XXXII. Številka 41 % občinske konference SZDL Kranj, Radovljica, Škofja Loka - Izdaja Časopisno podjetje - Glavni urednik Igor Slavec urednik Andrej 2alar USILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDS Kranj, petek, 1. 6. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. T V A ZA GORENJSKO forenjski pozdrav Prekmurcem fri ob desetih bo prispelo z vlakom v Kranj W0 bralcev Vestnika iz Murske Sobote, ki fk soboto preživeli na Gorenjskem — Slovo ob pol šestih popoldne I banj — Gorenjska je pripravljena na jutrišnji obisk 1200 bralcev potnikov Vestnika iz Murske Sobote. Poseben vlak bo ob desetih Hne prispel na kranjsko železniško postajo, kjer bo goste Pbvil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez P Vato se bo 1200 bralcev Vestnika razporedilo v 20 avtobusov, ki V bodo popeljali po Kranju in v številne druge kraje Gorenjske. V rfaofti občini bodo med drugim obiskali LTH, v radovljiški občini Pnio Elan v Begunjah in Čebelarski muzej, v tržiški občini Peko in Etažno predilnico in tkalnico, v kranjski občini pa IBI, obrata ISjBko Živilskega kombinata v Šenčurju m Lahovčah, Planiko, ISjdta oblačila in Iskro. Za goste s Prekmurja je predvideno B*o kosilo- polovica udeležencev se bo zbrala v menzi Iskre na iSh. Dolovica pa v obratu družbene prehrane tovarne IBI. Goste s L iriabo pozdravila pihalna godba, sicer pa zanje pripravljajo i program še ansambel Rudija Jevška, ansambel 12 nadstropje, skupina iz Preddvora, tamburaši z Reteč in oktet tovarne Medobčinski svet ZKS Gorenjske ocenil planiranje Korak ne sme zaostati tej priložnosti je izšla posebna številka Vestnika s posebno pri-^Šcev Vestnika se bo iz Kranja poslovil ob pol šestih -jk ___ j gada Triglav doma ---—— T«n»o urici u 1 i a t i An u I., .1: Minuli torek dopol Hercegnovega vrnila mladinska delovna tv, ki je sodelovala -naja pri odpravlja-potresa v Črnogorcu. Na letališču Br-pri potovala iz Ti v •••J*ola naj bi torej v predlo-E (utemu vzgoje in izobra-postala pomemben člen priprave mladega Nov popis ,fcrnirancev b komisije za internirance, ■Ae in izgnance pri Občin-odboru ZZB NOV Kranj so ji zadnji seji ugotavljali, da precej pomanjkljivo evi-svojih članov. Zato bodo v razdelili med članstvo Dopisnice, preko katerih pfi tudi tiste internirance, ^ike in izgnance, ki zaradi «ih koli razlogov do sedaj fcniso bili evidentirani. S_^ človeka za vstop v šolo. Trenutno je na Gorenjskem že okoli 47 odstotkov otrok vključenih v malo šolo, ki obsega od 60 do 120 ur priprav za vstop v osnovno šolo. Programi osnovnih šol pa se po novem morajo obogatiti s politehničnim izobraževanjem ter marksističnim, družbenoekonomskim in humanističnim znanjem. Vsekakor moramo že na tej stopnji šolanja omogočiti mlademu človeku razvijati svoje sposobnosti in ustvarjalno miselnost. Nemajhnega pomena je tudi zahteva, da se dosledno omogoči izvajanje temeljnega načela te revolucionarne reforme šolstva in sicer načelo per-manentnosti sistema izobraževanja: po končani osnovni šoli mora biti vsem, ki to želijo, dana možnost za nadaljnje izobraževanje za zahtevnejše naloge. Na sestanku je bilo večkrat omenjeno, da na Gorenjskem še zdaleč mreža srednjih šol ne odgovarja dejanskim potrebam združenega dela, oziroma da šole producirajo kadre mimo potreb; in sicer preveč administrativnih kadrov ter gimnazijcev ter premalo tehnično izobraženih kadrov. Vsekakor je potrebna uspešnejša koordinacija dela med Skupnostjo za zaposlovanje in kadrovskimi službami v organizaciji združenega dela. Iz prakse gledano tudi obseg vpisov na visoke šole in fakultete ne odgovarja dejanskim potrebam po visokostrokovnih kadrih na Gorenjskem. Oba medobčinska sveta sta poudarila potrebo po dopolnitvah obstoječega akcijskega programa o usmerjenem izobraževanju z današnjimi ugotovitvami, ki zadevajo tudi potrebo po razširitvi mreže osnovnih šol, smiselni postavitvi mre- že srednjih šol ter nujnost sprejetja družbenega dogovora o kadrovski politiki na Gorenjskem. V njem je potrebno obvezno opredeliti kriterije za usmerjeno izobraževanje. Usmerjeno izobraževanje ne more sloneti na trenutnih potrebah po kadrih temveč samo na dolgoročnih planih razvoja celotnega gospodarstva in celotnega družbenopolitičnega sistema Gorenjske nasploh. To pa na drugi strani pomeni, da danes planiramo in pričenjamo šolati kadre, ki naj bi leta 2000 prevzemali glavno breme gospodarskega razvoja naše skupnosti. Da bi v tej preobrazbi šolstva v celoti uspeli, moramo premostiti mnoge zakoreninjene lokalne interese ter se tesno med seboj povezati, in ne samo na Gorenjskem temveč mora ta povezava med izobraževalnimi ustanovami zavzemati najmanj celotno Slovenijo. Tudi dosledna porazdelitev dela med šolami in delavskimi univerzami je izhodišče usmerjenega izobraževanja. Predvsem naj bi se delavske univerze bolj usmerjale na področja družbenega izobraževanja; s strokovnim usposabljanjem delavcev pa naj bi se delavske univerze ukvarjale samo tam, in za tiste poklice, za katere v regiji ni ustreznih šol. Ker združeno delo še ni napravilo svojega programa izobraževanja, pomeni zakon o usmerjenem izobraževanju praktično šele prvi korak v teh naših skupnih naporih za revolucionarno preobrazbo šolstva pa tudi našega mišljenja, ki je še vse preveč obremenjeno s pomanjkljivim poznavanjem marksizma in njegovih revolucionarnih idej. I. S. KRAJEVNA KONFERENCA ZB NOV c?bVK?^P - §INKOV TURN Ubcina Ljubljana - Šiška skupnost in družbenopolitične Krajevna zacije Bukovica - Sinkov turn Vodice nad Ljubljano prireja ob krajevnem prazniku organi- VELIKO PRO&LA VO V POČASTITEV USPEŠNEGA PREBOJA GORENJSKEGA ODREDA IZ OBKOLJENE RAŠICE Osrednja proslava bo v soboto, 9. junija 1979, ob 15. uri pri domu KS v Utiku pri Vodicah. Na proslavi bo sodelovalo več pevskih zborov, recitatorji in godba. Po proslavi bo povorka na kraj preboja Gorenjskega odreda, kjer bo odkrito spominsko obležje. Pridite, da skupno proslavimo pomembno obletnico v vasici pod Rašico. Krajani vas pričakujemo! Delavci o planiranju Sindikat le politični pobudnik Solo še bolj povezati 8 prakso - Komite občinske kon-«(S Kranj je v petek ocenil ijske politične šole občinske * ZKS Kranj v šolskem J/1979. Obsegala je 120 . 55 slušateljev pa je šolo Šolanje je bilo so med na ir konačlo ! s prakso, saj ^lušatelji sodelovali či o izvajanju srednjeroč-^ama kranjske občine sku-tiitivom komunistov nepo-Proizvajalcev, na zaključku pa so obiskali celjsko in I** oblino. Pozornost je ^boru predavateljev. Preda-družbenopolitični delavci, praktičnimi izkušnjami henopolitičnega in go-iivljenja. Člani komi-ib temu menili, da je Tržič - Res je, da so morali biti decembra lani v vseh organizacijah združenega dela sprejeti na novo vsi samoupravni splošni akti, usklajeni z zakonom o združenem delu. Kljub temu pa aktivnosti na tem področju še zdaleč ni konec. Stališča republiškega sveta zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela bo namreč treba vnesti v sporazume in prakso. Pri tem imajo pomembno nalogo osnovne organizacije zveze sindikatov, ki morajo zagotoviti, da bodo v vseh organizacijah združenega dela do 15. junija sprejeli programe aktivnosti za uresničevanje stališč. Roki morajo biti načrtovani tako, da bodo delavci o spremembah samoupravnih splošnih aktov lahko razpravljali do konca tega leta in bi veljale že s 1. januarjem naslednje- Glavna vprašanja, ki jih bo ob sprejemanju programov treba oceniti, so planiranje, pridobivanje in razporejanje dohodka, v kolikšni meri sporazum o razporejanju čistega dohodka vsebuje osnove in merila za delitev čistega dohodka ter koliko pri tem upošteva oblikovanje sredstev za osebne dohodke, ki naj bi bili odvisni od uspešnosti dela in od dohodka. Pregledati bo tudi treba, kako je uveljavljena svobodna menjava dela med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb, ali obstoja in kakšen je razvid del in nalog, kako se uveljavlja uspešnost živega dela, nagrajevanje ustvarjalnosti, minulo delo in podobno. Razen tega bo kazalo spregovoriti še o denarju za akumulacijo, ki naj bi ga bilo več kot lani, ter o prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva. Za pripravo programov uresničevanja stališč so sindikati in družbenopolitične organizacije le politični pobudniki, ki pa morajo zagotoviti, da bo to postala predvsem naloga poslovodnih in strokovnih delavcev ter samoupravnih organov v organ-nizacijah združenega dela. Radovljica — Občinski svet zveze sindikatov Radovljica je pripravil minulo soboto na Bledu seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata za člane komisij in odborov ter za druge sindikalne delavce. Po zaključeni akciji Zaključni računi 79 bo zdaj aktivnost sindikalnih delavcev po temeljnih in drugih organizacijah in skupnostih usmerjena v pripravo na srednjeročne programe, v planiranje, v ustvarjanje in razporejanje dohodka ter v številne druge akcije, ki jih prinaša s seboj priprava na novo srednjeročno obdobje. Seminar na Bledu je bil za sindikalne delavce dogovor o novih nalogah in aktivnostih, o katerih bodo zdaj spregovorili v sleherni delovni organizaciji, temeljni organizaciji združenega dela in v skupnostih. Trije udeleženci seminarja so spregovorili o aktivnosti svoje sindikalne organzacije in o problemih, s katerimi se srečujejo. juo tem" —. -- še bolj povezati s prakso predavatelje iskati doma, ker 1 \<- Doznaio razmere in iz--J ■ Takšno Zdravstvu več denarja gami, kot so bile zaključni račun pa planiranje, ki ostaja naša temeljna naloga tudi v prihodnje, v tem letu. Mislim, da so bile razprave o zaključnih računih v naši delovni organizaciji dovolj temeljite in da so delavci odkrito spregovorili o problemih in pričakujem, da se bodo enako tvorno vključili tudi v pripravo na naslednji srednjeročni plan. V dosedanjem srednjeročnem obdobju še nismo uresničili vseh planskih nalog, zato se bo za prihodnje obdobje treba zavzeti, da bomo planirali in delali kar najbolj učinkovito.« kranjski občini. Taksi 'tip posredovali Delavski Kranj, organizatorju in ^Partijske politične šole. Končan ff. kongres patologov Jugoslavije V petek, 25. maja, je na (al z delom III. kongres -Jugoslavije, na katerem J zkupaj s svojimi kolegi iz rzvnavali otroško patologi manifestacije, ki se je Wb več kot 200 patologov, je ^"*čena letošnjemu medna-^tetu otroka. Kongres je po-^ so pri nas nekatere ožje pgije razvite do zavidljive >Jto}i udeleženci, med njimi 'Jaki svetovnega slovesu, pa J*»Ji, da v Jugoslaviji pato-?*di tokovom te medicinske * glede na to pa bo treba zastoje na posameznih še odpraviti. Udeleženci so tudi razpravljali o /in strokovnega dela ter 1 neskladja, ki nastajajo t'Kmajhnega števila patolo-^cer vse večjih potrebah po delu. RADOVLJICA - Na Gorenjskem je višina dogovorjenih sredstev za zdravstveno varstvo v primerjavi z lanskim letom in v primerjavi z drugjmi slovenskimi območji najmanj porasla in znaša le 19 odstotkov. Za Slovenijo velja 27-odstotni porast, za občinsko zdravstveno skupnost Radovljica pa le 16-odstotni porast. Nekatera slovenska območja so se še za letos odločila, da z aneksi povečajo prispevke združenega dela tudi za 40 odstotkov. Gorenjska ima izredno dobro razvito zdravstveno službo — med prvimi je v Sloveniji — zato ima tudi več potreb za povečanje materialne osnove za financiranje zdravstvenega varstva v občinskih zdravstvenih skupnostih. Zaradi pomanjkanja denarja v radovljiški občinski zdravstveni skupnosti resno razmišljajo o problemih, ki se bodo prej ali slej pojavili. Če ne bi povečali prispevne stopnje, se po členu srednjeročnega plana morajo okrniti pravice iz zdravstvenega varstva, kajti ta člen določa, da se pravice iz zdravstvenega varstva in zavarovanja usklajujejo z razpoložljivimi sredstvi. Najprej bi se morala skrčiti vsa investicijska vlaganja, nato pa z*~-+z '.' kriteriji za uveljavljanje pravic do nege družinskega člana nad IS dni, do zdraviliškega zdravlienia, do neobveznega cepljenja, zobotehničnih del, zdravil, reševalnih prevozov. Vendar pa ne bi radi krčili obsega zdravstvenega varstva, zato je zbor uporabnikov na zadnji seji soglasno sprejel predlog, da se morajo prihodki občinske zdravstvene skupnosti Radovljica za letos povečati. Delovne organizacije, delovni ljudje in občani naj bi tako razpravljali o povišani prispevni stopnji iz dohodka, od 1,22 odstotka na 1,67 odstotka. Občinski zdravstveni skupnosti primanjkuje milijon 275.000 dinarjev, v drugem polletju pa bodo začele delati specialistične ambulante v novem prizidku jeseniške bolnice. Točnih številk o porastu stroškov še ni, toda predstavljale bodo precejšen dodaten strošek v amortizaciji in v materialnem delu. Porasle bodo tudi cene v Kliničnem centru, hitreje pa želijo razvijati osnovno varstvo; zlasti zdravstveno varstvo borcev. Obveznosti po sklenjenih sporazumih o svobodni menjavi dela so za več kot 9 milijonov dinarjev večje od zagotovljenih sredstev. Prav zato bodo združenemu delu predlagali, da se za letos in za prihodnje leto povečajo dogovorjena sredstva za zdravstvo za 9 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bi lahko učinkoviteje reševali problematiko zdravstva v občini. D. S. Marica Dvoršak, zaposlena v Suknu Zapuže, predsednica izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji združenega dela proizvodnja: »V Suknu Zapuže imamo več temeljnih organizacij združenega dela, tako TOZD proizvodnjo, trgovino, skupne službe, TOZD Ribnica, v vsaki temeljni organizaciji pa deluje tudi sindikalna organizacija. Mislim, da so sindikalne organizacije dovolj aktivne, še večjo učinkovitost pa bi dosegli, ko bi se resnično tvorno vključevali prav vsi člani sindikata, da ne bi slonelo vse delo le na nekaterih. V minulem obdobju smo največ razpravljali o delitvi in o razporejanju dohodka, o zaključnem računu ter o vseh akcijah, ki smo jih načrtovali v okviru občinskega sindikalnega sveta. V Suknu tudi dobro sodelujemo z vsemi samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami in si tako skupaj prizadevamo, da bi bili delavci resnično nagrajevani po svojem delu. Se imamo težave in še so pomanjkljivosti, ki se bodo dale odpraviti le s skupnim dogovarjanjem in sodelovanjem.