Y. Imena: j*1««! Bremič roj *72. Josip Kobe roj'72, Prano Kosec roj"?4. Martin Marinšek »oi >«?' p«mc R/bič roj '74, Franc Pengor roj '74, Peter Starin roj 73, Franc Starin ' V-iv ' A,ojzij CeSarek roj '119. Franc Pavli roj '60. Anton Burgar roj '70, Valentin , 'Miotic roj '09, Jož. Nahtigal roj '04, Ignac Starin roj '00. Jož. Cvetkovič roj '00. Suspendorani. i d društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., Jakob Petaus 2243, Jakob Japel 2262, ty- avg. >01. Društvo šteje 115 udov. Odstopili. • "Ti i J!i J:;*. Tajnik delavske zveze iz *ser rg*' Tightt( ipogkuial jih je aj pregovoriti, da svoj prvi jfc J rai!v«ljavijo. Opominjal jih «Hd , han8k l»oj med kapitalom ueiavstvom, ka^l jim j8 krivico, 1 - il ki se delavcem godi od strani trusta govoril jim je na srce, kazal jim je preteklost in prihodnost delavcev, ako se slepo podajo truetu, slikal jim je »posledice nesloge, «e delavec stopi proti svojemu sodelavcu v boju za obstanek. Prosil in rotil jih je, naj drže skupaj kot bratje, in naj pomagajo svojim bratom. A zaman. Pogled na ženo in deco, katera je bila pričujoča pri zborovanju, vjsel je možem pogum in nastal je molk "Možje, štraj&ajte, kot so vsii vaši sodrugi štrajkali. Mož ob možu vojskujmo se za svoje pravice!" i Osodepolen molk! Z solznimi očmi in prosečim glasom prosi tajnik Tighe delavce naj ne zabijajo žebljev v krsto sodelavcev, od njih je odvisno, ali bodo S delavci zmagali ali poraženi. Vse J oči so obrnjene na delavce v Chicagi. I Molk! "Predlagam, da se seja zaključi", kriči nekdo. Glasuje se. Štrajkarji propadejo. Tajnik Tighe skoči na oder, zagrabi s stene inkorporacijsko listino (charter) chicaške unije in s hripa-vim glasom zavpije: "Mir! Naj vam povem moje in mnenje vseli delavskih unij v Ameriki. Zaznamovani ste od danes naprej med organiziranimi delavci, kot naši sovražniki. Odjemljem vam vse pravice organi-zovanih delavcev in vas proglasim j I za "scabe" in bojazljivce." Nato je zapustil dvorano z društvenimi listinami. Tako je padlo zagrinjalo na prizor, kateremu jecl-nakega še ni bilo videti v Chicagi. Govori se, da je železni tru^t vplivnejše med chicaškimi delavci z denarjem podkupil, da so tako glasovali. Joliet, 10. avg. - Tajnik Tighe, ko v Chicagi ni ničesar opravil, ker j je chicaška filiala delavske unije | glasovala, da se ne udeleži splošne-1 ga štrajka, prišel jo v Joliet, da! vprizori štrajk v tukajšnjih tovar-i 1 n ah tru«ta. Pričakovalo se je splošno, da se bado delavci ravnali tudi j tukaj po zgledu So. chicašcev in glasovali proti štrajku. Toda zgovorni Tighe je pregovoril delavce v ' 7urnem zborovanju, da so jedno-glasno sklenili, udeležiti se štrajka. i 7,000 mož je prizadetih. Tovarne v ' Jolietu, iz katerih se je valil črn dim proti nebu leto in dan, stoje danes zapuščene, in kjer jo bil pred par dnevi vrišč in ropot koles, tam vlada danes smrtna tišina. Milwaukee, Wis., 17. avg. Tajnik Tighe je prišel danes iz.Jo-lieta poln poguma, da pripravi delavce v trustovih tovarnah na štrajk. Kakor je slab zgled chicaške unije imel slab upliv na delavske podružnice v zahodu in severozahodu, tako je Joliet s svojim sklepom da štrajka, navdušil tukajšnje delavce, da so poslušali s vet Tighe-a in šli na štrajk. Tovarne so zaprte. Nad 2,000 mož je opustilo delo. Chicago, 18. avg. — Chicaška delavska unija se sramuje, da je v celi Ameriki edina, ki se ni hotela pokoriti uradnikom unije in iti na ■štrajk. Upali so, da bodo Jolietčani in Milwaučaoje se istotako protivili. Sedaj pa, ko ostali sami se govori, da se bodo spreobrnili in storili, kar so že drugi storili, namreč, — šli na štrajk. Lahko bi bili takoj spočetka častno ravnali. Pittsburg, Pa., 19. avg._ V velikanske tovarne trusta v Mo-nessen, Pa., utihotapili so danes po noči kakih 400 importiranih delavcev, da bi začeli delo. Štrajkarji pravijo, da prvič to število še ne zadošča, če bi pa poskusili tovarne odpreti s "scabi", bati se je izgredov. Štrajkarji danes skušajo pregovoriti importirane delavce, naj z lepo odidejo. Pittsburg, 17. avg. — Da hoče železni trust na vsak način štrajk delavcev uničiti, razvidno je iz brzojavke trusta na uradnike trusta Lindsay in McCutcheon Hoop Mills Co., ki pravi: Odprite tovarne, če vas tudi stane milijon dolarjev. Navzlic vsem naporom trusta niso dobili več kot 20 mož in tovarne so še vedno zaprte. Morgatiov jekleni trust iti delavska unija. Nadaljevanje s 4. strani. kupovanju, se delavci vzdigujejo za svoje pravice. Uničiti kapital in nje-gove služabnike lažnjive politikarje naj bo namen delavca." (Ko se pa uniči kapital, kdo bo dajal delo, kdo bo izvrševal pod-jetja, za katera je posameznik nesposoben. Kje bo delo brez kapitala, kako se bodo delavci plačevali brez kapitala tega nam ne pove.) 2. Missouri Socialist; Da delata kapital in delavec za skupni blagor obeh je laž in zmota. Kapitalizem ne dela za blagor delavcev, temveč samo aoper nje. Znižuje jim plačo, podaljšuje jim delo brani jim v unije, ker Čim več' dobick* delavoem, tem manj doba delničarji. Vlada naj prisili kapital ugoditi delavskim zahtevam." (Dokler je Amerika svobodna, je sila izključena, bodisi proti delavcu, bodisi proti kapitalu.) Appeal to Reason: "Delavcem, ki so tako bedasti, da so glasovali za republikance in za truste, se prav godi. Če bi bili izvolili socialistične kandidate, potem bi socialistiška vlada jih sedaj oborožila in jih postavila okrog tovarn na stražo za $2.00 na dan proti skabom. Potem bi lahko štrajkali zoper trust dokler bi se jim zl j ubilo. : (To bi bilo kakor na Ruskem.) 4. Worker's Call pravi, da edin način uničiti kapitalizem, je vlado : dobiti v roke in potem po postavi zatreti ves kapitalizem. Človek, ki nepristransko premišlja in primerja obe strani, namreč kapitalizem in štrajkujoče delavce, mora priti do sledečih sklepov: 1. Kapitalizem je potreben. Kjer ni denarja, tam ni dela, je star pregovor. Zato se ravno Slovence seli v Ameriko, ker v domovini ni dela in zaslužka. Dasi je narava bogato obdarovala našo domovino v Evropi, vendar ni nikogar, da bi porabil in razvil velikanske naravne zaklade dežele in dal delavcem dela. Kapital odpira rudnike. Kapital vklepa vodno silo za tovarne, kapital zida železnice, kapital zida mesta, odpira tovarne, začenja kupčijo. In ko se odpirajo rudniki in tovarne, in ko se zidajo železnice, dobi delavec delo in zaslužek, za-se in za svojo ; družino, — Napadimo pa kapital, z , postavo ali s surovo silo, in kaj je | posledica. Kapital potegne se nazaj ; iz nevarnega mesta in si poišče prostor, kjer je varen, in škodo trpe le tisti, ki so ga pregnali. 