« Franc Selan, zaposlen v radovljiški Almiri, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v Almiri: »V delovni organizaciji Almira je pet temeljnih organizacij združenega dela, vsaka ima svojo osnovno organizacijo sindikata. V preteklem obdobju smo se sindikalni delavci največ ukvarjali z aktualnimi nalo- Peter Piškur, predsednik osnovne organizacije sindikata temeljne organizacije združenega dela Kovačnice, Veriga Lesce: »V Verigi je osem temeljnih organizacij združenega dela, sindikalne organizacije pa delujejo v okviru konference. V Verigi so sindikalni delavci dovolj temeljito spregovorili o akciji zaključnih računov, pomembno pa je, da smo razpravljali tudi o pomanjkljivostih in slabostih, ki jim bomo po sedanjih izkušnjah v naslednjem obdobju lahko kos. V Verigi se odločamo za pomembno, naložbo, za novo orodjarno in mislim, da bi morala bolj zaživeti preobrazba med posameznimi temelj-1 nimi organizacijami združenega dela. To pa je stalna naloga tudi vseh samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, tudi sindikata, ki je v minulem obdobju dokaj uspešno organiziral več pomembnih družbenih akcij. Za nas, ki smo se odločili za veliko naložbo, bo planiranje v srednjeročnem obdobju odgovorna naloga, planiranje na vseh področjih in v cilju ustvarjanja dohodka in njegove pravične razdelitve.« D. S. G L, A S 4.STRAN. Začeti je treba v delovnih organ iza c ij ah Pogovor komisije r inž. Stankom Čopom, predsednikom za varstvo okolja pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko vsem je komisija zbornični organ, ki se bo ukvarjal z varstvom okolja v gospodarstvu. Prizadevali si bomo za ustanavljanje komisij oziroma odborov za varstvo okolja v delovnih organizacijah v gospodarstvu. Ponekod jih že imajo, predvsem v večjih organizacijah, marsikje pa so še bele lise. Aprila je bilo v Kranju regionalno posvetovanje o varstvu okolja, kar naj bi bilo tudi dodatna spodbuda, da bi se delovni ljudje bolj zavzeli za varovanje svojega okolja pred najrazličnejšim onesnaženjem.« Ena takšnih nalog, ki naj bi se je lotile komisije po delovnih organizacijah, je izdelava sanacijskih programov za čistejši zrak. Na Gorenjskem sta dve občini in sicer jeseniška in kranjska v tretji skupini, za katero zakon o varstvu zraka določa posebne ukrepe. Čeprav bi morale občinske skupščine izdelati sanacijske programe, jih doslej še niso. Kaže, da bo najboljša pot prav ta, ki jo priporoča tudi komisija pri Gospodarski zbornici. Na osnovi sanacijskih programov v delovnih organizacij-jah bo najhitreje in najlaže tudi v občinskem merilu ugotoviti, kje začeti in tudi kako. Komisija za varstvo okolja pri GZ naj bi delo komisij v delovnih organizacijah spodbujala, nudila strokovno pomoč tudi pri sestavi sanacijskih načrtov. Komisija za varstvo okolja pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko je bila sicer ustanovljena že pred kakim letom, vendar se je ob reorganizaciji zbornice pred kratkim na novo konstituirala. V tem času je bilo sicer nekaj dela tudi opravljenega, vendar pa kot pravi sedanji in tudi prejšnji predsednik komisije inž. Stanko Cop iz jeseniške železarne, da se ravno pohvaliti ne bi mogli. »Sicer pa je komisija sredi maja na svojem ustanovnem sestanku sprejela program dela, ki ga bomo seveda skušali tudi izpolniti. Pred- Bogatejša gostinska ponudba Tržič - Hotel Garni, last Kom-pasove temeljne organizacije Turistično gostinski obrati na Ljubelju, ima 72 postelj. Gostje, ki v njem prenočujejo, zajtrkujejo v skromnem hotelskem prostoru, na kosilo ali večerjo pa morajo v približno sto metrov oddaljeno restavracijo, ki je povrhu vsega ob konicah večkrat zasedena z mimoidočimi potniki. Sanacijski program, izdelan že pred dvema letoma, predvideva razširitev gostinskih prostorov. Ob hotelu naj bi nad kegljiščem zgradili sodobno kuhinjo za 250 obrokov in restavracijo za 120 gostov. Sedanjo zajtrkovalnico bi spremenili v gril restavracijo. Njena glavna privlačnost bi bile jedi na žaru, odprta pa bi bila tudi ponoči, kar bi prišlo prav predvsem prehodnim gostom. Razširiti nameravajo tudi diskoteko v zgornjih hotelskih prostorih ter obnoviti in za dve stezi povečati avtomatsko kegljišče. Za hotelom bi uredili še skladišče ter teniško igri- NA DELOVNEM MESTU šče, ki bi ga pozimi zamenjalo drsališče. Celotna naložba bi po predračunih znašala okrog 12 milijonov dinarjev. Vsi načrti in dovoljenja so pripravljeni, manjka le še odobritev Ljubljanske banke o kreditu. Gostinci na Ljubelju ga pričakujejo v teh dneh, tako da bi s prvimi deli lahko začeli že junija. Ce bo šlo vse po načrtih, bi bila razširitev in obnova hotelskih prostorov lahko gotova do prihodnje zimske sezone. V temeljni organizaciji razen zahtevne naložbe drugih večjih izdatkov ne predvidevajo. Število delavcev bi le za malenkost povečali, promet pa, tako ocenjujejo, bi porasel najmanj za 40 odstotkov. Popolnejša turistično gostinska ponudba bi privabila zlasti več tujih gostov in organiziranih skupin, saj je Ljubelj z okolico in odlično cestno povezavo s sosednjo Avstrijo kot le malokateri kraj primeren za krajši ali daljši oddih- H. Jelovčan »Vztrajali bomo tudi pri tem,« meni inž. Cop, »da dobe delovne organizacije potrebna mnenja pristojnih institutov glede novih investicij. Ob nadaljnjem razvoju gospodarstva je seveda treba varovati okolje, zelo kratkovidno bi se bilo razvijati na račun okolja.« Med nalogami v programu je tudi pomoč delovnim organizacijam, ki ne vedo kam s škodljivimi odpadki. Ze vrsto let ostaja na Gorenjskem nerešeno, kje naj bi našli prostor za te vrste industrijske odpadke. Gorenjski primer seveda ni osamljen, s takimi težavami se industrija ubada prav povsod. Vendar pa določanje deponij za odpadke, ki jih ni mogoče več koristno uporabiti, pač pa morajo biti »spravljeni« tako, da so neškodljivi za okolje in ljudi, nikomur ne gre ravno od rok. Komisija za varstvo okolja bo zato z anketo med gorenjskimi delovnimi organizacijami ugotavljala, kakšne škodljive odpadke ima industrija in koliko, ter nato na osnovi tega predlagala skupščini gorenjskih občin primeren prostor za deponijo. Ne bi pa mogli reči, da doslej ni bilo za odpravo problema nič narejenega. KOGP Kranj namreč skupaj s kranjsko Savo kupuje zažigalno napravo za sežiganje odpadkov in odpadnih olj, obenem pa bo mogoče izkoristiti še toplotno energijo pri sežiganju. »Takšno investicijo, ki je ena prvih skupnih naložb na Gorenjskem te vrste, je treba samo pozdraviti,« pravi inž. Cop. »Predvsem pa se mi zdi, da je treba pri problemih varstva okolja imeti tudi dobršno mero strpnosti: nikakor ni mogoče zavirati razvoja gospodarstva na račun varstva okolja in obratno. Danes sicer plačujemo davek tudi za nazaj, za neustrezno tehnologijo, ki nam ne varuje okolja, vendar pa tega ni mogoče sanirati čez noč. Pri sedanjih investicijah pa stroški za čistilne naprave včasih dosegajo tudi od 10 do 25 odstotkov investicijskih stroškov, kar nikakor ni malo. Banke imajo sicer razumevanje in z ugodnejšim kreditiranjem pospešujejo vgrajevanje naprav za čistejše okolje, upam, da bo tako tudi v prihodnje. Tudi carinska stopnja za uvoz teh naprav je včasih nižja, Gospodarska zbornica pa si prizadeva, da bi bila vedno tudi minimalna. Tudi z nekaterimi ekonomskimi ukrepi se pri nas spodbuja vgrajevanje čistilnih naprav. Seveda pa bomo od-ločilnejši korak v varovanju okolja naredili, če bo varstvo okolja v zavesti vsakega delovnega človeka, če bomo elemente varovanja okolja ugradili v svoje letne, srednjeročne in dolgoročne plane ter se seveda tudi ravnali tako.« L. M. Nega obraza — vsakdanja potreba delovne žene V najstarejšem delu mesta Kranja pod temačnim obokom je vrata prav lahko spregledati, če se ne bi na njih belil napis Kozmetični salon. Se po stopnicah navzgor in že stopimo v čakalnico, velik prostor z modernim steklenim in kovinskim pohištvom, blazinastimi sedeži, revijami za prelistavanje. Na steni visi diploma *nane dunajske šole za kozmetičarke. Sliši se tiha glasba. Se hip in že nas povabijo na kozmetični stol. Tak je vsakokrat postopek, kadar se vstopa v kozmetični salon. Napak pa bi bilo seveda pričakovati, da bomo po dveh urah odšli veliko lepši. To morda res ne, toda ker smo za dve uri pustili vsakdanje skrbi zunaj, spretne roke kozmetičarke pa so zgladile sledove napetosti, ki nam jo vsakdanji delovnik trdo zariše na obraz. Prav zaradi takšne sprostitve pa so kozmetični saloni zadnji čas vse bolj obiskani. »Res je kar dosti obiska, pravi kozmetičarka Renata Is-tenič. »Nič več ne velja, da bi bil obisk pri kozmetičarki nekaj posebnega, le za nekatere. To sploh ne drži več. Ob hitrem tempu dela in življenja pa so sprostitve, kot jih imamo v kozmetičnih salonih, postale nujen dodatek življenjskega ritma, predvsem to velja za ženske. Seveda pa na redno mesečno nego ne prihajajo le ženske, pač pa tudi moški vseh starosti, vendar imajo praviloma težave s kožo.« Resnici na ljubo — nobene ženske ni treba siliti, da bi prestopila prag kozmetičnega salona, vedno več se jih zaveda, da z redno mesečno nego »nalagajo« v svoj bodoči izgled, skratka zavirajo proces staranja. Po drugi strani pa imajo spet starši puber-tetnikov velike težave preden na primer sina z aknami na obrazu prepričajo, kako zdravo bi bilo redno čiščenje kože pri kozmetičarki. No, nekaj mladih vendarle prihaja, potem ko je prvi nelagodni občutek premagan, pa vsakič z večjim veseljem, ko se že kažejo učinki: poleg čiščenja takšne problematične kože, se uporablja še obsevanje, morda še globinska masaža z aparatom. Nekdaj je veljalo, da je več vreden salon, ki ima veliko raznih aparatov, danes pa se vse bolj ceni ročno delo. »Aparate je treba po mojem uporabljati le kot dodatek, medtem ko se večina dela opravi ročno. Tudi v kozmetiki vse bolj velja kot na primer v zdravilstvu, • rek ,nazaj k .naravi'. Zato so vse bolj v rabi naravni materiali za nego, čeprav menim, da pa bo za vsakodnevno nego ženska še vedno kupovala kreme v drogerijah«. Renata Isteničeva je v tem poklicu že dvanajst let in kot sama pravi ji ni bilo še nikoli žal take odločitve: celo nasprotno, vsak dan gre z veseljem na delo. Čeprav morda sedeče delo nekaterim z občutljivo hrbtenico povzroča težave, jih za sedaj Renata še ne pozna. Ročna masaža obraza, ko se kozmetičarka z gibkimi prsti ravno prav lahno dotika obraza, je svojevrstna specialnost in umetnost tega poklica, . po kateri lahko kozmetičarka zaslovi ali pa jo stranke zapuste; no, naročila za kozmetičarko Renato so dovolj zgovorna. Največ obiska je popoldne, zato je delovni čas seveda prilagojen: ob torkih je tudi dopoldne, drugače pa vse dni popoldne, včasih tudi do poznih večernih ur. Renata je zato s sinom skupaj le dopoldne, ko pride domov, otrok že spi. Takšen delovni čas seveda pomeni, da ni mogoče ne v gledališče, ne v kino, ni gledanja televizije. Vendar se da vsemu privaditi: če pa delo opravljaš z veseljem, pa še toliko bolj. L. M Bled - Delavci SGP Gorenje iz Radovljice obnavljajo blejsko Kazino,h*, po obnovi prostornejša in bolj moderna. V njej bodo tudi trgovski in drugim kali, s katerimi bodo obogatili blejsko turistično ponudbo, po pogodbi ■ mora biti adaptacija končana do začetka svetovnega prvenstva i veslanju^ Foto: F. Perdan S skupnimi močmi do telefon Krajani vasi Draga, Gosteče in Pungert pri ŠL Loki niso več odrezani od sveta — Podjetje PTT promet iz Kranja je delo opravilo hitro v roku Krajani Drage, Gosteč in Pungar-ta, vasi ob cesti, ki za Soro povezuje Škofjo Loko z Medvodami, do nedavnega niso imeli telefonske povezave. Zato so se lani toliko bolj zagrizli, da bi se jim dolgoletna želja izpolnila. Skupaj z gasilskim društvom Gosteče so izvolili gradbeni odbor in ga zadolžili, da takoj začne delati. Odbor je v drugi polovici lanskega leta zbral v vseh treh vaseh kar 35 krajanov, ki so se odločili za telefonski priključek in so bili pripravljeni prevzeti precejšnje denarne obremenitve, saj je predračun za štiri kilometre dolg glavni vod in priključke do naročnikov znašal 830 tisoč dinarjev. Gradbeni odbor je pripravil vso potrebno dokumentacijo in se povezal s podjetjem za PTT promet Kranj, ki je pokazalo veliko pripravljenosti za akcijo. Po sklenitvi pogodbe so delavci kmalu začeli delati, niso jih ustavili zimski meseci, delali so tudi ob sobotah in nedeljah in koncem januarja je bil vod že priključen na telefonsko centralo v Škofji Loki. Nekaj težav je seveda nastalo pri zbiranju finančnih sredstev, ki so morala biti zagotovljena pred pričet-kom gradnje. Gradbeni odbor se je ELIM z Jesenic slavi dogovoril s krajani o višini p in že septembra lani sklenil z v prijavljenci za telefonske priklf pogodbe, po katerih je moral * prispevati za glavni vod in prikt ček 14.000 dinarjev. Občinska ska zveza, občinska požarna nost in gasilsko društvo Gosteč* prispevali 50.000 dinarjev, upravna interesna skupnost za promet 100.000 dinarjev, kraje skupnost Škofja Loka pa 50.000 narjev. Ker ves denar, ki so f* * dolžni prispevati prijavljenci ia ti fonske priključke do začetka del bil zbran, je krajevna skup« Škofja Loka odobrila gradbe odboru kredit za šest mesecev zaključku del je bila obveznost poravnana. Nekaj denarja so vale tudi organizacije združe dela, v katerih krajani delajo vica, Gorenjska predilnica in tijska zadruga Škofja Loka. Se enkrat se je torej sodelovi krajanov pokazalo kot najboljša za reševanje skupnih težav. Obi pa velja pohvaliti tudi vse, ki so! magali, da je bila akcija uspešne ključena, kakor tudi podjetje PTT promet iz Kranja, ki se je I delu držalo dogovorjenega roka. 20 let uspešnega delt Jesenice — Elektrotehniški servis, iz katerega je dobro desetletje pozneje nastala Elektroindustrijska montaža Jesenice, so ustanovili konec aprila 1959. leta. Tako 132-član-ski kolektiv te jeseniške delovne organizacije, ki je začela delati s sedmimi delavci, letos praznuje 20. obletnico svojega uspešnega delovanja. Delovna organizacija, ki se je ukvarjala z elektroinštalaterstvom, elektromehaniko, radiomehaniko in avtoelektričarstvom, je doživela po-memebnejši razvoj po 1968. letu, ko je svojo dejavnost preusmerila v elektromontažna dela za industrijo, elektroinštalaterska dela za gradbeništvo in proizvodnjo omaric za stikalne naprave. Po preimenovanju v Elektroindustrijsko montažo Jesenice 1970. leta je dejavnost razširila še na montažo ogrevalnih naprav. Jeseniški ELIM, ki ima od 1973. leta novo proizvodno poslopje na H rušiti, je danes enovita delovna organizacija. Zaposluje 120 delavcev in 12 učencev v gospodarstvu. Kolektiv, katerega osnovna dejavnost je nameščanje in popravilo električnih napeljav ter montaža ogrevalnih naprav v gradbeništvu, načrtuje pred- vsem večji razvoj svoje dejavno! na področju montaže ogrevalnih prav. Dve desetletji uspešnega deW nja so za to malo delovno organi* cijo dokaj pomembni. Obletnico njeni delavci proslavili 26. maja r* čer v kranjskogorskem hotelu U rix. Na svečani proslavi so se poa družbenopolitičnih delavcev u jea niške občine zbrali delovni jubilaij in upokojenci iz Elektroindustrij montaže. Zbrane je pozdravil dud tor delovne organizacije Vojko Pl niča, ki je spregovoril tudi o njq razvojni poti. Zatem so podelili * plome in knjige štirim delavcem 15 do 20 let dela, enajstim delavce) za dolgoletno uspešno delo. trem prizadevno sodelovanje v druži političnih organizacijah ter vajencem za uspešno osva; učnega programa. Devetim slo» skim delovnim organizacijam so priznanje za dobro poslovno lovanje z njihovo organizacija kulturnem sporedu, ki ga je pr. oktet DPD Svoboda iz Žirovnice, sledilo tovariško srečanje udeleJ cev proslave. S.S4* Pogled v del proizvodne hale ELIM na Hrušici, kjer sestavno omarice stikalne naprave - Foto: S. Saje 1.JUMUA 1979 5.STRAN G L* A \Ne le »uporabniki« tržiških komunistov je, da delovni ljudje ne bi le uporabniki kulturnih dobrin, ampak tudi soustvarjalci r NOVO V KINU _ Težnje, naj bi delovne bili ved »prisiljeni« le tiato, kar jim ponu-jionalni kulturniki in _ redki ljubitelji, se ved-.