2. Delo je potrebno. Ko bi de* ! lavcev ne bilo, bi vsi milijoni, kar jih Amerika pr. more, ne postavili niti enega poslopja, niti odprli ©nega rudnika, niti ne zidali edne železnice. Da zemlja da svoje bogastvo i iz sebe, da je kupčija mogoča, mora I biti delo. Delo pa opravlja človek, j stroj in živali, ali pa naravna sila. | Tukaj govorimo o človeškem delu. Naj si tudi kapital napravlja strojev in drugih znajdb, vendar bi m« bile , vse iznajdbe brez koristi, ako nima razumnega bitja, ki jih nadzoruje. Delavec da vsemu delu ne samo delo I svojih rok, ampak on mu da tudi : svoj razum. In z delom svojih rok in z umnim ravnanjem vrši delavec na dan gotovo mero dela. Ko bi delavca ne bilo, ostal bi materijal, ki ga narava daje, surov, a delavec ga olika in mu da vrednost, za katero ga potem prodajo. Brez delavca bi toraj vsi naravni zakladi ostali v svojem surovem stanu, toraj brez vrednosti. 3 Bogastvo je posledica kapitala in dela. Kakor v pravljici o želodcu in udih človeškega telesa, tako tudi pri delavskem vprašanju velja geslo: Vsi za enega, jeden za vse! Vsi delavci za delodajalca, in delodajalec za vse delavce, ali: vsi delavci za kapital, kapital pa za delavce. Ker je pa potreba dveh, da se bogastvo producira, toraj naj si niti eden niti drugi ne pripisuje lastnine do bogastva, katerega oba skupaj stvarita. Naj toraj ne reče kapitalist: Ves čisti dobiček, kar ga tovarna donaša je moj,-ker se mora delavcu zahvaliti, da sploh tovarna posluje.. Naj pa tudi delavec ne pravi: Kapitalisti žive od žuljev naših rok, kar imajo, je vse nase; - ker surov materijal, predno je šel skozi delavske roke je imel svojo vrednost in je bil last kapitalista. Po naravnih zakonih morala bi toraj kapitalist in delavec kot mož in žena mirno skupaj živeti. ker po naravi skupaj spadata, 4. Kako naj se deli bogasto, katero prihaja iz kapitala in dela? Postave o tej delitvi napraviti je nemogoče, ker se cena različnih produktov preminja in ker pri nekaterih rečeh delo veliko več dobička donaša kot drugje in ker je delo lahko in težko itd. A pravilo delitve mora hiti sledeče: Bogastvo, ki pri-, haj« od dela naj se deli tako, da dobita kapitalist in delavec dovolj, da moreta skrbeti za-se in svojo družino, da zamoreta pošiljati svoje otroke v šolo, da se moreta spodobno oblačiti, da imata svoj dom in dasi prihranita nekaj za stara leta. Bog nam je dal darove narave, da jih obrnemo v to, da smo srečni na tem Bve^u. Kapitalist in delavec imata torej pravico toliko dobiti iz kapi-talr in dela, kolikor obema zadošča za vse telesne potrebe svetu. 5. Na kak način naj se taka deli-I tev omogoči? Ta delitev pravijo nekateri sploh ni mogoča, ker "človeška narava je taka, da hoče celo korito zase". To velja o kapitalu, a to velja tudi o delavcu. Prvi se poslužuje trusta, da si prisvoji korito, od katerega naj bo delavec izključen, drugi se poslužuje socijalizma, da bi uničil pogoltni kapital. Vendar je korito za j oba dovolj veliko in jedi za oba dovelj. Torej kako naj se to omogoči. Prvič: Po nauku našega Izveli-čarja, ki je rekel: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe," Kjer krščanski nazori vladajo, kjer vera in vest svojo vlogo igrata v človeški družbi, kjer imajo zapovedi božje svojo veljavo in vpljiv na milijonarja in na.deloVca enako, in se oba pod-vržeta volji Onega, ki daje de? dobrin) m slabim, in pusti soluce sijali na dobre in hudobne, tam je sreča bližnjega vsakemu tako draga kakor lastna, tam se vrši razdelitev bogastva iz kapitala in dela pred sodiščem vesti, kakor v srednjem veku v delavskih zadrugah, ko svet ni poznal piti milijonarjev niti velikih revežev, kakor že zdaj pp nekaterih krajih v katoliških deželah, kjer je delodajalec pravi oče svojim delavcem in dobiček svojega podjetja ž njimi deli, kot, oče s svojimi sinovi. In ako se svet kedaj povrne v naročje sv. cerkve, od katere se je oddaljil, morda se vrnejo zopet, kedaj časi, v katerih so bili štrajki ne-! poznana stvar. Drugič: Kjer pa vera in božja postava nimata več veljave, in to velja sploh danes o človeški družbi, posebno z ozirorn na delavsko vprašanje, tam se mora razdelitev drugače vravnati. Ni sicer noben način tako popoln, kot prvi, toda vzeti moramo ljudi, kakoršni so. Delitev bogastva po nekrščan-skih nazorih se omogoči le po moralni sili, kadar vsa druga sredstva ne zadoščajo. Ta moralna sila se javi v organizaciji delavcev v unije, v delavske truste. Pomniti pa je, da je človek tudi če ni kristijan, vendar podvržen naravnim postavam, katere so: pravica, jednakost, resnica,, blagor, svoboda. Surova moč, sila, uničevanje tujega imetja, kratenje svobode, so po naravnih i postavah sredstva, katerih se nihče ne more in ne sme posluževati. Tudi j ustava Združenih držav te pravice j vsakemu državljanu zagotavlja, — j Moralna sila pa obstoji v tem, da se, j kakor po domače pravimo, "klin s ; klinom izbija", po starem judovskem: pravilu: zob za zob. Kakor ti mene, j tako jaz tebe. Če kapital potem delavcu ne da, kar mu pristaja, vstavi ta delo in izvir bogastva in dohod-! kov poneha, za kapitalista in za de -! delavca. In kako se kaže monttna sila. Kapitalist zgubi naročnike, stroji mu stoje in zarjave, vse gre iz tira, boji »e napada delavcev in nemirov, boji se celo za lastno življenje, njegove akcije padajo, njegov ugled trpi, kredit se manjša in slednjič odjenja, da ne trpi veeje škode, ker tudi nima upauja, da se bo položaj premenil. Odjenja, če delavci lahko toliko časa zdrže brez zaslužka, če delavci preveč ne zahtevajo, če so njih zahteve pametne. Kaj pa če delavci zahtevajo nemogoče stvari. Kdo naj bo sodnik? i Kdo naj odjenja? Sodišče obema je bilo in je še vedno sodišč« javnega mnenja in to sodišče sestavljeno iz milijonov najrazličnejših slojev se redkokdaj moti in temu sodišču se m0ra, kakor skušnja uči, pokoriti kapital in delo. Mi nismo prijatelji štrajkov in mislimo, da taaj se skrajna sredstva samo takrat rabijo, kadar je vse drugo zastonj, in kadar se gre za velike reči. Kakor, je vojska med narodi vedno velika nesreča za obe strani i rt ni za priporočati razvem v najhujšem slučaju, tako je tudi s »trajkom. Štrajk naj ho poslednj« sredstvo, katerega naj delavec rab; proti kapitalu in naj se ga boji. kol vojske- Ali je bil vzrok v Amalgamated Association dovolj velik ali ne za štrajk, o. tem. ne bodemo sodili danes; tudi o pravicah štrajkar-jev in kapitalistov in krivicah, katerih so krivi večkrat napram svojim someščanom, bodemo tekom časa več epre^ >-. onili. Čas kosila. Čas kosila se je ravnal v raznih dobah in po različnih krajih jako premenjevalno. V 14. stoletju jena primer kosil francoski kralj že ob 8. uri zjutraj, zvečer pa je šel tudi ob 8- uri spat. Za časa Filipa Dobrega so kosili ob deveti uri dopo-ludne, hodili spafcob 9. uri zvečer in vstajali zjutraj ob 5. uri. Za časa Henrika IV. in Ludvika XIV. je bilo kosilo servirano ob 11. uri do-poludtie in pod Ludvikom XV. so začeli kositi ob 2. uri popoludne in to je trajalo do časa revolucije. Pod vlado Henrika VIII, ko zajutrkovali ljudje "bolj-e vrste" na Angleškem že ob sedmi uri, kosili pa so 10. uri dopoludne. Pod kraljico Elizabeto je bila na dvoru navada kositi ob 0. uri zvečer. V vshodni Indiji imajo navado se zbrati h kosilu pol ure po solnčnem zahodu Pametni ljudje kosijo navadno v sedanjih dneh opoludne. Ivo so nekoč nekega filozofa vprašali kdaj naj ljudje kosijo, je taktf-le odgovoril: "Bogati, kadar imajo apetit in so lačni, reveži pa kadar kaj dobe." A"se je bilo mnenja da jo je ta modrijan naj bolj pogodil. Pravljica — resnica. Nekoč sreča hudobni duh smrt. ' 'Kam pa botra?" vpraša radovedno. "Zakaj tako žalostna?" — "Za delom," odgovori smrt mirno — "Kako pa gre delo?"—./'Slabo!" — "Čudim se, jaz imam polno dela," balia se hudoba. "Najbrže z ljudmi ne znaš. Zanke jim moraš nastavljati, kakor jaz." — "Tudi jih nastavljam, a vse eno negre," toži smrt. — "Gotovo so tvojezanjke raztrgane," zakrohoče se skušnjavec. "Pa sve-[tujem ti združiva se, ti mi boš pomagala in oba bova imela veliko dela." Smrt pritrdi, hudoba sek nji skloni in ji na uho šepeta. Smrti je ! svet ugajal, vedno je kimala z glavo. — Kakšne zanjke sta ta dva ljudstvu nastavila? Tri: kadenje, pijačo in ples. — Čez čas hudobec sreča smrt zopet. "Kako gre, botra?" — "Izvrstno, hvala za dobersvet, ljudstvo kar dere k meni, da mi časa primanjkuje."—"Tudi jaz imam veliko dela," smeje se hudoba. "Ljudstvo hiti v najini zanjke, kot : bi bilo slepo, Dnevni izleti v Buffalo in New York po Nickel Plate železnici. Do New Yorka se potnikom ni potreba presesti. Q bo cene spalnice iz Chi-cage do Bostona. Jedilnice v vseh vlakih- Jedila ha razpolago po aine-rikanskem načinu od 35c do $1.00. Za podrobnosti piši na glavnega zastopnika: John J. Calahan, 111 Adams St., Chicago, 111. Uljudna prošnja rojakom! V farni cerkvi v St. Lovrencu ob Temenici nameravajo se s prihodnjim letom napraviti nove orgije. Sedanje bile so postavljene leta 1835.in že takrat stare kupljene, vsled česar so postala vsa popravila, za koja se je izdalo že čez 000 gld. brez vspeha iu se mora cerkveno petje vršiti največ brez spremljevanja orgelj. Po izjavi orgljarskega mojstra stale bi nove orgije 2400 gld. CJo-t»vo ogromna svota in to zlasti za našofaro, v koji je dokaj siromaštva in se je ubožnetnu kmetu pri sedanjih razmerah boriti z neumornim trudom, da si zagotovi vsaj lastni obstanek. Podpisano županstvo se toraj v imenu cele fare obrača r ,r>\ |r nj™, skih in »merikiuiskih slov. časoik.;)>. ' ' Zaradi mačke. Mlinar Petor Grivac — navadno •o ga ljudje nazivali, 'Peterček,' dasi ni bil^ravno majhne, ampak srednje, Žilave postave—se je proti večeru vračal iz vasi, kamor je nesel Brumnovim škaf ajdinske moke. V zahvalo za uslugo mu je gospodar ponudil čašo žganja, ki se ga mlinar seveda ni branil. Pijača ga j« pa naredila prav dobre volje. Ker se mu ni mudilo, je sedaj polagoma stopical skozi gozd, za katerim je imel svoj stari mlin. Dolinico, ki mu je v njej samotno in zapuščeno stal mali mlin, smo imenovali 'Pekel,' dasi peklu ni bila nič kaj podobna, ampak je bila povsem navadna, precej globoka, s temnim gozdom obkoljena in obrobljena dolinica. Ker je bil Peterček dobre volje in malo omamljen, je med potom sam s seboj govoričil ter se zdaj in zdaj sam sebi pouglasno nasmejal .... Hipoma pa je obstal. V travi, v večernem hladu že rosni je ležal človek, mirno in na dolgo iztegnjen po zemlji. Mlinar bi ga morda niti ne bil opazil, da ni tresnil z nogo vanj. Bil je izredno presenečen. V prvem hipu je molčal vztrajen molk. čez nekaj trenutkov pa je dal svojemu začudenju duška v poluglas-oem monologu: "Glej ga spaka! Človek leži tu v travi, človek — in morda je mrtev — leži kakor kos lesa.... Nemara ga je ubil kak potepuh, ropar, tolovaj, gozd je velik, in kdo ve?" Peterček je hipoma umolknil ter se boječe ozrl okrog sebe ne preži li kje ob strani med drevjem kak tolovaj, ki bi lahko še tudi njamu uga-sil življenja luč. A nikogar ni opazil v bližini. To mu je zopet oživelo upadli pogum. Nagnil se je nad truplo ter približal oči za nekaj hipov k strani obrnjenemu obrazu ležečega moža. Polagoma se je spet zravnal, tlesknil z dlanjo ob dlan ter govoril z napol dobrohotnim in pomilovalnim, napol ogorčenim glasom, "A — a tako, tako! Valte je, Orehovčev Valte! No, kako da tega nisem takoj ugenil! Kdo drug bi sicer sedaj ležal tukaj v gozdu! .... Hm.... Valte — pijan, seveda.... .hm," In zmajeval je z glavo, kakor bi premišljeval, kaj naj počne z njim. Po kratkem premišljevanju ga je začel tresti za rokav. "No, Valte, ti klada pijana, vsta-ni! Vstani, ti pravim Valte!" Ta je zahrlil, zagrgljal, a oči ni odprl. "No — ali hočeš morda čez noč tukaj ležati, ti lump! Pomlad je — noči so mrzle, da še človeka v sobi zebe, in ta nepridiprav bi prenočil tukaj v gozdu, v rosni travi, na mrzli vlažni zemlji! .... Na smrt se |lahko preliladiš, Valte, na smrt ti pravim. Umreš za jetiko ali za pljučnim vnetjem in nikdar ne bodeš več popil nobenega po-žirka!" "A, a, ha! Ali je že prazen? Pa še enega!" je mrmral Valte s težkim o potekajočim se jezikom. "Kaj še enega! Po plečih, ti tele pijano, ti! Sram te bodi! Skoro petdeset let se že potikaš po tej zem« Ijici božji, pa še nisi toliko spametoval, da bi v tako mrzlih, pomladnih nočeh ne polegal po gozdih. — ■Sramuj se! Če piješ, pij pošteno! Jaz ga tudi pijem tumtam a pošteno, kakor Se spodobi za krščenega .