„Je sprevrača v nasprotno tim več delavcev naj bi tudi soustvarjalo ter na sproščalo svoje pobude uja. takih akcij, ki jo namera-„ tržiški občini neprekinje-nadaljevati, je akcija zveze mittov »Človek, delo, kultu-IV za katero pa bo potrebno — vedno nove oblike. Wakor pa bo treba v temelj -organizacijah združenega ia v krajevnih skupnostih »aajprej do oanovnih sesta-kulturnega programa. Vedeti namreč treba, kaj ljudi naj-. 4 zanima, kakšne oblike kul-f^iega izražanja so pripravljeni prejemati in se ob njih izobraže- Ječer slovenskih podoknic /ja Loka — Danes ob 20. uri v že tradicionalnem »Večeru skih podoknic« nastopili na -em trgu: npnet Mladi zadruž-oktet bratov Pirnat, Gorenje-oktet, oktet Jelovica, vokalni Cvetko Golar in folklorna a iz Škofje Loke. Program bo >val Janez Rohaček. Priredi-. pripravila občinska konferen->MS Škofja Loka. Ce bo slabo t, prireditev odpade. M. V. kečanje gleda liških skupin v Ljutomeru bL*« teden poteka v Ljutomeru za-« Shi prireditev letošnjega že * ^Kčanja gledaliških skupin Slo-Sije. Od ponedeljka 28. maja do Ste, 2. junija, se bodo zvrstile »i vati ter na katerih področjih so pripravljeni sodelovati kot soustvarjalci. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo kulturni animatorji oziroma organizatorji kulturnega življenja. Ne gre le za posameznike v temeljnih organizacijah ali krajevnih skupnostih, pač pa bo treba razmisliti tudi o kolektivnih oblikah dela v najrazličnejših komisijah, sindikalnih in podobnih skupinah. Te naj bi postale pobudnice za oblikovanje kulturnih žarišč in kulturnih akcij- Ko govorimo o kulturi kot načinu življenja, posebno v zadnjem obdobju opazimo viden napredek. Drugače pa je, ko gre za družbenoekonomske odnose na področju kulture. V njihovo urejanje bo usmerjeno delo komunistov tudi v tržiški občini, in sicer na ta način, da bodo organizirali akcije skupaj z izvajalci in uporabniki ter skušali čim bolj stvarno oceniti posamezne kulturne storitve, kar naj bi bila osnova za družbeno dogovarjanje o svobodni menjavi dela. Da bi vse te zahtevne naloge čim hitreje uresničili, bodo v Tržiču v okviru občinske kulturne skupnosti oblikovali aktiv zveze komunistov ter zadolžili komuniste v socialistični zvezi, sindikatu in v mladinski organizaciji, da na vseh ravneh dosledno uveljavljajo sprejeta stališča, ki vodijo k večji demokratizaciji odnosov na področju kulturne dejavnosti. Razen tega 'bo član komiteja občinske konference ZKS Tržič, zadolžen za področje kulture, skupaj z delovno skupino pripravil analizo stanja v občini, ki jo bosta že v juniju na skupni seji obravnavala komite in aktiv dela vcev-komunisto v v kulturi. Razprave o tem pa nameravajo izpeljati v okviru socialistične zveze kot nosilke kulturne aktivnosti tudi v vseh drugih sredinah. H. Jelovčan Film Bravo, maestro je posnel režiser Rajko Grlić z Rade-tom Šerbedžijo v glavni vlogi. Pripoveduje o priznanem skladatelju Vitomiru Bezjaku. V trenutku, ko naj bi z novim delom kronal že tako uspešno življenje, nekateri člani sveta opere zahtevajo, da se preveri, ali ie Bezjakovo delo ponaredek ali original. Sestanek je v začetku buren, kmalu pa se sprevrže v pogovor o čisto zasebnih stvareh. Pred nami se tačas odvija življenjska zgodba Vitomira Bezjaka. Bliskoviti napadi na skrite igralnice, delavnice za predelavo droge in druge sedeže organiziranega podzemlja; pojavlja se skupina v vojaških uniformah in izgine brez sledu. Gangsterji menijo, da jih napadajo konkurenti, v resnici pa gre za ameriške vojake iz Vietnama, ki se maščujejo podzemlju za vse, kar jim je pobralo na vietnamskih bojiščih. Taka je na kratko zgodba ameriškega pustolovskega filma Operacija zebra. Betsy, ameriška drama, je posneta po znanem romanu Harol-da Robbinsa. Vsebina je precej zapletena. Pripoveduje o starem avtomobilskem magnatu pa o njegovem vnuku, jJravnukinji Betsy, industrijskem oblikovalcu Angelu in drugih »tipih«. Pred nami se odkriva življenje ljudi, ki imajo vsega dovolj. Škofja Loka - Na nedavni peti občinski reviji pevskih zborov so kot gostje nastopili tudi pevci in pevke mešanega pevskega zbora Rož iz St. Jakoba na Koroškem. Pod vodstvom Lajka Milisavljeviča so zapeli tri pesmi: Sama Vremšaka »Stej so prišle te novice*, Matije Tomca »Snoči sem dobu pisemce« in Franceta Cigana »V ves«. — Foto: F. Perdan Škofja Loka - V ponedeljek, 28. maja, je bila v galeriji na loškem gradu odprta razstava slik akademskega slikarja Franja Kopača iz Žirov. Na otvoritvi razstave, ki je prenesena iz Žirov, je v kulturnem programu sodelovala Alenka Svetel in oktet Jelovica. - Foto: F. Perdan Mladi kiparji pridno vihteli dleta «ve desetih gledaliških skupin * Slovenije, med njimi bo kot soboto nastopilo Prešerno-lijce iz Kranja z Afero Pri-. Kozaka Ob predstavah teče program - pogovori .eznih predstavah. Danes se bodo gledališčniki za okroglo mizo in sprejo odnosu do "Pri-ritve. hotenj v amaterskem gleda-ribanju. Jutri ob 10. uri bo skupščina Združenja gledanih Slovenije in obravnavo o dosedanjem delu đeram za prihodnje leto, p* bodo izvolili republiški cd-amiženja 4" določili, gledališke ' . ki bodo s svojimi uprizorit *ooa\e slovenski gledališki 7na drugih gledaliških itariiah Organizator letos-srečania gledaliških skupin je Oženja in zveze kulturnih SuStovenU? tudi zveza kul-orginizacij Ljutomer. Uspela prva slovenska otroška kiparska kolonija v Mostah pri Komendi — Zaključena pionirska raziskovalna naloga o slovenskih spomenikih Zelenica pred osnovno šolo v Mostah Krajani jih bodo s ponosom pokazali nas naredili slovenski pionirji.« '-" \ rno- GORENJSKI MUZEJ KRANJ • • a\f(\ stalna arheološka, etnološka, kultu...«,- V Mestni hiši ie.^"g^odoyinska zbirka ter stalna razstava del *dovinska m u^eJ"^e?a Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si £keM0e^^ Kmečko gospodarstvo v Gornjesav- »ki dolini. . . ... at., ofinrta Prešernov spominski muzej in Jenko- V Prešernovi hi8e je odprta razstava fotografike H *>ba.*V galeriji P»^r"OVRybe. V kleti iste stavbe si lahko oglejskega shkarjrat^ne fotografije Marka Aljančiča »DOL«. V gale-fee razstavo reportažne lotogra G()rjupa v siji Mestne hiše' Je odprtarazstava s,ikarskih del KaHa Kuharja. 4 galeriji Mestne ^J^vf43 je na ogled stalna zbirka Narod- V baročni stavb, vj*^*^ w republiška stalna zbirka Slo-^©osvobodilna boiba na o toka v revoluciji- vs.ik (jan raiM.n ()|, ponedeljkih in ne- Razstave oz. zbirke so oop J9 urp idjah popoldne od 10..d .2^^lasti v slovenskem Primorju od 1941 Razstavo »Razvoj 1,udsk c>ia Sku|)S,im. občine Kranj. V *m7. si labko ogled^ tK^njuV ' M™> Prešernove brigade, kasarni Staneta Zaga rjav «\ J „.>tavrirani poznosrednjeveški kulti Jezerskem «^^fnl, ki |e opremljen z etnološkim gra-tami spomenik »^nKU T OŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA ...T7i?i^ V ŠKOFJI LOKI so odprte vsak ZBIRKE LOŠKEGA M J ]4 1() ,7. ure. Med stalnimi to razen ponedeljka, od Y o naslednje zbirke: zgodovinsko, "J^*o?J£^ NOK ^ir0d08l0Vn° ter ŽadeTSikarjev - ^Vk'" A>V< iK\1M si '"^«> "K^ate razstavo P V GALERIJI LOSKhGA ^OPACA (18„r,_ ,o4l). Razs(aVa j,-Ltemskega f^^Hatn si i» boste lahko og.e jasno začrtani poti sko/.i življenje Tisto obdobje, povezano t vso mojo mladost jo, ki sem i<> doži\ Ijal !<• na tak naČin, mi je ostalo v spominu kot enkratno in nepozabno Oh sprejemu v partijo pa se mi je posebno vtisnilo v spomin to. da mi partija kljub moji mladosti izreka svoje zaupan je.« »Kako pa se je zgodilo potem, da ste postali član VOS?« »Član VOS sem postal v začetku novembra 1943 Tedaj m.- i« kol občinskega sekretarja KPS m OP pod Storžičem poklical na pogovor An- ton Nartnik - Črnivec, sekretar okrožnega komiteja KPS Kranj. Povedal mi je, da se pod neposrednini vodstvom partije organizira ao«ai partizanska dejavnost — varnostno- j obveščevalna služba. Govoril nu jeai pomenu te službe za nadaljnji rai-1 voj osvobodilnega boja in revoJucjjpe a in da me okrožni komite kot paraj- j skega delavca in preizkušenega be*- 1 ca pošilja na delo v to službo ter od- j reja za načelnika okrajnega povene- j ništva VOS Naklo-Preddvor. 0 novi 1 »stroki« me je še nekaj podučil na- j čelnik okrožne komisije VOS. Tako J smo se znašli iz oči v oči, na eni stra- i ni pripadniki VOS, brez ustreznih ii- j kušenj, na drugi pa obsežen in raft- j niran aparat gestapa in njegovih! slug, ki je imel za seboj že dolgoletno ' šolo. Toda vse to smo partizansk i obveščevalci premagovali in nadomestili z našo neomajno predanost v osvobodilnemu gibanju in partiji s svojim neizmernim mladostnim za nosom, da bomo na novem podro. hoja morda še več koristili revoluci- j ji-« 1 SE NADALJIJB 1 >va letovišča t Novigradu in na Stenjaku Investicije — v zdravje otrok po petletnem investicijskem programu letos že vidna - V Novigradu urejena _ z bazenom — Na Stenjaku nova pralnica z likalnico in novo športno igrišče morie — Na obali v Novigradu bo predšolske otroke dočakal Fmonko vodo, kjer se bodo najmlajši lahko varno učili plavanja v F/o bo segrevalo sonce. bi težko našli na Gorenj-ki še ne bi kdaj letoval « letovišču v Novigradu 'jaku. Od leta 1963 do 1973 letoviščih letovalo 25.000 pa se je začelo število tjetih v zdravstvene kolo-radu in na Stenjaku še dvigati, tako da je bilo sa-J 1973 do 1975 v kolonijah 20.000 otrok. Odtlej pa se vedno neprestano dviga, na račun družinskega tu-*o gorenjske občine oziro-»vniki v svetu Zavoda za Kranj sklenili, da je leto-ijeno predvsem otrokom, 'airaslim. bolj letos je bilo v obe vloženega kar precej de-* bolj pa velja omeniti tudi *rh. Danilo Oblak: »Netivo bi bilo, če ne bi tak miru, kot je Stenjak, in primerno uredili rvanje otrok. V petih bo po programu treba še dosti investirati za stan-in tudi varnost, prav •o se ureja tudi doku-'a sedanjih objektov, prinese že končno tudi to dovoljenje občine & ga Stenjak po vseh teh *r nima. če so morda še ^mogoči pogoji, kot na " kuhinji na Stenjaku, toliko prizadevnejši. da gre tudi vodstvu ' vsa pohvala, da so že kratkem času tako vid-*mbe in izboljšave v pridne roke mladih srednješolcev pa tudi delavcev iz nekaterih delovnih organizacij, le nekaj let nazaj je bilo namreč opaziti, da stavbe, prav tako pa oprema, ne ustrezajo več sedanjim zahtevam po bivanju. Vendar pa skromna sredstva, ki jih je Zavod lahko vlagal v posodabljanje nikakor niso zadoščala, za kakšno veliko »injekcijo«, ki bi tako letovišče v Novigradu kot tudi na Stenjaku čez noč dvignila na sodobnejši nivo, pa seveda ni bilo pričakovati. Zato si je Zavod zastavil petletni program, po katerem naj bi letno vložil v obe letovišči po 2 milijona novih din. S tem so se strinjali tako predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti gorenjskih občin, ki so v približno dveh tretjinah plačniki oskrbnih dni v kolonijah, prav tako pa so znale prisluhniti tudi družbeno politične organizacije in skupnosti ter ne nazadnje tudi delovne organizacije. Okoli 4700 otrok, za katere se v letošnji sezoni odpira letovanje že 1. junija, bo letos imelo kaj videti. Predstavniki gorenjskih občinskih skupščin, predstavniki interesnih skupnosti, sindikata in drugi so si prejšnji teden ogledali novosti v obeh letoviščih ter soglasno ugotovili, da je bil denar, ki so ga delno prispevale te institucije dobro naložen. »Sami smo se že dolgo zavedali, da je treba posodobiti letovišče,« pravi direktor Zavoda Peter Tulipan. »Doslej smo imeli kar srečno roko, saj bodo že prve izmene v Novigradu našle marsikaj novega. Za otroke je nov prostor za namizni tenis, za odrasle je novo balinišče. Uredili in z betonom zalili srno obsežen predel prej skalnate obale. Predšolske otroke, ki vedno otvarjajo sezono v Novigradu pa čaka presenečenje. Na obali stoji pravkar zgrajeni bazen z morsko vodo, ki se po potrebi doliva z zapornicami. Predšolski so bili doslej vedno bolj ali manj prikrajšani za kopanje, saj je morje junija še premrzlo. V bazenu pa bo sonce hitro segrelo vodo do primerne temperature. Tudi višina vode v bazenu je povsem ustrezna — od 20 do 45 cm. Tako bodo vzgojiteljice, ki so letos opravile tudi tečaj za učenje plavanja, lahko z veliko večjo varnostjo ne le varovale najmlajše, pač pa jih tudi učile plavanja.« stenjaku delavci hitijo z*«**™prepotrtbnepralnice tca - f *X na otoku kar najbolj skladne z okoljem, so za Da bt ^varovalne ograje z edine vzpetine na otoku. Obala pc ni le bolje urejena na severni strani, kjer se običajno kopljejo otroci, pač pa tudi na južni, kjer v vrstnih hišicah letujejo člani ZB. Urejena je tudi kanalizacija, kar je vsekakor investicija, ki je manj »na očeh«, vendar nič manj potrebna. Na južni strani je na nekdanjem betonskem podiju nazidano pravokotno betonsko sedišče, prijeten prostor za posedanje, potem ko mine dnevna pripeka. Tudi otroško igrišče bo bogatejše za nekaj novih igral, ki jih je zanje kupila tovarna IBI Kranj. Jedilnica je dobila dvoje premičnih vrat, da bi se tako izognili prepihu, pred stavbo je nova betonska plošča z mizami in stoli, ureja se nova likalnica in drugo. »Vse te novosti, ki so sicer nekaj samo po sebi umevnega, a smo jih v Novigradu doslej močno pogrešali, zahtevajo ob siceršnjih stroških za vzdrževanje kar precejšnje denarje,« meni Olga Kutoša, sekretarka Regionalne zdravstvene skupnosti. »Menim, da je bil tudi denar občinske zdravstvene skupnosti Kranj v višini 100.00 novih din dobro naložen. Skupaj z ostalimi prispevki, ki se še zbirajo, bo letos res veliko narejenega. Morda bi kdo mislil, da investiramo v stavbe, meni se zdi, da investiramo v zdravje naših otrok.« V letošnjem letu tako kaže, da bodo lahko za posodobljenje obeh letovišč vložili celo nekaj več denarja, kot je bilo planiranega, okoli 2,7 milijona din. Zavod je dobil tudi kredit pri Zavarovalni skupnosti Triglav, nekaj sredstev pa bo lahko uporabil od povečane amortizacije. Medtem ko so v Novigradu uspeli do sezone narediti vse, kar je bilo za letos v planu, pa na Stenjaku kasnijo. Težave so tu predvsem zaradi prevoza gradbenega materiala s celine na otok, vendar pa kaže, da prevelike zamude vendarle ne bo. Letovišče na Stenjaku je dolga leta capljalo za vsemi normami dogovorjenega standarda. Leta 1975 je končno pritekla na otok tekoča voda, kar je seveda osnova, da so se lahko pogoji bivanja že v naslednjem letu izredno izboljšali. Te dni delavci dokončujejo zgradbo pralnice, kjer se bodo kmalu zavrteli novi pralni stroji. V načrtu je tudi povečanje jedilnice, zamenjana je električna napeljava. Tovarna IBI je za kuhinjo kupila novo prekucno ponev, Gorenjska oblačila pa so prispevala pralni stroj. Med majskimi prazniki so na Stenjaku učenci tehniške šole Iskre pripravljali groba dela za nova športna igrišča za košarko in rokomet, treba je le še površino zaliti z betonom. Ko so se pred kratkim mudili na Stenjaku delavci Elektrotehničnega podjetja iz Kranja in opravili prepotrebna električna dela, niso za to hoteli nobenega plačila. Skupina predstavnikov gorenjskih institucij, ki so se na lastne oči prepričali, da so bila sredstva dobro naložena, seveda niso imeli na takšno uporabo nobenih pripomb. Nekdo je celo izrekel mnenje, da bi končno že kdaj lahko vedeli, kaj je preventiva, za katero nam sicer marsikje ostaja neporabljen denar. Gorenjsko letovišče tako na Stenjaku kot v Novigradu je pravzaprav preventiva, o kateri toliko govorimo. Združitev sredstev za preventivo — za posodobitev letovišča je brez dvoma naložba v zdravje otrok. Ze na lanskem posvetu o posodobitvi obeh letovišč pa je bilo sklenjeno, da se ob izboljšanju pogojev bivanja poveča tudi zahtevnost vzgojnega in pedagoškega dela z otroci. Tako bodo letos vsi vodje skupin v kratkem seminarju spoznali osnove vzgojnega dela z otroki, prav tako pa bo tudi več storjenega za interesne zaposlitve otrok na počitnicah. L. M. Predstavniki gorenjskih interesnih skupnosti, skupščin občin in drugih ustanov so si podrobno ogledali, kaj je bilo v zadnjem času v obeh letoviščih narejenega. Našli so samo besede pohvale ob pripombi seveda, da bi se tako tudi nadaljevalo kot zahteva petletni investicijski program. Dopust, ki je nekaj več Kako delavcu zagotoviti kar najboljši dopust, sindikalni delavci kranjske Iskre razmišljajo že več let. Domačih zmogljivosti skorai ni, saj ima celotna SOZD Iskra le* 180 počitniških postelj, v nove gradnje pa zaenkrat ne gredo. Zato so se odločili, pravi Raj ko Kožar, referent za rekreacijo v DO Iskra Elektromehanika Kranj, da njihovim delavcem pripravljajo dopuste največ preko turističnih agencij; kot sta Kompas in Ineks, ki nudita kompletne pakete počitniških ponudb. Kakšnih 1000 Iskrašev se odloči vsakokrat za tak dopust. Težko pa je ravno v tistem mesecu, od srede julija do srede avgusta, dobiti na morju prosta ležišča, ko prav vsi hočemo na morje. Večina delovnih mest je res takih, da ne morejo na dopust prej, dokler se ne ustavi proizvodnja, kajti delo je organizirano po tekočih trakovih in še vrsta stvari to pogojuje. Dalo bi se pa vseeno stvari malo spremeniti tako, da bi delavci koristili dopust tudi pred sezono in po njej. Zanimiv poskus so naredili v Iskri pred nekaj leti. Poreški hoteli so jim namreč nudili ugodno letovanje v njihovih hotelih z bazeni in vsemi možnostmi rekreacije pozno jeseni in spomladi. Jeseni 1976 so poslali na tako letovanje poskusno skupino 18 ljudi. Zdravniški pregledi ob prihodu, aktivna rekreacija — plavanje, kegljanje, kolesarjenje, tenis, tek, sprehodi, veslanje itd., ob odhodu pa spet zdravniški pregled, ki pove, kako pozitivno vpliva aktivna rekreacija na človeka. Prva skupina je bila navdušena in leto kasneje je na tak dopust odšlo že 60 Iskrašev, lani 160. Tudi za letos planirajo isto število. V Iskri so se že pred leti domenili, da bodo dobivali regres v 4 višinah, pač glede na višino osebnega dohodka. Letos bodo tako delavci dobili regres od 1.800 do 2.560 din. Vsa razlika do najvišjega regresa pa gre v poseben sklad, iz katerega črpajo sredstva za klimatska zdravljenja delavcev, če so tega potrebni, pa jim drugače to ni ugodeno, za dopuste njihovih upokojencev, ki jim tudi doplačujejo glede na višino njihove pokojnine in pa za delavčev dopust z aktivno rekreacijo, s katerim so začeli v letu 1976. Vsi naenkrat seveda ne morejo, tudi sredstev ni toliko. Prednost pri izbiri imajo najbolj delavni in tisti, ki so že dolgo v tovarni. Tudi tem doplačujejo glede na osebni dohodek: 85 odstotkov hotelske cene gre iz združenih sredstev, če ima delavec do 6.000 din plače, 75 odstotkov za 6.000 do 7.000, 65 odstotkov za plačo med 7.000 in 8.000 din, 55 odstotkov pa pri osebnem dohodku nad 8.000 din. Prav zaradi tega, ker se je te vrste dopust pokazal kot izredno pozitiven za delavce, bi ga v Iskri radi razširili na večje število delavcev. Mora pa seveda delavec pri tem porabiti svoj redni letni dopust. Kako navdušeni so delavci nad to novo obliko dopusta, so povedali trije Iskraši, ki so se ga v teh letih udeležili: stih je dobil naš zdravnik. Upam, da bom še kdaj prišla na vrsto. Sla bi tudi. če bi morala vse sama plačati.« Marjan Birk, elektromehanik, TOZD Merilne naprave, v Iskri 18 let: »Bil sem v prvi, poskusni skupini. Ne morem povedati, kako se ob taki rekreaciji sprostiš, spočiješ. In prav ob takem dopustu ugotoviš, da bi bil tvoj dopust lahko nekaj več, ne le sončenje in plavanje, kot je to običajno ob našem poletnem dopustu. Tu imaš še zdravnika na voljo in njegove nasvete. In bogato družabno življenje se razvije v taki skupini. Se bom šel in tudi drugim bi svetoval, da vsaj poskusijo in zagotovo se bodo ogreli zanj.« Marija Leskovar, obračuno-valka OD, TOZD Električna ročna orodja, v Iskri že 29 let: »Na tem rekreativnem dopustu sem bila lani od 16. do 26. novembra. Ob morju je bilo še sončno in sorazmerno toplo, tako da je bilo odlično za sprehode in vse aktivnosti v naravi, čeprav je bil menda v Postojni že sneg. Starejši ljudje se veliko bolje počutijo ob takem času, kot pa v najhujši poletni pripeki. In priznati moram, da takšnega zdravniškega pregleda, kot sem ga imela v hotelu Delfin v Poreču, še nisem doživela. Testirali so nas tudi na koncu in kartico o naših telesnih sposobno- Jofe Hribar, vodja delavnic, oddelek montaže števcev, 28 let v Iskri: »Pravkar sem se vrnil z rekreativnega dopusta . Poreču. 2e prvi dan nam je zdravnik določil, s katerimi športnimi aktivnostmi naj se ukvarjamo in nas tudi razporedil v primerne rekreativne skupine. Po 15 nas je bilo v eni in imeli smo svojega vodjo. Po dve uri aktivnega gibanja smo imeli dopoldne, dve uri popoldne. Vedno sta bili po dve aktivnosti na voljo in marsikdo se je s kakšnim športom tu prvič spoznal. Tudi žena je bila z menoj. Resnično bi morali ta izvensezonski čas malo bolj izkoristiti v naših hotelih. Posebno starejši ljudje, ki se poleti v hudi vročini in gneči slabo počutijo. Kapacitete pa so ogromne in tudi cena je nižja, posebno še, če je dogovorjena za skupine. Res, vsakomur, ki bi le lahko vzel dopust izven kolektivnega dopusta, bi priporočil, da si omisli takšnega.« D. Dolenc G L, A SlO. STRAN PETEK. 1. JUNIJA Plen bo večji Lovske družine Šenčur, Jezersko, Udinboršt, Sorsko polje, Storžič in Jošt pripravile odstrelne načrte za letošnje in prihodnje leto - Tudi med- ie na muhi vedji Kranj - Šest lovskih družin iz kranjske občine (Šenčur, Jezersko, Udinboršt, Sorsko polje, Storžič in Jošt) je letos zadnjič sprejelo kratkoročne odstrelne načrte za letošnje in prihodnje leto. Ko bo sprejet nov zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju z lovišči, pa se bodo ti načrti sprejemali in potrjevali na občinskih skupščinah za pet let. Oblikovani bodo tudi ustrezni dogovori in sporazumi, tako da bo to področje samoupravno urejeno. Letos in prihodnje leto se obeta lovcem iz kranjske občine večji plen. Na muho naj bi vzeli kar štiri med- VAŠA PISMA ZASTAVE - ŠE ENKRAT IZ DRUGEGA KOTA Ze nekajkrat se je vaš Bodičar bolj ali manj posrečeno obregnil ob zastave oziroma izobešanje teh za različna praznovanja. Pa je po odmevih sodeč zadel bolj v prazno. Menim, da za obravnavo take tematike ta rubrika hi najbolj primerna in bi jo bilo bolj prav uvrstiti v bolj resni kotiček. (Morda ste to že sami uvideli, sodeč po pismu v petkovem Glasu?) Da danes pišem, so mi povod razne nepravilnosti, ki jih vedno znova opažam in želim nanje opozoriti. Zakon o uporabi zastave SFRJ točno določa vse potrebno za pravilno uporabo tega simbola naše svobode in državnosti. Za kršitev določil so predvidene tudi občutne kazni, a vendar.. . 1. Razporeditev zastave je skoraj brez izjeme nepravilna. Kadar se izobesi več teh, mora biti državna v sredini, oziroma na najvišjem mestu. Kako naj si sicer tolmačimo, če ji namenjamo stranski ali podrejeni položaj?! 2. Ni redkost, da je zastava obešena nepravilno v tem, da je zgoraj rdeče polje. 3. Opaziti je tudi zastave nepravilnih razmerij, zamazane, raztrgane. Take zastave ne sodijo k praznovanju in je bolje, če jih ni. 4. Kot nekateri pozabijo zastave izobesiti, jih drugi in ne tako redki, po praznovanju pozabijo odstraniti. Pa se potem taka osamljena zastava povija okoli droga, jo preskušata dež in veter še dneve ali celo tedne. Mislim, da ta druga pozaba ni nič manj huda kot prva! 5. Če moramo kdaj v znamenje žalovanja zastavo obesiti na pol droga, kaj vse tedaj lahko opazimo. Prav bi bilo, da bi naša sredstva javnega obveščanja o tem in podobnem pisala in opozorila občane. J. Kunšič NAGNJEN PODPORNIK Podbrezje - Levi podpornik na avtobusni postaji je že nekaj časa nagnjen. To je dediščina zime. Sedaj je že konec maja, a se ga še nihče ni usmilil. Kaže, da čakajo, da se bo sam podrl. Je iz betona, zato je nevaren za čakajoče na avtobusnem postajališču. Takšen primer je bil v Naklem, a so pomanjkljivost popravili. V Podbrezjah bi se lahko po njih zgledovali, razen tega pa poskrbeli za boljšo tablo z avtobusnim voznim redom. S. Pretnar, Podbrezje ZAHVALA UPOKOJENK IZ SREDNJE VASI Srednja vas pri Šenčurju - Upokojenke iz Srednje vasi smo v počastitev letošnjega praznika žena pripravile razstavo ročnih del ob sodelovanju Turističnega društva Šenčur. Ker smo bile brez sredstev, smo pobirale prostovoljne prispevke za kritje stroškov organizacije razstave. Obisk je bil tolikšen, da nam je po pokritju stroškov ostalo še 680 dinarjev. Sklenile smo, da ta denar nakažemo Domu onemoglih v Potočah. Same smo primaknile še toliko, da smo nakazale 1000 dinarjev z željo, da v Domu pripravijo za varovance manjšo zakusko ob dnevu borca. Odbor za pripravo razstave vede, ki občasno zahajajo na Gorenjsko. Odstrel so planirale lovske družine Jezersko, Udinboršt, Storžič in Jošt. Večji bo odstrel je-lenjadi, kar velja še posebej za družini Jezersko in Jošt. Lovci bodo večkrat vzeli na muho srnjad. Po ocenah jo je preveč, kar kažejo tudi pogosti primeri tekanja srnjadi po cestah, kar povzroča tudi prometne nesečre. Odstrel naj bi povečale predvsem družine Šenčur, Udinboršt in Sorsko polje. Tudi zaradi garij je predviden večji odstrel gamsov, zaradi povečanega staleža pa bo treba odstreliti več muflonov. Lovci bodo neusmiljeni do divjih prašičev, odstrel pa bo večji tudi pri zvereh, ki so nevarni prenašalci stekline. Povečanja gredo tudi na račun manjšega odstrela v preteklih letih. Izjema so fazani, zajci in poljske jerebice, kjer se je stalež zmanjšal. Sest lovskih družin v kranjski občini namerava tako do konca leta 1980 odstreliti 4 medvede, 62 jelenov, 408 komadov srnjadi, 74 gamsov, 27 muflonov, 23 divjih prašičev, 2 velika petelina, 7 ruševcev, 29 gozdnih jerebov, 450 fazanov, 273 poljskih zajcev, 233 rac mlakaric, več sto kljunačev, golobov grivarjev in grlic, 41 jazbecev, 25 dihurjev in 30 kraguljev itd. Povečuje se odstrel medveda, jelenjadi, srnjadi, gamsov, muflonov, divjih prašičev, gozdnih jerebov, rac mlakaric, jazbecev, nekaterih ptic roparic in seveda zveri. J. Košnjek V sprevodu, z zastavo in pesmijo so mladinci z Gorij pri Bledu v soboto krenili k spomeniku žrtev v požgani partizanski Rodovni. Uredili so okolico spomenika in prinesli sve žega gorskega cvetja. Praznovanju dneva mladosti je veljal ta njihov pohod, so povedali. — Foto: D. Do lene Ali veste. Foto-kinoklub »Janez Puhat« Kranj je preteklo leto organiziral 11 kolektivnih in 5 samostojnih fotografskih razstav, člani pa so sodelovali na 34 razstavah po Jugoslaviji in v svetu in zato prejeli nad 30 nagrad: od tega 4 zlate, 3 srebrne in 12 bronastih medalj. Prav zaradi svoje izredne kvalitete je kranjski klub II. v državi. Most na češnjico pri Podnartu obnovljen - Med povodnijo konec letos njega januarja je potok Lipnica pretrgal nasip in odnesel del ceste pri češnji-škem mostu. Po dogovorih s predstavniki krajevne skupnosti Podna rt za financiranje obnovitvenih del je obvezo za regulacijo struge prevzela območna vodna skupnost Gorenjske, za popravilo ceste pa radovljiška komunalna skupnost. Dela so stekla sredi maja, te dni pa prebivalci Cešnjice že lahko peljejo s svojimi vozili prek obnovljene ceste in mostu. (S) — Foto: S. Saje Se res ne da več peš na Krvavec? Pred dnevi so se na kranjskem planinskem društvu razburjali, da zadnjo soboto in nedeljo ni obratovala žičnica na Krvavec, ljudje pa niso mogli ne dol, ne gor . . . Pozanimali smo se o tem pri Alpe touru, kjer so nam povedali, da so krvavške žičnice že od 7. maja v popravilu, o zapori so pa obveščali po radiu. Nekaj sobot in nedelj, kadar so te mogli, so kabinsko žičnico pognali, nazadnje je bilo to 19. in 20. maja, zadnjo nedeljo pa sojo le mo rali zapreti. Kajti tu ne gre le za remont, temveč tudi za proste dni žič-ničarjev, ki so si pozimi nabrali ve liko prostih ur. Sezona je bila to zimo na Krvavcu izredno dolga, saj se je začela že 25. novembra in de lavci so delali tudi po 100 ur na mesec preko rednega delovnega časa. Zdaj, ko je žičnica v popravilu, pa je najbolj primeren čas, da izkoristijo te ure. Kot povedo pri Alpetouru, bodo žičnice na Krvavec v popravilu Me tja do srede junija. Veliko delo bo opravljeno. Pregledati je treba na kilometre vrvi, na stotine stebrov, namazati na tisoče kolesc in krvavške žičnice so speljane na 80 hek tarih zemljišča . . . Natančno delo je to, kajti še manjša nepazljivost pri remontu, bi lahko povzročila nesrečo. In da bi se ne ponovile Golte, vzdrževalci na Krvavcu te dni de lajo z vso resnostjo in odgovorno stjo. Težave pa imajo tudi z rezervnimi deli, ki prihajajo iz uvoza. Ce kdo le ne more peš na Krvavec, pravijo pri Alpetouru, je cesta prč vozna vse do Gospinca. Bo pa ta ta-pora žičnice verjetno prišla prav ti stim planincem, ki se spominjajo Krvavca še iz let, preden je bilo nanj speljana žičnica in se je tu dalo uživati pravi gorski mir. Te dni, če hočete, spet lahko doživite stari dobri mirni Krvavec . . . D. Dolenc »Požar« zaradi požaro Tržič — Navada je že, da v Glasu pred vsakim zasedanjem skupščinskih zborov posameznih gorenjskih občin objavljamo skrčena gradiva, ki naj bi bila delegatom, hkrati pa tudi vsem drugim občanom, dosegljiva in laže razumljiva, saj naj bi na kratko spregovorila o vsaki točki dnevnega reda. ■ 4. maja smo v Glasu na ta način objavili tudi povzetke gradiva za seje zborov skupščine občine Tržič. Dobesedno citiram odstavek iz članka Manj kaznivih dejanj, v katerem sem povzela poročilo iz dela postaje milice Tržič v lanskem letu: »Delavci postaje milice v Tržiču so lani obravnavali tudi 19požarov; od teh jih je bilo devet v tovarnah oziroma kar sedem v Bombažni predilnici in tkalnici. Najpogostejši vzroki požarov so bili nepravilno ali slabo vzdrževanje strojev, kurilnih in dimo-vodnih naprav.