človeka." Ker je med vsem tem govorom tresel in vzdigoval pijanega Valteja se je ta polagoma nekoliko iztreznil. Začel se je zavedati, kje da je in kaj da se godi z njim. A ni še bil voljan vstati. V hladni travi mu je prijalo. '■Pusti meno, pusti! kaj me boš ongavil!" Tako mrmraj e je vpiral kalne okrvavljene oči v mlinarja, da bi spoz nal kdo je usmiljeni Samaritan, ki se trudi z njim. A ta ni bil voljan pustiti ga čez rtbč sredi gozda. Jezil se je, ker se Valte ni hotel dvigniti. In odločno je zarezal nad njim: "Sedaj pa vstaneŠ, ti pravim, če ne, ti pomagam — po hrbtu — s pestjo in takoj bodeš po koncu. Ne baš posebno nežno ga je zvlekel po koncu!" ter ga postavil na slabe noge. "Tako! Sedaj pa pojdeš z menoj Sam ne prideš nikamor. Opri se ob mene. Tako spejva!" In šla sta polagoma. A ker so Valteja vinski duhovi nagibali in mikali sedaj v to, sedaj v ono stran sta se opotekla oba. Polagoma se je Valte čutil že krepkejšega in treznejšega. Stopal je že prosteje in gotoveje. In tedaj je že prosteje in gotoveje. In tedaj se mu je že poljubilo malo se po-razgovoriti s spremljevalcem. In začel je z važnim glasom: "Pravzaprav je dobro in pametno da si prišel ravno tod mimo. Peterček! Dobro je, pravim, in ti si dober človek!" "Hm, hm!" je pokošljeval mlinar ne da bi odgovoril spremljevalcu na njegovo laskavo priznanje in pohvalo, A Valteja to ni motilo. In nadaljeval je svoj govor — sedaj hitro in razourjeno, potem pa spet v odmorih in govoreč eleglčno in melanholično. "Veš, slaba je na svetu, Peterček, slaba. In jaz sem siromak, grozen siromak, da ves! Ljudje pa so hudobni! .... in z Matevžem, veš s Petkom saj veš kako pošteno in verno sem mu služil in da sem delal za dva, če ne za tri - s Petkom sva se sprla. In plačal me je, in šel sem... Veš, Peterček, da ti povem: babe so krive tega razpora, babe preklicane, ničvredne! Mlado ženo ima - saj jo poznaš Tinico! Letošnji predpust je prišla za gospodinjo. In njej nisem ugajal! In vedno se je zajedala ob mene ter me drezala.... In če sem si ob nedeljah privoščil kak poliček - povem ti, tedaj je bil že ogenj v strehi. - A jaz sem zrel in izkušen mož - saj me poznaš! - Tinica pa je dvajsetleten otrok. In jaz naj bi se ji vdal! - Ho ho, nikdar ti pravim, Peterček —nikdar! Vojak sem bil in v mestu sem služil tri mesece za fiakarja — pa bi se takemu otro-četu vdal! .... In veš, Matevža je tako dolgo liujskala in podpihovala proti meni, da je prišlo do prepira in razpora. I* odpovedal mi je službo! Izplačal me je, in čez štirinajst dni sem šel" ".... ter si takoj zapil težke pri-služene novce." Valte se je zavzel nad takim zaključkom. "No, no—Peterček, kaj se pravi zapil! Kako zapil, zakaj zapil? Živeti sem vendarle moral, - in ker nisem imel službe sem šei Jpač v krčmo. "Pit in zapravljat denar!" No, no če ravno hočeš, pa pit, pa pit!" se je vdajal Valte, da ne bi razžalil mlinarja, ki ga je poznal kot moža izredno nagle in hude jeze. "Sicer pa bi nekaj še moral imeti, če me Skrlee ni ukanil pri plači." In začel je iskati po žepih in našel je par desetič: "Ukanil me je, ukanil ta slepar! O, saj ga poznam, često me je že ukanil, ko sem bil tako.... tako.Ta Žid sleparski." Jezil seje nad krčmarjem in nad pijačo. "Kaj pa človek vendar ima od tega neumnega pitja!" je jezno razkladal mlinarju, ne da bi pomislil, da s tem obsoja najbolj samega sebe. "Kaj ima od tega, ha? Človek je neumen, pravo teslo, ko se napije. In kako čudno je tedaj vse! Ves svet je poln nekega pepplnega vzdu-ha vročega, in težkega. In ta pritiska nate, da ti začne vse vreti v žilah. In šele v glavi, v glavi, v glavi. Vsa ta vročina ti leze v glavo pri očeh, pri ušesih, pri ustih, pri nosu ti sfli v možgane. In ta vročina te tako mami, mami. Ves svet se suče okrog tebe. Vse pleše, ti pa stojiš in gledaš ha, ha, kako smešno je vendar vse to, kako bedasto.... In naposled se začneš še ti' gugati in zibati s to plešočo okolico. In če se pravočasno ne oprimes kakšne trdne močne stvari, sezvrneš kakor mrtev v travico hladno. Veš, tako se mi je zgodilo tudi danes.. .. A sedaj je že bolje. Le v glavi mi še nekaj brni in šumi in vre! In svet je že skoro ves napol j en z onim svinčeno-bojnim vzduhoni." Umolknil je ter se zagledal v zrak. Oba sta za nekaj časa molčala. Čez nekoj hipov pa je opomnil mlinar: "Valte, bodi Bogu hvaležen, da sem te našel. Do jutra bi bil lahko zmrznil." "Res, res, ko bi zmrznil, ko bi umrl," je mrmral Valte z vdanim glasom. "Hitro lahko umremo, hitro povsem nenadoma." Valte je pomolčal. A kakor bi se domislil nekaj važmega, je hitro spet začel: "In Pekov Matevže je tudi že mrtev!" "Da, da! Bog mu odpusti vse grehe ter ga sprejmi v sveta nebesa!" je tiho zdihnil mlinar. "In kako je umrl, kako čudno je vendar umrl! Veš, ležal je v listniku pri Sokovih, v listniku je ležal, ia nekdaj je lil bogat pek. In jesti ni mogel več in smrtne bolečine je trpel. Jaz pa sem šel ravno s polja. In mislil sem si: Pa pogledam k Matevžu, bode li že skoro izdihnil in pridem v Ustnik. Na listju je ležal veš, v umazanih cunjah je ležal v umazanih cunjah je ležal, In stokal je in ječal. In meni se je v srce smilil, ker sem dober človek. Vprašam ga torej, ali mu morda morem s čim postreČi in pomoči. 'Piti mi daj, Valte piti,' je ječal ter me gledal z vročim pogledom. 'Pil bi še enkrat,' je govoril. A navadne vode ne....ne... Žganičico, žganičico, Valte le še en sam požirek.... Že-jen sem. In prosil me je in prosil. Jaz pa sem dober človek ti, Peterček! In stopil sem v vas k Škrlcu ter mu prinesel poliček. Glavo sem mu privzdignil ter ga podpiral, da je mogel piti. Potem pa sem mu položil glavo spet v listje. Bil je mirnejši. 'Bog ti plačaj to uslugo, Valte,' me je zahvaljeval. 