« Tako v članku. V originalnem poročilu postaje milice pa je zapisano dobesedno takole: »Od obravnavanih požarov smo beležili največ teh v tovarni BPT v Tržiču, in sicer 7, dva požara v tovarni Peko TOZD PUR, ostali požari pa so nastali na zasebnem premoženju. Požari so nastali predvsem zaradi nepravilnosti pri vzdrževanju strojev, malomarnosti pri delu, nepravil- nosti pri ravnanju s elementi, iztrošenosti pokvarjenosti posameznih kurilnih in ogrevalnih naprav slabo vzdrževanih dimoc naprav. Zaradi povečanja š požarov na našem postajnem močju so WO opravili prti tivne razgovore v zvezi s to blematiko v delovnih organiz< jah, v katerih večkrat pride požara.« Delegati iz Bombažne p niče so očitno videli razliko r sanjih in me na seji zbora ženega dela 8. maja javno grajali«, češ naj ne izkrtv stvarnosti ter po krivici Ijam njihovo organizacijo ženega dela. Dragi delegati, prosim vas, iščite dlake v jajcu, kjer je nL enkrat preberite oba odsta mojega in »originalnega« in steno priznajte, da vaša za> Ijivost ni upravičena, številka dem v primerjavi z dve i kjer imajo tudi veliko vnetljivimi materiali) pač zbodt\ oči. Kaj bi bilo, če bi povzdi^ glas še delegati iz bifeja na ai busni postaji, iz bifeja Alpetc iz gostilne pri Lončarju in iz stavracije Pošta (vsi jih sicer majo v zboru), ker v istem člani črno na belem piše, da pri ni tržiški občani najraje razgraft jo? Helena Jelovčan 1 Planiranje naj bo dolgoročno Radovljica - Delovna skupina za spremljanje javne razprave o usmerjenem izobraževanju je posredovala predsedstvu občinskega sindikalnega sveta več stališč o usmerjenem izobraževanju. Med drugim "ugotavljajo, da v večini organizacij združenega dela skrbijo za kadre in planirajo, vendar je to načrtovanje večkrat precej površno in kratkoročno. Temelji namreč predvsem na potrebah proizvodnje ali storitev, premalo pa na dolgoročnih razvojnih usmeritvah. Posebni problemi nastajajo predvsem v manjših delovnih organizacijah, ki nimajo kadrovskih ali drugih ustreznih služb. Tem organizacijam združenega dela bi bilo treba pomagati s strokovnimi delavci. V številnih večjih delovnih organizacijah pa kadrovske službe niso ustrezno organizirane in usposoblje- ne za uspešno vlogo v sistemu ' merjenega izobraževanja. Šepa t] strokovno usposabljanje. Zakon o usmerjenem izobraH nju določa mesto in vlogo univerze v vsem vzgojno-i valnem sistemu. Delavske se bodo tako morale organizir usposobiti za opravljanje z zakfl opredeljenih nalog. Delavske ■ ze naj bi tudi opustile naloge, lahko opravljajo srednje šole DJ srn1 Vsaj piti jim dajmo 3 PROTI MUČENJU 2IMLI MS ki be ipd . /at<> je prav, da ga ljudje uživajo zjutraj, dopoldanskih in popoldanskih malicah, saj jc merno boli osvežujoč in zdravju koristen kot »t-rši kavica«. Obilica sadnih kislin pospešuje tudi izločanje kar zelo ugodno vpliva pri nagnjenosti k nastaiaa| peska in kamnov v ledvicah, s povečanim izločanj« srca pa se cisti tudi kri. Z odvajanjem soli sečne sline pride pri vseh protinskih in revmatičnih boter do občutnega izboljšanja« Neoslajen šipkov čaj je poročljiv tudi za sladkorne bolnike. Priprava čaja: Eno čajno žličko zdrobljer šipka prelijemo z 2 del vode, segrejemo, pustimo, vre pet minut, odstavimo in pustimo vsaj 10 mat v pokriti posodi. Čajni napitek pijemo topel vsaj krat dnevno, vendar naj bo zaradi ohranitve C r mina vedno sveže pripravljen. Če uporabljamo šif čaj v filter vrečkah, ga prelijemo z vrelo vodo in odstavimo. Kdor ima občutljivo želodčno sluznico ali p kisline, naj ne pije šipkovega čaja na prazen žek pač pa po jedi! ABC RATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO MLADI GASILCI SO TEKMOVALI — Občinska gasilska zveza z Jesenic je v 27. maja, pripravila tekmovanje pionirskih in _ desetin iz gasilskih društev v jeseniški občini, uspešnem tekmovanju, ki se ga je udeležilo kar i, so sodelovali pionirji pod deset let starosti, in prvi pionirski skupini, ki je tekmovala v vaji z in hidrantom, je bila najuspešnejša desetina iz gore, drugi so bili pionarji iz Smokuča, tretji pa ' irugi skupini pionirjev, ki se je pomerila v tri-■ napadu s 300-htrsko motorno črpalko- in v j s preprekami, so zmagali smokuški pionirji. Na Jnesto so se uvrstili pionirji iz Kranjske gore, na ^Jeaenic-mesto, na četrto iz Podkorena, na peto z na šesto z Blejske Dobrave, na sedmo pa druga i z Jesenic-mesto. alinei, ki so tekmovali v tridelnem napadu z 800-• motorno črpalko in štafeti s preprekami, so se 1 takole: 1. Smokuč, 2. Zabreznica, 3. Dovje, 4. 5. Jesenice-mesto, 6. Blejska Dobrava, 7. i in 8. Kranjska gora. __ie, ki so se uvrstile na prva tri mesta, so prejele vsa sodelujoča moštva pa diplome. 3 Blenkuš Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Pionirska destina jeseniškega gasilskega društva pred začetkom tekmovanja z vedrovko — Foto: B. B V CIRCAH ORGANIZACIJA ZB Čirče — Pred praznikom zmage je bila v Cirčah ustanovna konferenca krajevne organizacije Zveze borcev, ki je s 64 člani ena najštevilnejših v kranjski občini. Ustanovna konferenca pa kaže, da bo zanesljivo tudi med najdelavnejšimi. Ustanovne konference so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti Cirče, družbenopolitičnih organizacij in borčevskih organizacij iz sosednjih krajevnih skupnosti. I. Petrič RATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO Obnovljena šola v Lešah (prvotna stavba je bila zgrajena že v letu 1895) Na Kališču hitijo - Planinsko društvo ')* v torek po zimskem premo-začelo obnavljati Dom Ko-i odreda na Kališču, ki je bil 1 leta 1959. Dom mora biti do penija nared. Takrat bo nam-[^ložiČen pohod na Kališče v 'Praznovanja dneva Kokrške-* Lansko jesen so planinci lel Doma, sedaj pa so se "jc/anja,notranjosti. Posto-prizadel tudi potres, zato so * Se težje. -jk Naročniki žrebajo naročnike V Zg Bitnjah pri Kranju sta v soboto, 26. maja, praznovala zlato poroko AN A in TINE BLAŽIR. Oba sta se rodila leta 1904, Ana v Križah pri Tržiču Tine pa v Stražišču pri Kranju. Rodili so se jima štirje sinovi. Oče je bil kliub upokojitvi, katero s svojo življenjsko družico že več let v miru uživata, kurjač v TEKSTILINDUSOVEM samskem domu. Kot vesten delavec je bil zelo priljubljen in še zdaj ga obiskujejo nekdanji sodelavci. Kljub letom sta z ženo še dokaj zdrava in sta svoj zlati jubilej veselo in zadovoljno praznovala v krogu svojih najdražjih. Srečo in zdravje jima želimo vsi znanci in uredništvo glasila GLAS. - D. J. pol stoletja breških gasilcev 1 junij se bliža. Tu je poslednje, ki ga je izvedla Pri-Anica. Izvlekla je nasledke Glasa: Francka, Pipanova 25, ič Rudolf, Tito* trg 18, Jurij, St. Žagarja Vrečkova tlobivnik '*ič Boža, 11, te Janez, TrboJe 49 Kranj !5E!?a' S*£ Britof 29, *janič Tone, ing. Franc, ičič Anica, M. Pijade 34, Olševek 33, če- Bivši breški gostilničar Franc Aleš jih je leta 1929 nagovoril, da so ustanovili gasilsko društvo. Sklical je sestanek pri Ivanih in za prvega predsednika je bil izvoljen Janez Kalan, Bitnčov z Brega. Tudi za članarino so se zmenili: 10 dinarjev je bila na leto in to takrat ni bilo malo. In še vsi Jikofi' za dekleta, ki so se poročila, so šli v njihovo blagajno. Preden so koncem julija 1930 dobili svojo prvo brizgalno, so imeli na Bregu kar dva velika požara. Leta 1933 so pričeli z akcijo za gradnjo gasilskega doma, zbirali zanj les in denar, 1937 pa je že stal. Po vojni je delo spet zaživelo. Pristopilo je veliko mladih. Leta 1952 so nabavili delovne obleke in ročno sireno,dve leti kasneje so zgradili dva vodna bazena, ko pa je prišel na vas vodovod, je bilo delo gasilcev zelo olajšano. Leta 1958 so dobili nov prapor, leta 1974 pa novo motorno brizgalno, za katero so prispevali krajani Orehka, Drulovke in Brega. Leta 1976 so kupili tudi svoj gasilski avto. Kar 11 večjih požarov so imeli v teh 50 letih na svojem terenu in v vaseh čez Savo, kamor so ob takih primerih pohiteli kar čez vodo, da so bili hitreje na mestu požara. Ob ustanovitvi je bilo v prostovoljnem gasilskem društvu Breg ob Savi 38 gasilcev, danes pa jih je 62 in še pionirska desetina. Za praznik so tudi pionirji dobili svoj prapor in svojo pionirsko brizgalno. Lepo gasilsko praznovanje je bilo preteklo nedeljo na Bregu ob Savi pri Kranju. Priredili so povorko, v kateri je sodelovalo 100 gasilcev, 50 pionirjev — gasilcev, 16 gasilskih avtomobilov, 30 praporov in godba na pihala. Popoldne pa je bila na Bregu gasilska veselica s tradicionalnim kegljanjem za jarca. D. Dolenc Gasilske zanimivosti RAZVOJ GASILSKE OPREME — Precej časa in truda je bilo potrebnega, da je postala gasilska oprema izpopolnjena in moderna. Največji napredek je bil storjen v 19. stoletju in to predvsem po zaslugi avstrijske tovarne Rosenbauer, ki je še danes vodilna med proizvajalci gasilske opreme. Leta 1909 je tvrd-ka iz Linza izdelala prvo bencinsko motorno brizgalno. Težka je bila tri tone, na minuto pa je pri pritisku 8 atmosfer dajala 600 litrov vode. Pripravnost motornih brizgaln se je izpopolnjevala, njihove zmogljivosti pa so bile vedno večje. Uporabljati se je začela tudi elektrika kot pogonsko gorivo, kasneje pa tudi druge vrste goriv. j petrif me-reina. izžrebanim naročnikom ■n želimo prijetno snidenje 'tje v soboto 9. junija 1979. ie poročali, je zborno uju pred hotelom Cr a dolina. Pri »Treh se-1 poskrbeli za kosilo, ogle-to Polzelo in še kaj, ter se >r ob 19. uri v Kranj. IZLET r postnega Črnega grabna se I izpeli na Trojane in že se f J rjdprla Savinjska dolina, de-\^enega zlata, kot pravijo tu i^&u hmelju. Po kratki vožnji s*Hniki, ki prav zdaj najlepše * bomo ustavili v Šempetru T*dali eno največjih zgodo-ftamenitosti na slovemkih o nekropolo, kjer so predre Celeje pokopavali svoje ■ jim postavljali umetniško nagrobnike. To rimsko ne-•o šele pred leti izkopali iz Savinji — zdaj pa je v vsej tni lepoti na ogled obisko-tdomovine in tujine. je Slavnostni govornik na proslavi 50-letnice gasilskega društva Breg ob Savi bil predsednik društva Pavle Grašič. Pokroviteljstvo nad prireditvijo pa je prevzela Zavarovalna skupnost Triglav - Gorenjska območna skupnost Kranj. Petim, najstarejšim članom in nekaterim najbolj zaslužnim gasilcem breškega društva so podelili tudi gasilska priznanja. - Foto: D. D. (120. zapis) V prejšnjem zapisu sem le bežno omenil pomnik sedmim borcem, pripadnikom VDV, ki so padli v Hudem grabnu, tik nad hišo št. 3. Žal ne radovljiška, ne tržiška občina še nista izdali zbornika pomnikov NOB na svojem področju (to sta vzorno že storili občini Kranj in Domžale); zato tako dosledno (in vztrajno) omenjam in opisujem te pomnike v svojih zapisih. PADLI V HUDEM GRABNU Zdaj imam priložnost (kar v prejšnjem zapisu še nisem mogel), da navedem, tudi imena, padlih v Hudem grabnu: Kokalj Anton, Bled; Dacar Egidij, Kovor; Avsenek Jože, Zvirče; Nož Janez, Selo; Stojan Vojko, Ljubljana; Ribnikar Marjan, Brezje; Kveder Janko, Tržič. Le zakaj tudi sicer ponovno omenjam ta pomnik? Ker bi rad poudaril pravilnost postavitve. Ob prometni cesti, na vidnem mestu — ne kje globoko v zaraščenem gozdu ali visoko v divji grapi — četudi je res, da so padli borci izkrvaveli dosti više nad cesto, v soteski Hudega grabna, v smeri preboja iz sovražnikovega obroča. Pomnike postavljamo mimoidočim v opomin, padlim v spomin — tako so postavljali pomnike že v davni antiki. Le kdo od zahtevnejših izletnikov v zgodovinske kraje stare Grčije, ni prebral slovitega napisa v soteski pri Termopilah: Popotnik, ki tod mimo stopaš, vedi, da tu nesmrtno spe trume Špartancev s svojim kraljem Leo-nido, ker tako je velel domovine ukaz. Rad bi še to poudaril: da je pomnik nad cesto v Hudem grabnu, bolj vrtnarska kot arhitektonska stvaritev. Estetsko se mi vidi plošča, vzidana v cvetoč skalnjak dosti ustreznejša kot kak spakljiv kip na kakem praznem trgu sredi pustih hiš (v Mengšu!). POMNIK V LEŠAH Ne morem si kaj, da ne bi še enkrat omenil spomenik NOB v Lešah, za katerega sem sicer zapisal, da se mi njegova namestitev tik pred neko stanovanjsko hišo ne vidi prav primerna. Imen padlih borcev, ki so vklesana v leski spomenik, pa še nisem navedel; to sedajle storim: Ahčin Franc, Kocjan Franc, Kocjan Ignac, Mokorel Andrej, Papler Vincenc, Svab Jože, Zupan Ciril in Zupan Franc; vsi iz Leš. Demšar Ferdinand, Slibar Valentin, Štular Ciril in Zupan Peter; vsi iz Palovič. # Frantar Anton, Ribnikar Marjan, Slapar Janez in Švab Ignac; vsi od Sv. Neže. Svegal Janez z Visoč. Bodlaj Jože in Kokalj Jože iz Vadič. Arnež Vincenc s Popovega. Na koncu seznama z imeni padlih je vklesan sloviti rek italijanskega klasika: Kdor umre za domovino, je živel dovolj! Alpinistične novice STENA NAD OSPOM VZBUJA ZANIMANJE Za Staro smer (Osp 771 so potrebovali 120 ur (efektivnega) plezanja, da so jo nadelali. Ker so imeii leto za tem (3 Goba — Osp 78) že precej prakse, so za Osp 78 potrebovali le ie 90 ur in sedaj levo (»d Gobe Tržačani plezajo Se eno smer. Kot zanimivost lahko omenimo, da je v nedeljo, fi. maja. Cergol spet soliral Osp 77 in to v vsega dveh urah. V nedeljo, 13.5., sta Marko Česen in Klemen Kobal preplezala Gobo — Osp 78. Plezala sta 6 ur. Orena te smeri je A2-A3 in je zelo previsna. Ker imata preplezani obe klasični smeri, menita, da je Osp 78 težji od Stare sosedne smeri. Isti dan (13.5.1979) sta staro smer plezala Franc Meglic in Matjaž Ivnik, oba AO Tržič. Plezala sta prav tako H ur in sta rekla, da je smer zelo lepa. M. Česen Te besede je vrgel v obraz italijanskim fašistom slovenski pesnik Ivan Rob, tik pred ustrelitvijo. Poveljujoči oficir je bil tako presenečen, da je dogodek pismeno spordtfil svojim predpostavljenim. Akt se je tako ohranil za ponosno zgodovino naše osvobodilne borbe. PORTAL IZ ZELENEGA KAMNA Kar lepo se mi je videlo, da so s: stari Lešani naročili portal za svojo vaško cerkev — izklesan iz domačega zelenega kamna, ki so ga lomili v Široki dolini pri Peračici. (Kako zna umreti tudi kak kamnolom, bom opisal prihodnjič. Za-zdaj povem le to, da za lepi, topli peraški zeleni kamen ni več zanimanja pri graditeljih. In da je dolina v kateri se ta kamnolom nahaja določena za — smetišče ...) Cerkveni portal v Lešah je izjemo ma dobro ohranjen, ker je nad njin pristrešek. Morda je prav, če orne nim, kako narobe storč lastniki hiš. ki okenske okvirje iz lepega peraške-ga zelenega kamna prebelijo z apnom. Le-ta pa povzroči hiter propad kamna — torej kamniti okenski okvirji tako niso zaščiteni, pač pa uničeni. Ko je govor že o beležu, naj povem še to, da je nedavno nek bru-men zidar prebelil častitljivo staro letnico 1684 na vnanji strani leškega cerkvenega stolpa. Skromna cerkev, posvečena sv. Jakobu starejšemu, je od leta 1827 sedež male leske fare, nekoč je štela kakih 400 »duš«, zdaj jih je dosti manj, okrog 300. Cerkvica je bila temeljito preurejena in povečana (19mX9m) v letu 1822. Na vnanji strani cerkve je vzidana nagrobna plošča graditelja Antona Resmana. Posvetil pa je obnovljeno cerkev ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf. To je oni škof, ki ga Prešeren ni maral in mu zato posvetil kar prehud epigram: Zapustil boš ti svoje zlate, pripravljena je jama zate; odločen tam od jalove debele, sam ležal bodeš brez škofele. Pa vendar je taisti škof tako zaslužen za slovensko književnost: mecensko je omogočil izdajo štirih obsežnih knjig Pleteršnikovega slo-vensko-nemškega in nemško-sloven-skega slovarja! Notranjščina leske cerkvice je kaj skromna, a lepo urejena. Morda velja omeniti, da je več slik napravil Kranjčan Matija Bradaška (signirano Vnebovzetje, Sv. Valentin. Sv. Družina idr.), znan po topli milini svojih podob. Vsaj za sv. Valentina v Lešah in za sv. Krištofa v Drulovki to gotovo velja. — Križev pot v leski cerkvi pa kaže na Layer-jev'i delavnico. V Farna cerkev v Lešah, viden je portal iz zelenega peraškega kamna zavarovan s pristreškom. - Kot vsf Leše, je tudi njihova cerkev vsa ob dana zgostim zelenjem. O L, A S12.STRAN PETEK, I.JtfMUA 1 Voz napredka se premika Če bi se vrnili ljudje, ki so poznali Šenčur in Srednjo vas pred tridesetimi ali celo dvajsetimi leti, bi ju danes težko prepoznali. Voz napredka je nezadržen, čeprav težak. Vendar ga vsi skupaj rinejo naprej, ravnajo in gladijo kolesnice in, če je treba, krepko poprimejo in pljunejo v roke. Šenčurjani in Serjani (tako pravijo prebivalcem Srednje vasi) poznajo ta posel in že precej let tiščijo voz napredka naprej. Ne dovolijo mu, da bi se ustavil ali celo rinil nazaj. Za Šenčur in Srednjo vas pomenijo že nekaj let voz napredka asfaltirana pota in ulice, javna razsvetljava, telefon, povečana šola, popravljen in povečan kulturni dom, Dom Kokrške čete imenovan, in še marsikaj, kar spreminja šenčursko krajevno skupnost in povečuje zadovoljstvo njenih prebivalcev. Ni jih treba biti sram tega, kar so ustvarili predvsem sami, s svojim delom in prispevki. Seveda pa imajo prav, da z doseženim niso nikdar zadovoljni in da hočejo več. Predvsem ne čakajo, da bo nekdo drug v njihovem imenu peljal voz naprej. Še hitreje se bodo vrtela njegova kolesa, če bodo predvsem sami poprijeti. Potem pa upravičeno lahko terjajo, da jim tudi drugi kaj da. Nad 1000 parov rok Šenčurjanov in prebivalcev Srednje vasi vsak dan z delom bogati skupnost, le-ta pa naj pogosteje kot doslej pomaga zboljševati razmere, kjer ti ljudje živijo. Samouprava v krajevni skupnosti ima nove temelje. Nad 100 ljudi sodeluje v njenih izvršilnih organih, od skupščine krajevne skupnosti do sveta te skupnosti, njegovih organov, delegacij in vodstev družbenopolitičnih organizacij in društev. Pomembni sta učinkovitost in usklajenost dela. To želijo krajani in voljni so pomagati, če se obeta napredek. Ni tako velikih problemov, da jih ne bi bilo mogoče razrešiti. To velja tudi za posebne delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Delegacije kaže drugače oblikovati, pa bo tudi njihovo delo učinkovitejše. Pogosto pogrešajo delegati pa tudi najodgovornejši v organih krajevne skupnosti večjo strokovno pomoč organov skupščine in interesnih skupnosti. Težko je namreč vse obesiti na pleča aktivistov. Problemov se je treba lotevati skupno in takšno skupno sodelovanje in reševanje ne sme biti za nikogar breme. J. Košnjek V šenčurski krajevni skupnosti sta dve gasilski društvi: Šenčur in Srednja vas. Šenčursko društvo je bilo lani staro 80 let in združuje 140 članov in 20 pionirjev, ki so se še posebej izkazali na lanskem občinskem tekmovanju. Imajo svoj dom in solidno opremo, ki omogoča posredovanje v primeru požara in drugih nesreč. Ljudje radi pomagajo gasilcem. Šenčurjani imajo sedaj tudi gasilsko enoto v sestavi civilne zaščite, ki se udeležuje skupaj z ostalimi desetinami pomembnejših tekmovanj. Pri- Še»nčursko skupnost so predstavili FRANC FOJKAR, predsednik skupščine krajevne skupnosti, FRANC KERN, predsednik sveta krajevne skupnosti, LOJZE GODLER, predsednik krajevne konference SZDL, PAVEL DRAKSLER, sekretar osnovne organizacije ZK, PAVLE GORENC, vodja krajevnega urada, MILIVOJE VOJAKO-VIČ, predstavnik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, BOGDAN SUŠNIK, predsednik osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, VINKO VIDMAR, predsednik Turističnega društva, JANEZ GRILC, predsednik Športnega društva ANDREJ CE LJAR, predsednik Gasilskega društva Šenčur, FRANC KUHAR, predstavnik Avtomoto društva, FRANC SVETELJ, predsednik krajevne organizacije ZRVS, FRANCI ERZIN, predsednik DPD Svoboda in JANEZ TAVČAR, podpredsednik sveta KS in predsednik komisije za planiranje. Vsem hvala za sodelovanje! Zapis o krajevni skupnosti Šenčur sta pripravila fotoreporter FRANC PERDAN in novinar JOŽE KOŠNJEK. zadevnost je odlika tudi za gasilce iz Srednje vasi. Društvo je staro 27 let in združuje 93 članov in 15 pionirjev. Gasilci iz Srednje vasi se že pripravljajo na proslavo, ki bo 17. junija. Namenu bodo predali nov avtomobil in motorno brizgalno, na domu pa bodo odkrili ploščo padlim krajanom. Proslava sodi k praznovanju 60-letnih jubilejev partije in Skoja. Tudi izven krajevne skupnosti znano je Avtomoto društvo z 800 člani. Radi bi ga pomladili in uvedli še nove dejavnosti vzgojnega, rekreativnega in športnega značaja. Predvsem vzgojna dejavnost je vedno dražja. Avto šola terja vedno več, zato pa pogosto za drugo dejavnost zmanjka denarja. AMD sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami in organi krajevne skupnosti. Ze nekaj let pripravljajo nočno orientacijsko vožnjo, ki je posrečen preskus obrambe pripravljenosti. AMD bo skušalo prispevati k večji prometni varnosti v krajevni skupnosti, k vzgoji najmlajših in voznikov traktorjev, ki jih v skupnosti ni malo. Zelja članov pa je dokončna ureditev doma in mehanične delavnice, ki bi tako veliki in razviti krajevni skupnosti dobro služila. Kadrovske težave najbolj pestijo Delavsko prosvetno društvo Svoboda. Ko mladi končajo osnovno šolo, odidejo, za njimi pa ostaja vrzel. Zaradi tega manjka recitatorjev, igralcev in drugih organizatorjev kulture, še posebej pa Je škoda, da je prenehal nastopati Šenčurski oktet. Pohvala velja literarni skupini, likovni skupini in folklorni sekciji. Za poživitev kulturne dejavnosti se zavzema tudi krajevna konferenca SZDL. Še poseben problem pa je pretesna knjižnica. OBISK ^mmjmr. mmmr mm ^Mmr Wm Vmm Značilna razglednica središča Šenčurja SENC Razgibana društvena dejavnost Urbanizem in zazidava sta glavna problema šenčurske krajevne skupnosti. Upajo, da problemov kmalu ne bo več in da bo zraslo še nad 100 takšnih stanovanjskih hiš, razen tega pa bloki in trgovski ter poslovni center Številke rastejo Šenčur in Srednja vas. k: > " ta skupaj krajevno skupnost f čur, tudi v preteklosti nista med najmanjšimi naselji v kr ski občini. To še posebej vt Šenčur, ki je bil že pred vo ji., šano delavsko in kmečko nas Srednja vas pa še danes ol značaj kmečkega naselja. P, ni je bila rast Šenčurja in Si vasi izredna. Nekateri deli \ popolnoma novi in tako ie v Šenčurju in Srednji vasi prebivalcev, ki prebivajo v stanovanjskih hišah in 720 gc^ dinjstvih. Volivcev je v Šenčur krajevni skupnosti 1685. Veti ljudi je delavcev, od katerih se vsak dan 1200 vozi v Krarr krajevni skupnosti je 40 obrt: kov, 130 kmetov in kar 200 up kojencev, kar priča o bogati it dovini delavskega razreda Šola poživlja kraj r Ni večje prireditve v šenčurski krajevni skupnosti, na kateri ne bi sodelovala šola Janka in Stanka Mlakarja. Učenci osnovne šole se vključujejo tudi v najrazličnejše druge aktivnosti v krajevni skupnosti. Zal pa se marsikdo po končani šoli sodelovanju odpove, kar še posebej občutijo kulturniki in športniki. Zato kaže povezavo med šolo in skupnostjo krepiti predvsem v tej smeri. Potrpežljivost ima meje Problematika nedovoljenih gradenj in počasno reševanje urbanističnih ter zazidalnih problemov že načelo družbenopolitično vzdušje v krajevni skupnosti — Obljube in dogovori naj bodo čimprej uresničeni Nov zakon o zračni plovbi je razburkal šenčurski urbanizem.! presegel meje krajevne skupnosti in povzročil razpravo tudi na obfis* skih organih. Nekdaj dovoljene gradnje so postale nedovoljene, gradi-telji so morali počakati z deli in upati, da bo problem rešen v nuhovr korist. Šlo je večinoma za »plombe« v naselju samem. Nekateri gradi teln so potrpežljivo čakali, drugim pa je potrpežljivost popustila zarad: dolgotrajnega čakanja. Večina graditeljev je imela gradbeni material ifl precej se ga je začelo kvariti, kar je tudi sililo k nedovoljenim grad-i njarn. Prizadeti so težko razumeli hipoma spremenjeni položa . M skupaj pa je slabšalo politične razmere v krajevni skupnosti. Marsikatero grenko so morali požreti predstavniki krajevne skupnost družbenopolitičnih organizacij, saj so nekateri menili, da se zaradi1 nedelavnosti krajevnih aktivistov nič ne premakne, čeprav je Nfri obratno. Predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so bili in so tisti, ki vztrajno priganjajo k razreševanju problematike Šenčurjanoin v prid. Vrstili so se sestanki na občinski skupščini in v Šenčurju. Pfl crne grannie. mi \>h m * .---------- - —-----»o«, skupnosti je 36 nedovoljenih gradenj, 47 pa je potencialnih graditelje' ki so vsa leta čakali in so kandidati za novogradnje. Te bi kazalo pn razreševanju !«• problematike prednostno obravnavati. Sicer pa v >*r Čurju upajo, da bo problematika letos, kot je bilo dogovorjeno ■ i&t/o zanimivega in spodbudnega so povedali predstavniki šenčurske krajevne sku/>n,>st, opolitič] na sestan-že naveličal. Košnjek ocialistična zveza združuje Frontno organizirana sociali-i zveza je v šenčurski kra-skupnosti združila številne družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva. V krajevni skupnosti de** jejo razen SZDL še osnovna organizacija Zveze komunistov, osnovna organizacija ZSMS, organizaciji Zveze borcev in Zveze mi h vojaških starešin, ga-. društvi Šenčur in Srednja Turistično društvo, Društvo »jencev, strelska družina, ao društvo, Avtomoto dru-, Delavsko-prosvetno dru-Svoboda, Društvo prijate-mladine, taborniški odred, lovska družina in organizacija Rdečega križa. Vsi okupaj skušajo prispevati k razreševanju krajevnih problemov. Njihovo počasno razreševanje, za kar so vzroki tudi izven krajevne skupnosti, večkrat one-mogoča učinkovito politično delo in odvrača ljudi od skupnega načrtovanja in uresničevanja akcij. Vendar se stanje zboljšuje. Plan se ponuja enčur je vedno planiral tisto, kar so želeli ljudje, zato so bili leti vedno pripravljeni tudi sodelovati pri uresničevanju planskin nalogT Marsikaj je ostalo neuresničenega, zato bo za Senčurjane sešteva prihodnjega srednjeročna plana lažja. SZDL vztrajno vroodbuja k načrtnemu planira-nuTskupnoet se resno loteva 2ga, vendar je večkrat^.ahtev-nim strokovnim nalogam težko kos. Kljub temu so prepričam, da bodo>o javni razpravi o prihod-^ srednjeročnem planu do fiSni SrSblikovali smernice za ^t^nii Plan. Pomembna je k^a^ta planiranja, ker se bodo le JakVobčani lahko samouprav-no vključevali v uresničevanje P Na*dva elementa planiranja še »sebej opozarjajo v Šenčurju, frvi^gre ia sodelovanje s sosed-bH»4 ^krajevnimi skupnostmi. ^SursETpobuda je naletela na So^odmev. Skupno planira-^mlmora uveljaviti predvsem ^^iSbenih dejavnostih n ure-Ki« komunalnih problemov. TWi element pa je sodelovanje ?^£,#inim delom, ki posega v "šenčurske kra evne fS!^VLti Kali sodelovanja so ^niiW^«« samoupravni osnovi obogatiti .^.8_a™°aiumi. To velja j.Potrebnimi *Pg%™ ,etališče. r ^tL Jk"jinsko urejevan e ** Ka skupno načrtovanje lj^obrambePin družbene sa- ^.^fthZa takšno sodelova-iSTmo^a vladati pri vseh in za Skogar "e orne biti breme. program naj se uresniči T.ke*a mnenja so |enčurski Takega 8 v Športnem l^lSf.r okrog 280 člani, od ka-dru*tV^_ • -knrai polovica aktiv-^^Uvl"^*« na že leta SŽSgradnjo športnega par-tr«j.jočo gra« , mu grad- ^ %£m3ETobfektov v kranj-za kar združujejo de--W ^Jlvci in organizacije zdru-?*r d* Ari* V Šenčurju poudar-f?