'Sedaj pa bom moral umreti, Valte umreti!' In kakor malo dete je začel jokati in ihteti in čez kratko je izdihnil... Veš, jokaje je umrl — jokaje Peterček. In pripovedovalec je sam zadušeno zaihtel ob spominu na smrt in na oni dogodek. Mlinar pa je tiho stopal ob strani plakajočega Valteja.Pomilovanje je pokimaval z že precej osivelo glavo. Bližala sta se mlinu, v katerega majhnih oknih so se nekaj hipov pozneje motno zasvetile umazane šipe. * * * Valte pa se je od tedaj nastanil in povsem udomačil pri mlinarju. Kaj pa naj bi tudi počel! Doma ni imel. Mati mu je bila dekla, a je že davno umrla. Očeta niti nikdar poznal ni. Bil je baje nekak železniški delavec, ki je ravno nekaj časa pred njegovim rojstvom delal na novi progi v tamošnjem okraju. Niti po materi niti, niti po očetu ni podedoval ničesar razen — bornega življenja. V mladosti je služil za pastirja, pozneje za hlapca. A ker je izredno rad pil, ga niso nikjer posebno poželeli. Hitro je menjaval gospodarje. Služil je že vse kmete in vse krajine. ■ , Sedaj pa je bil v začasnem pokoju pri mlinarju. Temu je pomagal ple-sti koše in ca j nice, s katerimi Je Peterček, ki kot mlinar ni bil preobložen z delom, zalagal vso okolico in katere jo nosil često tudi v mesto. Časih je Valte po cele tedne pridno delal. A tedaj se ga je polastila nepremagljiva žeja. In zginil je za več dni. Po nekaj dni je še. delal kje pri kakem kmetu, da si je zaslužil nekoliko desetič. Potem pa je zaslužek zapil. I" ko je bil suh, se je spet vrnil k Peterčku ter mu pomagal pri pletenju. In nekega dne je spet izginil, a čez nekoliko dni se je spet vrnil. To se je redno ponavljalo. Mlinar ga je večkrat opominjal ter mu prigovarjal, naj rajši hrani, ako si kaj prisluži. "Čemu naj hranim, čemu? Saj nimam ne žene, ne otrok!" "Pa jesti nimaš kaj!" se je jezil Peterček. "Jesti — moj Bog! Dandanes mnogo ljudi nima kaj jesti. Drugi pa imajo ter se usmilijo nas ubožcev, "nas siromakov." "Ha — misliš da te bodem jaz večno hranil! Tak bedak še vendar nisem!" "Peterček, moj ljubi dragi — černu se jeziš, čemu?" ga je miril Valte. "Ti si dober človek, hvala Bogu! In ako imaš kaj, daš drage volje siromaku. Bog ti povrni vse stotero!" Mlinar pa je bil dober človek. Le grozno hitro se je razgrel in razjezil. A če ga v takih hipih nihče ni dalje dražil, ampak mu prigovarjal z lepim ga je spet hitro pridobil in potolažil. In Valte je poznal mlinarja in njegove slabosti ter se je ravnal po njih, vsaj kadar je bil trezen. Ako pa je prišel kdaj od vinskih duhov obseden v mlin ter ni računal z mli-narjevo hitro jezo, ga je ta večkrat na prav negostoljuben način spravil iz sobe in iz mlina. In tedaj je prenočil Valte na pod-stenju pred mlinom, ali pa v kozjem hlevu za mlinom, ali pa v listniku tik hleva. Mlinar Peterček Grivec je štel že nad petdeset let. Hrbet mu je bil še raven. A lasje so se mu že beleli. Posebno ob sencih mu jih je že močno zapadel življenja sneg. Njegov mlin pa ni bil samo star, ampak je bil res prava prastarina. Bil je majhen, precej zanemarjen in zapuščen. Vse je postajalo že kolikor toliko nerabno- kamenje in kolesa, zajeza in splav. A ker je imel Peterček bore malo mlenja, tudi popravljal ni mnogo. "Zame bode še zadostovalo," je rekel, ako ga je kdo opomnil, da bi bilo dobro to ali ono popraviti ali prenareditsi. — "Meni bode še za silo služilo. Ko pa mene več ne bode, naj popravlja, kdor pride za menoj, če hoče, če ne, pa naj pusti!" V bližini mlina je imel zaplato njivice in košček senožeti, kjer je pasel kožico. Od pridelkov njivice in s pletenjem košev, se je živel — ne sicer posebno imenitno in razkošno, a pošteno in zadovoljno. Bil je osamljen na svetu. Mlajši brat je bil v sosednji župniji kovač. A nista se mnogo menila drug za drugega. Čemu? To so bili že nekdaj trdi in krepki ljudje; ves zarod Grivčevih jebil žilav. Posebno mehkužni ljubezni se niso vdajali, prenapetih čutov niso poznali. In vendar je Peterček na stara leta odprl svoje ne ravno mehko in mehkužno, a vendar dobro srce — ljubezni. Izvoljeni predmet mlinar-jevi predmet te ljubezni pa ni bila kaka rdečelična kmetiška krasotica v kateri izmed bljižnih vasi; tudi na pijanček Valte, ki ga je mlinar sprejemal pod svoj krov pravzaprav le nerad in ker se sitneža, ki si ni mogel in deloma tudi ni hotel poiskati in preskrbeti nove službe, po onem večeru ni mogel več ubraniti. Ne, izvoljeni predmet mlinarjeve ljubezni je bila mačka! Toda dovolite, da vam pripovedujem po vrsti! To je prišlo namreč takole: Preteklega i oletja je bil Peterček neki dati po opravkih pri Pevčevih v bližnji vasi. Napravljal se je že proti domu in z gospodarjem sta stala že na dvorišču, kjer mu je gospodar še nekaj naročal. Tedaj pa je po lestvici raz hlev prilezel Pevčev pastir, tisti kozaški Lipe, o katerem se je vedelo, da je malo, tako namreč ne ravno pri najboljši pameti. Predpasnik je imel zavihan. Nekaj je nesel v njem. "Kaj pa neseš Lipe?" vpraša gospodar, misleč da je pastir morda po gnezdih na hlevih pobral jajca. "Kaj," se je čudil pastir ter se neumno zarežljal,'"Mucike—mlade, lepe! Naj se malo segrejejo na solncu!" In iz predpasnika je polagoma vzel pet malih mucik ter jih oprezno in nežno položil v travo, kjer so takoj začele z mehkimi šapicami ti-pati in pečati druga drugo. In premetavale so se kakor razgnevljeni borivci druga čez druga, grizle so še, potem pa se .spet lizale in se ljubkale druga drugi. : \ .. (Me.-pnh). Dr. Heiserjev umetno sestavljen izvleček sarsa-parile z jodom, odstrani neprilike skrupoloznih boleznij vročinskega glavobola, mehurčkov, izpuhtkov, oteklin, ran, pegbradanič, solnčnič, kroničnega in sifilisičnega revma-tizma posledic zastrupljenja in vseh z nečisto krvjo provzročenih boleznij. Izvrstno zdravilo za čistenje in množenje krvi. Kupi pri W. C. Holzhauer, lekarnar na 109 N. Chicago cesti, Joliet 111. Jožef Stukel JAVNI NOTAR 209 INDIANA ST., JOLIET, ILL. se priporoča Slovencem in Hrvatom za vsa notarska dela, kakor pobotnice, kupne pogodbe, tožbe, pooblastila, prošnje za oproščenje vojaških vaj i. t. d. Nadalje prodaja FARME na najugodnejših krajih Združenih držav po najnižjih cenah. Zastopa tudi najboljše prekomorske družbe in prodaja vožnje karte za najhitrejše br/.ovozne parnike. kakor "Deutschland", "Fuerst Bismarck", "Augusta Victoria", "Columbia" itd. JOHN GrUDIUA, 1751 St. Clair St., Cleveland, 0. Tel.Ea9t 14S0W. Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajalnico založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izber raznih srajc, jopic, hlač, nogovic, rokovic, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, mašnih knjig, povestij in še mnogo drugih k tej trgovini spadajočih rečij. Nizke cene in dobro blago. Pri meni »e lahko vsakdo narodi na "Amer Slovenca" JOHN KOŠIČEK, 664 S. Centre Ave., Chicago, III. priporoča Slovencem svoj 1. aprila 1901 -otvorjeni- novi saloon, kjer točim najboljše pijače. Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejse! MI HOČEMO TY0J DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopji, mehki in trdi les, late, cederne stebre. deske in šinglne vsake vrste, Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiS Lumbh oglasi se pri nas, in oglej si naSo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC, JOLIET, ILUNOIS. Kdor rojakov išče pravice kdor ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do mene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili plačano. Ker sem angleščine popolnoma vešč, lahko pretolmačim vsako tožbo in v to se priporočam ALOJZ LOUSHE, 1749 St. Clair St., Cleveland, O. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše 'lie D, S." 10c, in "MeerscliaiM" 5c. Na drobno s® prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, Ills. Josip Zelnikar, Cor. Ruty * Broadway Sts. JOLIET, ILLINOIS, priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in najboljše pivo ln druge pijače. Vedno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami. DR. H. G. SCHUESSLEB nemški zdravnik. Office: Cor. Hickory & Exchange St». Over Horneys Drug Store — West Sid» Telephone 106. Stanovanje: 315 N. Broadway. Uradne ure: Od 10. do 12. dopoludne. " 2. " 4. popoludne. " 7. " 8. zvečer. Številka telefona: 1872. O+O+O+O+C+O+O+O+G+O+O+O+OQ t To bo zanimalo mnoge, i Kako se more vsakdo ozdraviti po večletnem bolehanju vsled živčne oslabelosti, varikocele itd. ter dobiti nazaj svojim organom moč in krepost ? Pošlji ime na naslov: Mr. Aug. J. Adams, Box 324 Chicago, 111. in on ti bo poslal prost recept s popolnim navodilom, tako da se lahko vsa_kdo sam doma ozdravi. Več tisoč oseb je rabilo že to zdravilo in o-zdravelo in le pametno jemisliti, da naj vsakdo vporabi' korist tega leka. Ti^ izvlečki iz prejetih pisem kažejo kaj mislijo ljudje o njem: "Vaš recept je najboljši kar sem jih še kedaj pokusil."— "Vaša ponudba je res pravo božje darilo poslano trpečemu človeštvu"— "Recept sem prejel. Nisem imel nobenih ovir, da bi ga ne izpolnil. Ravno kar sem jaz potreboval." Vse dopisovanje je popolnoma zaupljivo in poslano pod navadnim zavitkom. AUG. J. ADAMS, a Box 324, Chicago, Illinois. John Kraker, 1199 St, Clair St., Cleveland, Obi* Tel. Main 3868. L. Priporočan) v obilen poset svojo novo aostll*®' obilno založeno z dobrimi pijačami, doma kunjj' nim žganjem, tropinovcem,pivom,vinom in kami. - Prodajam tudi p re m o g in vsprejem«111 vsakovrstna naročila za prevažanje tovora. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožn® listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. •m ■«■■ ) Agent for Besley's Waukegan Ale and Porter. BAR GOODS. J. C. SMITH, BOTTLER. 414 Van Bureu St. 'Phone 1719. Joliet, C. B. HAYWARD CO,. . Prodajalci papirja in tiskarji- j V zalogi imamo vsakovrsten: Pisalni papir, koverte, pisalne ščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu, škatlje za pisnja in raznovrstne drug6 potrebščine. fla voglu Cass & Scott St., Joliet, | ^♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦O^J j Severov __želodečni t Podviza popolno prebavljenje j g hrane. Prijetnega okusa, ču- 2 doletnega delovanja na telesno krepost, povečuje slast in poživlja živčne in duševne moči-On unieuje kali bolezni, stori bolne krepke in poživi ves telesni sestavek. Na prodaj prJ A. GOLOBITSH-U MA 799 - 805 N. Chicago St. Joliet, P'- | +0+0+0+00++0+0+00++0+0+0*0 MIHAEL KRAL —: toči: — najbolj priljubljeno ter okns»« Anheuser-Busch pivo, vsakovrstna vina in žganj®' Prodaja tudi smodke. 1210 N. Scott St., JOLIET, lU* AMERIKANSKI SLOVENEC, AVG. 22, 1901 Kratkočasnice VABILO NA VESELICO, -katero priredi- žensko društvo Marija Prečistoga Začetja i v soboto, dne 24. avgusta 1901. Vn°vi dvorani g, A. GOLOBITSH-A, 805 N. Chicago St., Joliet, lil. Za izbomo zabavo in postrežbo bode preskrbljeno. Vstopnina za Hrvate in Slovence prosta, za vse druge pa 110 50 centov. | obilni udeležbi vabivsa slovenska in hrvatska društva ()])JiQR 4* $ Nikdo ne pozna več želodečnih bolezni], ^ ki je začel rabiti novo in jediho vspe*no |GRENKO VINO, z katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik T IDr. 3VL F. Bozinch.. It Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in trev, ter je ~C* najboljša pomoč zoper dispeps i jo, nevralgijo in katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu. V Rabiti je je natančno po navodilu .in.sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno Se gre k počitku. Ako po-^ navtj'as to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila. f, , " Nobena steklenicami pristna, a,ko iie nosi podpisa: T I )r. 31 F. BOZINCH, *C* 519 Milwaukee Avenue -- CHICAGO, ILL. Glavno agencijo za Joliet ~C* kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g. f* _A.. 3STIE3^-A.lSriOE[, 918-915 E. Scott St., - JOLIET. ILL. Jtt Priporoia h rojakom « obilno naroibo v mestu in oddaljenih krajih. ^emantni električni križ. | Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-I najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je I kmalu razširil tudi v druge dele Evrope. Demantni električni križ ozdravi revmatizem v K muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem I telesu, nervoznost, živčno oslabelost, slabost, izgub-I ljeno živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, ob-I upljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, I bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, I zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh I vse čute živčnega sistema. Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega I na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je z"a-ijamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni I pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta I križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni-I .20 N. Chicago St., Joliet, 111., kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želefi potovati v staro domovino, fa* stopam pa te-le znamenite črte • SEV ERO-N E M ŠK1 LLOYD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom; COMPAGNIE GENERALE TRANS - AT LANTIQtJE, francoska linija, vozi na Haver: RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen; AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Southampton. DENA R v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnemeui kvrru. ,l>a so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem! Prodajam in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNIOO, preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo hrhnlco. ' -—SLOVENSKEGA NARODA 8I.N-GLA80VITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK IN J. ^ - i 'Oll hjJjSZ QPdai nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th ft Walnut i'Btr. -in.N.