^L iftreba sprejeti program jaj°' ttif saj je bila takšna pb-ZZ?a\% volfvcem ob obliko-ljuba . etfa dogovora. ^i-^Tšportni^ark še n Šenčurski koordinacijski ^ien;/ £adnjo družbenih ob-odbor z*J?Vlvai milijon dinar- j>v. Nekaj J« pMmi športniki pa ■a skttPJJP" 2600 prostovoljnih so opr«^" Na nogometnem lepo zeleni trava, glav-ifrišču ** popravljena tudi pri °* M£ -Lzi Vendar bo potreb-.tlefki »Ug denarj«, da bodo **** *e tTrfbune in druge napra-arejene ^^"^anje je, kje izve. Glavno vpra j ga bo brskati »*n*;i bodo morali šen-?!k^.tr«Sortniki čim prej n« *****-rISSe, oaj sedanje ovira ^li^-nie načrta urejevanja ™^Sča in gradnje mrliških o Osnovna organizacija Zveze komunistov ima bogato tradicijo. Znana je vloga Šenčurja in okolice pred vojno med njo in po vojni. Številna obeležja pričajo o junaškem odporu in na to mora biti krajevna skupnost ponosna. V Zvezi komunistov je še vedno premalo mladih, so pa tudi komunisti, organizirani v združenem delu, ki pa se v krajevno samoupravo in družbenopolitično delo ne vkliučujeio tako kot bi želeli. o Zvezo socialistične mladine tare prostorski problem, ki bo, kot kaže, razrešen. Kdaj zaškrip-lje pri denarju, pa se mladi že znajdejo. Vrzeli se pojavljajo pri organizatorjih družbenopolitičnega dela med mladimi, vendar se kljub temu šenčurska mladinska organizacija lahko pohvali s številnimi uspelimi prireditvami: ročk festivalom, znanstvenimi predavanji, razsikovalnimi tabori, okroglimi mizami o krajevnih problemih in sodelovanjem z zamejsko slovensko mladino. Mladi Šenčurjani so navdušeni športniki. Sodelujejo v kra- jevnih samoupravnih organih, še posebno aktivni pa so bili pri volitvah. • Zveza rezervnih vojaških starešin združuje člane iz krajevne skupnosti Šenčur, Trboje in Voglje. Vodilo pri delu jim je plan občinske organizacije, redno pa se vključujejo v krajevne akcije, ki jih organizirajo druge družbenopolitične organizacije in društva. Slednje velja za borčevsko organizacijo. upokojence, društvo prijateljev mladine, ki pogreša prostor za aktivnost najmlajših, za Rdeči križ, ki presega plan krvodajalstva in skrbi za onemogle in ostarele, itd. o Za Šenčur in Srednjo vas pomembno je področje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor za to področje se je že vključil v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, ki mora preveriti našo pripravljenost. Dobrodošlo je sodelovanje društev in družbenih organizacij, še posebno pomembna pa bo vaja zaščite v primeru zračnega napada, ki jo načrtujejo v šenčurski krajevni skupnosti. V aktivnosti je osebnostna trdnost Človekova miselnost in ravnanje sta pod vplivom številnih sporočil. V poplavi teh postaja utrujen. Sporočila mu prinašajo zmeraj kaj vznemirljivega, včasih povzročajo nemir, strah — vzbujajo negotovost, tesnobo in številna neugodna počutja. Prenekatere pojavne oblike strahu, ki bolj ali manj izrazito peste slehernega, rušijo človekovo trdnost in kvarno vplivajo na delovanje organizma. Ze mladino pesti strah pred šolskim neuspehom, kasneje se pojavlja strah pred morebitno jedrsko vojno, pa zaskrbljenost pred povišanjem cen, pomanjkanjem energetskih virov, strah pred boleznijo in starostjo. V nemiru — občutku osebne in družbene ogroženosti človek ne najde več poti do samega sebe. Zgublja naravno pristnost, se podreja nadrejenim pri delu, samodejnosti strojev, kopici pravilnikov. Zunaj dela pa njegov prosti čas poteka v skladu s televizijskim programom. Ta ga zabava, poučuje, včasih pa tudi vleče za nos, odvrača ga od drugega bolj pristnega in po vsebini bogatejšega aktivno športnega, kulturnega in političnega delovanja. Odtujevanje tvornemu delovanju in prepuščanje pasivnemu opazovanju drugih prispeva k mračni podobi zavestnega stanja sodobnega človeka razvite civilizacije. Bolje bi bilo, da bi gradil lastno življenje in utrjeval osebnost, kakor da spremlja tuje življenje. Ure in ure presedi pred sprejemnikom, spremlja športna tekmovanja, se jezi pa spet radosti, razburja in veseli. Koristneje bi bilo, da bi ob lastnem športnem delovanju doživljal pristnost in sproščenost, se seznanjal z ljudmi in ohranjal z njimi medsebojne stike. Pretirano podrejanje številnim občilom vodi v pasivnost, čim bolj pa spoznavamo svet pasivno, bolj se oddaljujemo od neposrednega okolja, zgubljamo poznanstva in se pogrezamo v osamljenost. Prehitra osamelost razjeda zdravje in trdnost, beg iz tega stanja je v krepitvi samozavesti, v spoznavanju samega sebe, na kar nas je opozoril že stari Sokrat. V razčlenitvi lastnega stanja bi vsakdo moral poznati lastne težave, trenutne probleme, bližnje in bolj dolgoročne cilje. Razčlenil naj bi sredstva za dosego ciljev, poznal vse nevarnosti in posledice napačnega ravnanja. Zavestna stanja so v neposredni zvezi z organskim delovanjem, živčni napor pa z mišičnim. Da bi se znebili skrbi in drugih nevšečnosti, se je dobro sprostiti z vsakodnevnimi vajami, dihanjem in gibanjem na prostem, po gozdnih stezah in pri tem stopnjevati napor, da bi se že igraje vzpeli v osredogorje in bolj športno na visoke gore. Tako se bo dejansko širilo naše pristno zaznavno obzorje. Sprostitev je potrebno uriti — prizadeto in načrtno. Ze v mehkejših gibih je več sproščenosti kakor v krčevitem, togem in na oko nerodnem gibanju. Pri delu naj bo več sproščenosti in manj napetosti. Preprečevanje osamelosti je v številnih športnih, kulturnih in zabavnih dejavnostih. Glasba pomirja, boljša razpoloženje in veča osebno trdnost. Osebna trdnost je v ravnovesju živčnega delovanja — vzburjenja in zavrtja, v zadostnem občutku gotovosti in varnosti. V doseganju vrednot in pravega zadovoljstva pa je odločilno tvorno delovanje. Jože Amžan Gasilstvo ima v Šenčurju in Srednji vasi bogato tradicijo. Prav sedaj obna Ijajo gasilski dom v Srednji vasi, na katerem bodo sredi /unija odkrili ploši padlim krajanom Potrebe, ne želje Dolg je seznam potreb in načrtov šenčurske krajevne skupnosti. Marsikaj terja sedanji srednjeročni načrt, še več pa bo prihodnji. Letos se bodo morali v krajevni skupnosti pošteno potruditi, da bodo uredili nekatere krajevne ceste, obnovili javno razsvetljavo in porušili staro mežnarijo, ki je središču Šenčurja bolj v napoto kot v okras. Brado pa prav tako že dobiva gradnja športnega parka. Upajo, da bo do konca tega srednjeročnega obdobja nared! O številnih drugih potrebah pa bo v šenčurski krajevni skupnosti zanesljivo govora o prihodnjem srednjeročnem obdobju. Uresničene bodo morale biti, če hočeta biti Šenčur in Srednja vas moderna in urejena skupnost, prijetna za bivanje ljudi. Šenčurjani bi radi nov otroški vrtec. Sedanji je bil odprt leta 1964. Pretesen je, saj je odstotek zaposlenih žena velik, vedno večje pa so potrebe tudi po var- stvu dojenčkov. Šenčurska krajevna skupnost že danes potrebuje vrtec za okrog 200 malčkov. Razen vrtca želijo v Šenčurju igrišče za predšolske otroke, za katerega zemljišče že imajo, ni pa denarja za zdravstveno postajo in obrat družbene prehrane. Nujno bo treba zgraditi blok za prosvetne delavce, ki se bodo potem laže vključevali v krajevno življenje, mrliške vežice in avtobusna postajališča. Na poseg čaka potok v Srednji vasi, na asfaltno prevleko in javno razsvetljavo nekatere krajevne in medkrajevne ceste, premalo pa je tudi telefonskih priključkov. Skupnost je voljna za uresničitev teh potreb sama veliko prispevati. Pomagati pa bo morala širša družbena skupnost in interesne skupnosti. V šenčurski krajevni skupnosti že nekaj let ugotavljajo, da jih plani obidejo ali pa iz najrazličnejših planov izpadejo. >. rrav sedaj obnav- rw j •? * » • junija odkrili ploščo zdravilo proti nezvestobi Ko je Francois Lelon iz pariške okolice odkril, da mu je žena nezvesta, ni zagnal trušča, ampak je s polnim naslovom objavit oglas: »Pri nas krpamo nogavice.« Prišlo je več pošiljk, mož jih je molče položil na mizo pred ženo, ki se je menda brez ugovora lotila dela. »Ne potrebujem sodišča,« je rekel Lelon, »delo jo bo spravilo na druge misli.« Dvakrat Četverčki V belgijskem mestu Louvainu je 26-letna ženska rodila štiri zdrave otroke, dve deklici in dva dečka, in to po nosečnosti, ki je trajala polnih 35 tednov. Zdravniki poudarjajo, da je tako dolga nosečnost redka v primerih, ko gre za več kot enega otroka. Gasilci zažgali pol vasi Požar, ki so ga zanetili krajevni gasilci v naselju Varnhem na Švedskem, je upepelil 16 hiš in gospodarskih poslopij. Človeških žrtev ni bilo, v hlevih j*tr je zgorelo 150 prašičev. Škoda je ocenjena na 40 milijonov dinarjev. Nek kmet je prosil gasilce, naj mu zažgo star skedenj, ki ga ni več uporabljal. Zaradi suše in močnega vetra seje požar naglo razširil. »Ogenj se je širil tako hitro, da smo bili brez moči,« je kasneje dejal poveljnik krajevnih gasilcev. »Bila je obžalovanja vredna zmota v oceni položaja.« i TERORISTE SPOZNALI ZA KRIVE Gradnja športnega igrišča dobiva brado. Šenčurjani vztrajajo, da se ga zgradi po programu, kakršnega so sprejeli občani kranjske občine Po poldrugem mesecu sodnega procesa je porota v Chicagu spoznala za krive Sest pripadnikov skrajne teroristične organizacije SOPO, ki je del tako imenovane »srbske narodne obrambe« in ki jo vodi pop Stojiljko Kajević. Ta zločinska šesterica je zakrivila in načrtovala celo vrsto velikih terori-, stičnih akcij v ZDA. Obsojeni bodo na' kazni ud pet do deset let zapora. Njihova kazniva dejanja je mogoče razvrstiti v tri glavne akcije: podtak-nitev bombe v hiši jugoslovanskega konzula Save Temerja decembra 1975. leta v Chicagu, posest, izdelovanje in prenašanje eksplozivnih snovi in orožja, pripravljanje razstreliva z namenom minirati jugoslovanski klub v Chichagu in hotel Edison, oboje lani. TE DNI PO SVETU PROTI PLOVBI POD TUJIMI ZASTAVAMI Države v razvoju so sprejele predlog skupne resolucije o ladjah pod tujimi zastavami. Približno tretjina svetovnega trgovskega ladjevja plove zdaj pod tujimi zastavami, kar omogoča velikim pomorskim državam kot sta ZDA in Japonska, da registrirajo svoje ladje pod zastavami Liberije in drugih držav ter se tako okoriščajo s ceneno delovno silo in izognejo strogim davčnim predpisom, pri tem pa si prilaščajo čedalje večji delež v pomorskem transportu in vlečejo velike dobičke. MALARIJA TUDI V BRAZILIJI Epidemija malarije v amazonskih džunglah Kolumbije je zajela tudi Brazilijo. V naseljih okrog 3000 kilometrov severno od Rida so zdravstvene oblasti odkrile sto primerov malarije. V mestecu Aparecida blizu Manausa pa se je število obolelih povzpelo na okrog 200. Sodijo, da je 20 otrok že umrlo. Epidemija, ki je nepričakovano izbruhnila v Amazoniji, grozi, da se bo razširila tudi na jug. Brazilska vlada je na ogrožena območja poslala zdravstvene ekipe in se odločila, da bo uvedla karanteno. VRNITEV VRACEV Zambijski minister za zdravstvo Radza Kunda je udeležencem 32. skupščine svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi sporočil, da bodo v njegovi državi kmalu legalizirali prakso »tradicionalnih zdravnikov« in jih pritegnili v splošno zdravstveno službo. To nikakor ne pomeni, da Zambija poskusa obrniti kolo zgodovine nazaj, temveč je njen namen v skladu z mnenjem svetovne zdravstvene organizacije, saj imajo poznavalci tradicionalne medicine pomembno vlogo v zdravljenju 400 milijonov Afričanov. Razlog za to je zlasti premajhno število zdravnikov in medicinskega osebja. NAJHUJŠA LETALSKA NESREČA V ZDA Katastrofe letala DC-10 ameriške družbe American Airlines, ki je v soboto zvečer le nekaj trenutkov po vzletu z mednarodnega letališča v Chicagu strmoglavilo, ni nihče preživel. V letalu je bilo 257 potnikov, trije člani posadke in 10 stevardes. Po številu žrtev je to najhujša nesreča v zgodovini ameriškega letalstva, povzročila pa jo je v_, okvara na levem motorju, ki se je ob vzletu vnel in eksplodiral. Peti mednarodni šahovski Vidmarjev memorial Dobra udeležba LJUBLJANA - Na letošnjem petem mednarodnem šahovskem turnirju v spomin na velemojstra dr. Milana Vidmarja bo na Bledu in Portorožu igralo šestnajst ša-histov. To bo visoka kvalitetna udeležba, saj bo nastopilo kar dvanajst velemojstrov, dva mednarodna mojstra in dva mojstra. Tudi ranting šahistov je visok, saj je kar 2528,75. Turnir pa je dvanajste kategorije. Kot že rečeno, na turnirju bo nastopilo dvanajst velemojstrov. Svojo udeležbo so potrdili Ti-muan (Nizozemska), Larsen (Danska), Mails (Velika Britanija), Ribly (Madžarska), Qion-teros (Argentina), Ceškovski in Kuzmin (oba SZ) ter jugoslovanski velemojstri Gligorič, Iv-kov, Parma, Marjanovič in Sa-hovič. Od mednarodnih mojstrov bosta nastopila Marangunić in Barle ter mojstra Qi Jing Xoan (Kitajska) ter slovenski mojster Jelen. Ze vsa leta nazaj se organizatpr šahovska zveza Slovenije ubada s finančnimi težavami. In tudi letos je bilo tako. Turnir bo veljal 115 milijonov in od tega kar 75 milijonov vzamejo udeleženci turnirja. V bodoče bodo podpisali samoupravni sporazum s TKS, SZDL in turističnimi organizaci- jami, da hi tako prehrodili finančne težave. Za peti mednarodni turnir so jih finančno podprli izvršni svet Slovenije, ZTKO Slovenije, Temeljna banka LB, Jugobanka Ljubljana in Temeljna banka Jugobanka in Turistični poslovni center Bled. Skoda je, da so se turnirju odpovedali Ljubojevič, Smejkal iz ČSSR ter slovenski velemojster Planine. Ze petič pa bosta na tem Vidmarjevem turnirju igrala Gligorič in Parma. Drevi ob 21. uri bo v hotelu Toplice žrebanje, jutri ob 14.30 pa bo v hotelu Jelovica svečana otvoritev in prvo kolo. Otvoritve ene svečanosti se bo udeležil tudi podpredsednik FIDE Kurt Jung-verth in predsednik ŠZ Jugoslavije Vojko Trs. Na Bledu je igralni čas od 15. do 20. ure. Igrali bodo v soboto, nedeljo in ponedeljek, ter v sredo, četrtek in petek. Tu se prvi del turnirja konča in sedmo kolo se bo v Portorožu nadaljevalo v ponedeljek, 11. junija. Prva nagrada na. turnirju je 72 tisoč, druga 54 in tretja 45 tisoč dinarjev, medtem ko bo deseti dobil tisoč dinarjev. Nenagrajani igralci bodo za vsako točko dobili 1100 za remi pa 550 dinarjev. D. Humer KRANJ - Mladinci, kadeti, mladinke, kadetinje in člani so začeli s kvalifikaci-skimi turnirji za gorenjsko prvenstvo. Srečanja se zanimiva. Liga kadetinj je večja, manjša pa liga mladincev, keragrata Triglav in Lokainvest v slovenski ligi. V tekmovanju mladink je Sava premagala Lokainvest, Jesenice Kladivarja, Kladivar Lokainvest, Jeseničanke Savo, Lokainvest Jesenice in Kladivar Savo. Po kolu vodi Kladivar pred Jesenicami, ki imata 4 točke, Savo in Lokainvestom, ki imata po dve točki. Pri kadetinjah je Sava premagala Jesenice, Kladivar Lokainvest in Jesenice ter Sava Lokainvest. Po drugem kolu vodi Sava pred Kladivarjem, Jesenicami in Lokainvestom. Kadeti so odigrali tri kola. Lokainvest je premagal Gorenjo vas, Jesenice Krvavec, Triglav A Triglav B, Gorenja vas Jesenice, Radovljica Triglav B, Triglav A Lokainvest, Lokainvest Radovljico, Krvavec Gorenjo vas in Triglav A Jesenice. Vodi Triglav A s točkami. Lokainvest ima 4, po dve Sprejeta kandidatura RADOVLJICA - Na seji, OK SZDL Radovljica so obravnavali tudi kandidaturo za sprejetje svetovnega in evropskega prvenstva v lokostrelstvu leta 1982 ali leta 1984 v Vintgarju. Kandidirala bo LK Jugoslavije v disciplini field in fiedel. Na seji so potrdili kandidaturo LK Jugoslavije, da naredi vse potrebne korake za to svetovno in evropsko prvenstvo. LK Jugoslavije in LK Slovenije ne driita križem rok. Takoj so pristopili k zbiranju turistično propagandnega materiala za reprezentira-nje te kandidature. Na kongresu, ki bo v času svetovnega prvenstva v Berlinu, bo kandidaturo podal Peter Zule, predsednik komisije za stike z javnostjo pri LK Jugoslavije in LK Slovenije. MOČANTURNIR LJUBLJANA - Sobotni in nedeljski vikend bo LK Jugobanka iz Ljubljane izkoristila za močni mednarodni lokostrelski