- West Cor. se 3 Park ft Central Strs., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnosti j se priporoča slovenskemu občinstvu. fllasoviti i« proslavljeni zdravnik, kj se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Amerik' 15 največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251eimi zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeško bolezni, Pri'šej:je> mlad v to deželo, z. žulji in bogatim znanjem in skušnjami je portal predsednik dveh,največjih medicinskih zavodov in dobil je fllas svetovnega zdravnika. Zaradi, t'ega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: »B, 0. IVANA POHEO, S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar,' krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanie, bolezni v mehurju živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t d — Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeh* in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ah ge pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dr». IVANA POHEKA. On je na STOTIXE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. Q- lean Pohek se jc pokazal iiredno nadarjmeya pri idraitjenju ienskin otrok. —::VSI ONI:—— kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in na vod, kako se ima zdraviti. V »lučaju. -da vidi, da je bolezen n--zdrav: j Iva, on to pove dot if ni osebi, ker neče da bi trosil svoj kn avo zasluženi denar po nepotrebne«!. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: VSAKEMU KATEREMU PRIDE V UOKE:~ » i Pvedočim, da sem osebno* znan z dr. G. 1 Pohekom in vem, da je zdravnik Brvega razreda in gentleman ne"vt>l'<» povesti. Morem »a vsakemu toplo priporočiti. 1 THos. P. WHITE, sodnik sodišča V Kansas City, Ras. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za -svoje poštenje in priznan za naiboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, "občinski blagajnik v .Kansas City, Mo.. U. S. A. Spoštovani ^ŠiuminJajn vam, da muii v»« »Iriwjli poni''" ,n f "> Ifpoinoni.. oicdrnvil. Zda se vam /.■i.UvaljilJwn, iior som bolfehkl § I,.t „» MoUouin fr.-vib «« Vi-6 }«>tuoJi niijo bolewn. vfi.udaril JOh. ZbAMC, Ha«tl.a««, P». Spoštovani I)r. pohek;-Upa.vam hvala 7.a roslrovljonjo nt vam p> dobro ozdravljeni,.. . , . . 'HMUlBNOteRSON. K*n«M City. Spoštovani gonp, zdraviti :—Vclia vam «MMf zft težke bole«,!. THOM. .IIJRKOV 1.0, Iron Mountain, Micb —NASVETE DAJE ZASTONJ.-^ Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor,—Vsa pisma naslovite na: I)R, O. IVAN POHEK, Post Office Boxes 563 & 563. KANSAS CITY. M0.. U. S. A. 7 MALI OGLASI. ITa prodaj 10 lot JOSEPH BRAUN, tuj. in bliig. E. PORTER, predsednik. E. PORTER BREWING COMPANY HEPRIATELIA L'UDSKEHO POKOLENIA, -ktorych- PROF. COLLINS BIJE A PORAZA. Bozlične choroby prs, srdea, oči, žaludka, ladvm (okrutky), boleniehlavy, prechladnutie, katar, zapalenie pl'uc, slabost mrtviea, krče, lamka, vred, zaduch, vodnatelka, reumati| ' mus, bol' hrdla, nosa, horučka, zadneho čreva (zlata žila)« vysyp na hlave, kožne vyrazky, tanec sv. vita, pruh, za" palenie modzgu, nezaživnosf, krče žalndkove, začiatočKo suchotiny, rak, hlisty, osypky (poky), tyfus, zaha, svrab« rany, opuchliny, otekliny, ruža, predušnicu, zavrat, I cliota, slaby zrak, klanie v križoeh a štiepanie v iidoefl> vsetky tajne a rodne nemoce, matične, uchyl'ky regu* larnosti, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne bol'a6' ti, neduhy pečene (jater), zapalenie čriev, paducnica> ^ bronchitis, vysichanie mlieča, mechurove choroby, peh)r> lišaje atd'. atd. Toto su tihlavni nepriatelia l'udskeho pokolenia, proti ktorf® j)ovolani sii n&s branit lekari a učenci. Najlepšie obranuje l'udstvo proti tymto našim nepriatel'om dobre znamy Professor COLLINS, ktory nž vel'ke tisice l'udl uzdravil z rozmanitych cliorob^ j vytrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. On Ii®cl ! mužov, ženy a deti. Krem bore spomenutych nemoči & istotou lieči aj ine choroby, v pade choroby pište najfp jemu pod dolu udanou adressou. IŠČE SE JOHN TOTER KDOR re za njegov naslov naj ga blagovoli tako naznaniti na npr. Am. Slovenca, Joliet 111. na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri KJE JE FRANK ŽLINDRA DO-ma iz Vel. Lašč. Naslov bi rad zvedel njegov brat Ivan Žlindra, 2. Juniatta St. Cleveland, O. JOHN GRAHEK-U kjer toiim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljSe smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. Telef. 2252. IIIŠA IN LOTA NA PRODAJ So. Chicago na Erie ave. med 96; in y". cesto. Hiša je 22 čevljev široka in 40 dolga, ima dve nadstropji v vsakem po 5 sob. Vredna je 12.400. Polovico je plačati takoj, drugo pa na dogovorjeni rok. — Za podrobnosti vprašaj pismeno ali ustmeno pri John Golob 203 Bridge St. Joliet, 111. Pivovarna - South Bluff Street ISTaj "boljša, kalifornijska vina *JA OTOKU PRI METLIKI NA Kranjskem je na prodaj lepo posestvo, obstoječe iz zidane hiše, kašo«, dvojih hlevov, poda in kletij za kislino in druge poljske pridelke, mlin e tremi kamni in šest stop, lepih njiv, travnika in 3 stelnin; Vse skupaj v obsegu 9 ha, 25 a in 38 m. Cena po dogovoru; kupci naj se blagovolijo zglasiti ustmeno ali pisme-tio pri Franc Kambič-u, Metlika, Kranjsko. v :: —: pošiljam :— na vse Jcraje Združenih dr&av. Cene vinu s posodo vred so primerno nizke: Črna vina galona.... fO. 45 do 0.60 Bela " " ____ 0.55 " 0.65 Fina tropovica ____ 2.50 " 3.00 Muškatelec ____ 1.25 " 1.50 UST" Manj, kakor 10 galon ne razpošiljam. Denar naj se blagovoli doposlati z naročilom na IDR. OI_iY2STE ZDRAVNIK IN OPERATER Nick Radovich, 102 Vermont Street, ' Sati Francisco, Cal. OFFICE X:N STANOVANJE 402 So. Ottftwa St., JOLIi A. GOLOBITSH URADNE URE: Od 12 do 4 popoludne. Od 6 do B zvečer Številka telefona 842. 799-801-803-805 N. Chicago St. Long Distance Telephone 82U (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol. MOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni PREMO«, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmorsko črto SEVERU-NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom. ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru. A. Golobitsh, Geo. L. Brozich, lastnik. manager. JOLIET ILL 203 Bridge Street, v Jolietu, IZDELUJEM kranjske harmonike najboljše vrste in sicer: 2. 8. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40; cena 8 glasnim.......$25 do 80; cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,1'lat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi. Anton Horwat izdelovalec avstrijskih viržink. Youngtown, O., 4 Aprila -.901. Ctenj? Prof. Collins, Ani nemoiem najsi! slov, abv som sa Vam poef-ako-val za nevysluvnč dobrodenie, ktore ste mi učittui. Nech Vam Koh zaplati. Za pol druha roka trapilo ma štiepanie 1 kosfach a nikto mi nemohoi pomocV Darmo som vyhadzovul peniaze na doktaruv a lieky. Nič mi nepo-miihalo. Ale kecT som sa začal tret! VaSimi mast'ami, citil som, ako by mi ohefi chodil po kosčach a iilach a potom mi bol'asti prestaiy. Aby sa mi nemoč nevrdtila.vymaza! som na seba vSetku mast' a od toho času mam pokoj. Tak Vim ešte raz dakujem. S uctou Fr. Hussy. Cene viržinkam so $28.00, drugim stnodkam od $20 00 ao $i«0 00 m tisoč komadov, Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, M jih izdeluje Slovenec v Ameriki. Ob jodnem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena prenočišča. In UNIJSKA BRIVMCA. Anton Horwat T«;"- Phone No. 3431 39-41 FRANKLIN ST. CHICAGO ♦O+00+0+ IZDELOVALCI vsakovrstnega vina in zganja jmOSTiWtzs&pfo——. Nova spričevala. ' SOUDAN, MINN.. SO. julija 1901. -Dragi prijatelj: Ti si meni pisal, d» naj Ti takoj odpiSrin ko bodem bartnoniK** prejel, a sem mislil 4. julija sam priti v Joliet obiskat svoje znance in se Ti pri tej priliki zahvaliti za poslane harmonike, k atore mi silno ugajajo in jil) sedaj ne dam nikomur četudi bi mi zanje 20 dolarjev več ponudil. To spričevalo smeg priobčiti v časopisu, ker dobro delo se pač sme javno pohvaliti. FRANK HORWATICH, Box 770. F. KORBEL & BROS. prodajalec vina od trte in ž^ania Sonoma Co. Calilornia. Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. phipntrn Tllo TELEFON: 110 CANAL. UlIluU&U) lllUi ALDK1UGH, MONT., 21. marca 1901,—Drat'i rojak: Namenil,sem se Vam pisati, da ne samo jaz, ampak vsak kdor me obiSče, se čudi umetnim Klasovom valih harmonik. Ako bi se slučajno Ue-daj pokaxiie, se vam priporočam v popravo. ANPRO KOV1CH. NOTAR—NOTAIIY PUBLIC v Ca3amet-u, Mich, naznanja, da je pričel svoja poslovanja ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini. LKADVILLE, ČOLO-Dra« prijatell: oHar-monike sem prejel in sem jih prav vesel, ker ste nli jih tako vrlo dobro popravili. Zopet imam jedne za v jiopravo, in tudi te bodem vam poslal, ker se zanesem lia vaSe delo, JOS. HBGLEK. A. BAUER & CO. Importers Se Dealers FINE CASED LIQUORS AND WINES 142-144-146-148 E. Huron St. CHICAGO, ILL SOLE DISTRIBUTERS OF TD^M-I-^-InT-A.. Wm. Conlon. Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash", in čistega rženega Kentucky žganja. 102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois. Potovalna družba. VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBL.IANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TR AN S A TL AN TI QUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO Zwilchenbart v Baselu, Švica, 61 Greenwich St, TVteW YORK, 7A0THM I lepih daril S Največjo kupna ponudbe sedaajeg« čas«! t nO I Ull J B,ttKo si ogledati ae stane nič! Prodajamo najboljše ure! Možica ali žeuska ura iz pristnega araerikanskega HbaratneRa double elata z dvojnim pokrovom, s tlnnn kolesovjem in dragimi kameni, z dvajsetletnim pisni, jamstvom, pa ie podobna čisto zlati v vrednosti $40.- Onim, ki jo kupijo v prihodnjih 60. dneh, dodamo sledeža darila: 1 fino dunajsko pipioo iz takozvane morske pene, v vrednosti »1.50, 1 pristni Bpic za cigarete, i usnjato mosnjioo za tobak, 1 nikljasto Skatljico za Jvepljenke, 1 verižico za uro, i zlato broS. 1 par uhanov s kamenčki, 1 kravat.no bodico, gumbe itd. Uro in nafiteta darila poSljemo po C O D za $4.98 in ekspresne stroSke. lilago se lahko kupi proti gotovemu denarju, smeS isto pregledati in ]e vrniti na naSe stroSke. te ti ne ugaja. Kjer ni ekspresne postaje, je poslati denar z naročiiom vred in takimi dodamo ?e po vrhu lep žepni nožek, blago pa pošljemo v priporočenem pismu. Kdop kupi ali proda Sest ur, dobi eno v nagrado zastonj. PiSi na: ATLAS JEWELRY COMPANY, 33 Metropolitan Block, Chicago, III. ESTABLISHED 1879. Straus Brothers Company Distillers, Importers. 203-205 East Madison St. * ___ CHICAGO. Louis Sievers Sons Co. Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo. POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" so naša neprekoŠenaO specijaliteta! 47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL. ...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE THE ANHEUSER-BUSCH CO. -IZ- ST. OUIS, MISSOURI. EAGLE BREWERY. Izdelovalci fuležane pive l PAL ALE 1 » in j LONDON PORTER " Posebnost je Pale Wiener Bier. JOLIET, ILLINOIS Uniontown, Pa., 5 roija iS0*' S Pinu Prof. Collins — New York, N. Y. Cteny pane: .. VjrznjiTO teraz, ie som pefifal, J!e tljr ste ma dravit Ale sa tomu nedivte. KetT človeka lkM «>'V ^ , lek.lri a nernolu mu pomoct, tak z'.rati drr!l ■ inytn doktorom. Preto nie s vei'kou yoi'ou.vj-mea11 f z expressu lieky, ktorč ste mi boli poslali. Ale ui p r -5 t^Jdne soiii ku svojej vei'kej radosti badsl, lepSie. Teraz ul vel'a iepSie vy»eram, "X'W citim saby4m , a ie dlho nebudem po svete chodir, lebo vidy J' viae som citil taikosf na prsiach PHjmite 'je !:ar,c'tr' nei-iie vd'aky za moje uzdravenie. Z povd'acliosti■ ^ Vis kaidimu odporueat. S pozdaravom a a1 Albert Kailay- ■ IMiiwaukee, Wis., 12 aprila 1901. Viien^ Professor Collins, Pisal som Vam, Je ked' ma vyliečite, dam Vam po-tjakovanie do novin C'inim to tedy teraz. Ja dolu podpisany t^mto oznamujem v5etk)fm kra-j anom, ie ma Professor Collins vyiieii1 z takej choroby nad ktorou tunajSi doktori len hlavam krtittli, lebo nez-nali jaka je to nemoč. MAval soro času na čas vel'kč boi'asti vo vnutornost'ach, pred ociami zrobiia sa mt tma, hlava sa mi zatočiia a studeny pot vySiel mi na čelo. To prichadzalo na mfia kaidy tyidefi aj dva tri razy. Od toho som siAlmul a chudmil. Lež sidvny Professor Collins poslal mi lieky, ktorž -a tri tjidne ma ceikom uzdraviiy. Preto odporučam Prof. Collinsa každ