turnir field. Za pokal Jugo-banke se bodo potegovali lokostrelci iz Avstrije, Italije, ZRN in iz vseh jugoslovanskih lokostrelskih centrov. -dh pa Krvavec, Jesenice, Gorenja vas in Radovljica. Triglav B je brez točke. Tudi mladinci so odigrali tri kola. Kladivar je premagal Jesenice, Radovljica Šenčur in Jesenice, Domžale Kladivar, Radovljica Domžale in Jeseničani Šenčur-jane. S šestimi točkami brez poraza vodi Radovljica. Domžale, Kladivar in Jesenice imajo po dve točki, Šenčur pa je brez točke. OBČINSKA TRIM LIGA KRANJ — Po zimskem prvenstvu košarkarjev za pokal Kranja (zmagala je Kokra B s Planine), se bo začela letna trim košarkarska liga. V A skupini nastopajo Beksel, Kokra B, Gumar, Vodovodni stolp, Kokrica A, Šenčur, Sava A in Naklo. Oblikovani bosta tudi dve B skupini, iz katerih se bosta prvaka uvrstila v A ligo, iz katere pa izpadeta zadnja dva. m Čadež Obvestili PLAVALNI TEČAJ ZA NAJMLAJŠE — Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine bo tudi letos organi-zarala tečaje plavanja za predšolske in Šolske otroke, stare od 5 do 7 let. Tečaj-nina znaša 200 dinarjev. Tečaj bo trajal 20 ur, tečajnina pa se vplača prvi dan tečaja. Prvi tečaj bo med 26. junijem an 8. jukriem, drugi pa med 10. julijem in 21. julijem na kranjskem letnem kopališču. Starši lahko prijavijo malčke na telefon 21-176 ali pismeno ZTKO Kranj, Cesta Staneta 2agarja 27. Zbor tečajnikov bo 26. junija in 10. julija ob osmih zjutraj na kopališču. M. C. KAJAKAŠKI SPUST PO SAVI BOHINJKI - Kajakaški klub Radovljica in Brodarsko društvo Kranj prirejata v nedeljo, 3. junija, v okviru akcije »Spoznavajmo naše reke« II. športno-turi-stični spust po Savi Bohinjki na 25 kilometrov dolgi progi od čolnarne pri hotelu Jezero v Bohinju do 25 kilometrov nižjega cilja. Razen tekmovalnih kategorij bodo nastopili lahko tudi turisti in veterani. Na najzahtevnejših mestih bo organizirana reševalna služba, sicer pa je proga prijetna in lahka. Start bo ob 11. uri, prijave pa sprejemajo do 10. ure. Za najboljše so pripravljeni pokali in medalje. D B. KRANJ — Medtem ko za kvaliteto moške košarke v občini skrbi Triglav, za Žensko kvaliteto poskrbe v Stražišču. žensko člansko moštvo se to sezono bori za sam vrh, kadetinje pa so osvojile slovensko prvenstvo. Nastopile so tudi na državnem prvenstvu kadetinj v Puli, kjer so bile dobre sedme. KK Sava je prav zaradi nastopa kadetinj prišel v finančne težave, ki pa jih bodo prebrodili. Posebno se zahvaljuje tovarni Savi, Exotermu, LB, LTH iz Škofje Loke, IBI, Tekstilindusu in Jugobanki, poslovna enota Kranj, za vso pomoč. Moštvo Save — stoje od leve proti desni - Majda Kuzma, Polona Oblak, Nataša Drimjakovič, Majda Sršen, Milena Matko in trener Mira Černivec, c epe - Nejra Mlinar, Mateja Friškovec, Jana Bartol, Dora Verzak, Alma Sušnik, Mojca Mušič, Ksenija Ponikvar. (-dh) - Foto: F. Perdan Košarka Začetek gorenjskega prvenstva Pomladanski gorenjski kros Moštveno Tržičanke in Kranjčani KRANJ — Čeprav je bilo vroče, se je na Strupijevi jasi v Kranju zbralo kar sto petdeset atletov in atletinj iz Radovljice, Tržiča, Škofje Loke in Kranja. Moči so merili na pomladanskem gorenjskem krosu nad katerim je pokroviteljstvo prevzel časnik Glas. Moštveno sta zmagala Tržič pri ženskah, pri moških pa so bili najuspešnejši Kranjčani. Vendar je bila borba za prvo mesto izenačena, saj so bili Tržičani stalno za petami Kranjčanom. Povsem smo lahko zadovoljni z udeležbo v mlajših kategorijah. V konkurenci mlajših in starejših pionirjev je nastopilo kar lepo število tekačev, pa tudi pri mlajših in starejših mladincih ter mlajših mladinkah je bila udeležba zadovoljiva. S to pa ne moremo biti zadovoljni v konkurenci članic in veteranov. Res je bil datum prireditve pozen, a bi bila udeležba lahko mnogo večja kot je bila. V posamičnih konkurencah je bila borba na dostojni višini. Zmagali so najbolje pripravljeni. Razveseljivo je, da so se v mlajših kategorijah enakovredno z ostalimi borili tudi Tržičani in delno Ločani. Predvsem so prednjačili v konkurenci mlajših pionirk in pionirjev. Drugače pa so prvo besedo imeli tekmovalci Kranja. To je tudi razumljivo, saj imajo najboljše pogoje za vadbo. Vrstni red — moštveno — ženske — 1. Tržič 40, 2. Kranj 25; moški - 1. Kranj 45. 2. Tržič 40. Posamezno - ml. pionirke (1000 m) 1. M. Šarabon, 2. Vidmar (oba Tržič), 3. Pangerc (Kranj), st. pionirke (1000 m) — 1. Pavšar, 2. Vojsk, 3. Jaklič (vse Kranj), ml. mladinke (1500 m) 1. S. Krničar (Kranj), 2. Meglic, 3. Zupan (obe Tržič), st. mladinke (200 m) - 1. Potočnik (Škofja Loka) članice (3000 m) - 1. Pogačnik (Tržič), veteranke (3000 m) - 1. Erzetič (Kranj); ml. pionirji (1000 m) — 1. Pogačnak. 2. Jošt (oba Kranj), 3. Kejžar (Škofja Loka), st. pionirji (1000 m) 1. Lavrenčič (Kranj), 2. Nemec (Tržič), 3. Mazi (Kranj), ml. mladinci (2000 m) - 1. Jurančič, 2. Lipovšek, 3. Kožuh (vsi Kranj), st. mladinci (3000 m) - 1. Križaj, 2. Mušič, 3. Hudobivnik (vsi Kranj), člani (5000 m) — 1. Božnik, 2. Rozman (oba Tržič), 3. Pintar (Škofja Loka), veterani A (3000 m) - 1. Taler (Radovljica), 2. Dolenc (Kranj), veterani B (3000 m) - 1. Jošt, 2. Florjančič (oba Kranj), 3. Hrovat (Radovljica). D. Humer Za pokal hotela Podvin BLED — Na golf igrišču na Bledu se je v soboto, 26. maja, sklenil 4. tradicionalni golf rally za pokal grad hotela Podvin in za pokal zlati lev grand hotela Toplice Bled. Sodelovalo je 60 tekmovalcev iz Avstrije Nemčije, Italije in Jugoslavije. Pokal zlati lev grand hotela Toplice Bled je prejel Avstrijec Manfred Dollhaubl iz Salzburga, drugi je bil član blejskega kluba dr. Boško Ivačič, dobri pa so bili tudi drugi naši tekmovalci. Ekipno so za pokal grad hotela Podvin zmagali Avstrijci. Najdaljši udarec pri moških je bil 252 metrov in pri ženskah 178 metrov, najbližji udarec k zastavi je znašal 2,5 metra pri moških tekmovalcih in 8 metrov pri ženskah. D. S. Uspeh kranjskih judoistov KRANJ — Na mednarodnem tekmovanju v stari Gorici so judoisti kranjskega Triglava dosegli lep uspeh. Osvojili so četrto mesto med moštvi iz Avstrije, Italije in Slovenije. V posameznih kategorijah je bil Robert Markič drugi, Marjan Remic prvi, Martin Benedik tretji, V oje Nežmah pa peti. Pohvaliti velja tudi žensko in mladinsko ekipo. Na tekmovanju na Reki je bila Du-šanka Bešič tretja, Jasminka Bešič pa prav tako tretja v svoji kategoriji, med mladinci pa je Damjan Kalan zmagal. Emir Bešič pa je bil drugi. Dva tekmovalca iz Kranja sta se uvrstila na državno prvenstvo. To sta Vili Klemen-čič in Robert Markič. I. Omahen Nogomet Zanimive igre KRANJ - Kljub porazu proti Dolenjski se članska selekcaja še vedno drži pod vrhom zahodne skupine slovenske lige. V Novem mestu niso bili daleč od točke. V nedeljo popoldne ob petih bodo igrali s Primorjem. Za visoko uvrstitev morajf> zmagati. Predvsem bo treba igrati bolj učinkovito. Mladinci bodo s Primorjem igrali ob 15,15. Računajo na zmago. Pri II. selekcijah bo najzanimivejši obračun med Savo in Britofom. Rekreativci zaključujejo prvenstvo. Ko-rotan in Sava bosta odločala o prvaku, priložnost za to pa imajo doma tudi Šenčurjani. Preddvorčani bodo igrali s Podbrezjami. Ce uspejo, se uvrstijo v I. razred. Mladinci igrajo predzadnje kolo. Vodilni Šenčur mora za zmago nadigrati solidno Kokrico. M. Šubir PRVI PORAZ JESENIC KRANJ — V 11. kolu so za presenečenje v nogometnem prvenstvu Gorenjske poskrbeli Leščani, ki so doma premagali vodilne Jesenice. Triglav je doma premagal borbene Bohinjce, zmagale pa tO tudi Reteče. Rezultati — člani. Lesce : Jesenice 3:0, Triglav : Bohinj 7:0, Reteče : Bled 6:0. Triglav ima 20 točk, Jesenice 19, Lesce pa 16. Mladinci: Lesce : Jesenice 1:7, Triglav : Bohinj 2:3. Vodijo Jesenice s 14 točkami pred Triglavom in Bohinjem, ki jih imata po 12. Pionirji: Lesce : Jesenice 3:5, Tržič A : Bohinj 2:4. Vodi Bohinj z 10 točkami. Jesenice in Tržič pa jih imata 8. P. Novak KAKŠEN JE GORENJSKI NOGOMET V ponedeljek ho oh 18. uri v sobi 9 kranjske občinske skupščine zaključek javne razprave o selektivnem nogitmetu na Gorenjskem, ki jo je pripravil odbor za vrhunski nogomet pri nogometni zvezi kranjske občine. Javna razprava je skušala analizirati še vedno nezavidljiv položaj v gorenjskem nogometu in poiskati pota zboljšanja. Poskus bo uspešen, če bodo pomagali teleanokulturni organi in predvsem nogometaši sami! M. Subic V. Moštveni pokal na pomladanskem krosu v Kranju so pri ženskah osvojile Tržičanke. Glas je bil pokrovitelj krosa. Pokal Tržičanki Jolandi Meglic je izročil naš novinar Dušan Humer. - Foto: F. Perdan Ropretu zmaga in prve točke ZAGREB - Kranjčan Bojan Ropret in Ljubljančan Matjaž Zanoškar sta zmagovalca tradicionalnih kolesarskih dirk -24. memoriala Vida Ročica in 9. memo-riala Mate Ostojiča, ki sta bili v soboto in nedeljo na progi Zagreb — Delnice — Zagreb. Ropretova zmaga je še toliko bolj pomembna, ker je z njo dobil tudi prve točke v letošnjem jugoslovanskem kolesarskem pokalu. - Na obeh dirkah so sodelovali vsi najboljši jugoslovanski kolesarji. Manjkali so edino udeleženci dirke miru Arsovski, Frelih in Matic. Ropret je memorial Vida Ročica osvojil že tretjič; prvič 1976. in drugič 1977. leta. Tudi tokrat mu nihče ni mogel do živega. Najprej je ujel begunca Udoviča in rogovca Polončiča, ki sta skupini ušla že pri 60 kilometrin proge. Ropret ju je v cilju prehitel za 59 sekund, zasledovalce pa celo za 4 minute in 17 sekund. Omeniti velja, da je proga od Zagreba do Delnic precej zahtevna in da so kolesarji vozili po strašni vročini prek 30 stopinj. Zato ni čudno, da je odstopilo tudi precej izkušenih tekmovalcev: Bulic, Žaubi, Fumič in drugi. Rezultati (139,5 km): 1. Ropret (Sava) 3:51,15 (poprečna hitrost 36,055 km/h), 2. Polončič (Rog), 3. Udovič (Sava) oba 3:51.74, 13. Rakuš (Sava); ekipno: 1. Sava 11:47,29,2. Rog 4,11 zaostanka, 3. Siporex 21,45 zaostanka. O zmagovalcu 9. memoriala Mate Ostojiča je odločal šprint. Najmočnejši je bil rogovec Zanoškar, ki je prehitel mladega Kranjčana Cudermana in Borovičanina iz Kraljeva. S to trojico so precejšnji del proge vozili še Polončič, Ropret in Bulic, ki pa so pred ciljem zaostali. Rezultati (139,5 km): 1. Zanoškar (Rog). 2. Cuderman (Sava), 3. Borovičania (Kraljevo) vsi 3:10,30 (poprečna hitrost 43.780 km/h), 5. Ropret, 10. Pečnik (oba Sava). H. J. Izreden uspeh Radovljičanov RADOVLJICA - Odbojkarska sezona v radovljiški občini je zaključena z izrednim uspehom mladincev in pionirjev. Mladinci Bleda so na republiškem prvenstvu, ki je bilo na Bledu, zmagali. V finalu so premagali moštvo Primorske. V finale so se uvrstile tudi mladinke, vendar so v finalu klonile v srečanju z Mariborčankami. Oboji, mladinke in mladinci, so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo prve dni junija. Uspešni sta bili tudi pionirski selekciji Pionirke Bleda so bile tako kot lani druge za Ravenčankami. Pionirji Bleda pa sc osvojili tretje mesto. Na prvenstvu so sodili Paul, Demšar Andrej in Peter Končnik, Kalan, Zoreč Pevc, Strajnar, Habjan. Svetlin, Smajič in Sajovic. Sedem od njih je dobilo pravico soditi tekme republiškega ranga. B. Rauh Smučarski skoki Odpovedali v odločilnih trenutkih Kranj — Smučarski skakalci se v letošnji zimi niso preveč proslavili v mednarodni areni. V lepem spominu sta ostali predvsem uvrstitvi Bogdana Norčiča v Garmiachu (Intersport turneja) in v Lahtiju na Finskem. Nekaj razveseljivih uvrstitev so zabeležili tudi mladinci v pokalnem tekmovanju srednjeevropskih skakalcev. Na obeh najvažnejših prireditvah sezone (V. svetovno prvenstvo v poletih in II. svetovno mladinsko prvenstvo) pa so odpovedali in so bile njihove uvrstitve doslej najslabše, odkar se prirejajo svetovna prvenstva v poletih in svetovna oz. evropska mladinska prvenstva. Tokrat ni naš namen, da bi podrobno ocenjevali mednarodne rezultate, ki so merilo naše kvalitete v svetu, pač pa želimo oceniti stanje skakalnega športa v Sloveniji. Najboljšo sliko nam da analiza tekmovanj za pokal SRS, ki so privlačna oblika srečanj naših skakalcev na domačih skakalnicah. Letošnji koledar domačih prireditev je bil tako sestavljen, da je omogočal vsem skakalcem udeležbo na večini tekem v Sloveniji. Novi tekmovalni sistem se je dobro obnesel. Žal je program prireditev težko izpeljati, saj so skakalci odvisni od snežnih razmer v nižinskih predelih. Kljub dokaj neugodni zimi so bile organizirane skoraj vse načrtovane prireditve, odpadla je le ena tekma za mladince in ena za mlajše pionirje. Na zadnji seji odbora za skoke SZS so nekateri delegati predlagali, da je za ri./vnj skokov nujno v nekaterih kategorijah izvesti tekme na manjših skakalnicah, sicer bo osip skakalcev v prihodnjih zimah i« večji kot je bil l.-tos. Tudi združitev starejših in mlajših mladincev v eno kategorijo se je pokazala kot slaba in bo nujno treba preiti na staro obliko kategorij. Prav v kategoriji mladincev je bil letos osip največji, saj je prenehalo z nastopanjem več kot ena tretjina kategoriziranih tekmoval- V letošnjem tekmovanju za pokal SRS so imeli spet največ uspeha skakalci kranjskega Triglava, saj so osvojili kar osem prvih mest. I/ MSliM je razvidno, da ima Triglav najboljš naraščaj v Sloveniji, saj so Kranjčani osvojili v ekipni konkurenci prva mesta v obeh kategorijah cicibanov (A in B). pri starejših in mlajših pionirjih, medtem ko so med mladinci in člani /.aiiedli drugo mesto. V posamični konkurenci pa so prvo mesto osvojili med člani (Norčič), med starejšimi mladinci (Beton), cicibani B (Kešnar) in cicibani A (Kniflc). To je bila doslej največja bera odličlj za kranjski Triglav. Ljubljanska Ilirija je v ekipni konkurenci prvo mesto osvojila med člani in mladinci ter v mladinski posamični konkurenci (Ulaga). Od ostalih klubov sta po eno prvo mesto osvojila *e Jesenice in Mengeš. Vrstni red - člani posamezno 1. Norčič (Triglav) 145, 2. Bogataj (Ilirija) 10«. I. Mlakar (Logatec) 9«. 4. Kajzer (Ilirija) 84, 5. Vellkonja (Predmeja) «2, 6. Benedik (Triglav) 56. 7. Loštrek (JLA) 52, 8. Cimžar (Triglav) 49, B Anžel (Ilirija) 42, 10. Dolhar (Ilirija) in Petrnel (Triglav) 39, 13. Štefančič (Žiri), 18. Burjak (2iri) in Zupan (Jesenice), 21. Zelnik (Triglav); ekipno: 1 Ilirija 316, 2. Triglav 296, 3. Logatec 148, 4. Predmeja 81, 5. Velenje 32, 6. Žiri 29, 8. Jesenice 9, 11. Bled 2; regije: I. Gorenjska 335, 2. Ljubljana 318, 3. Notranjsko-primorska 22 Štajersko-koroška 48; mladinci — posamezno: 1 Ulaga (Ilirija) 85, 2. Globočnik (Triglav) 83,5, 3. Lotrič (Jesenice) 77, 4. Kome! (Ilirija) 74, 5. Bizjak (Triglav) »5, 6 Baloh (Jesenice) 50,5, 7. Tepeš (Ilirija) 46, 8. Jemec (Jesenice) 43, 9. Baje (Ilirija) 42, 10. Finžgar (Triglav) 35, 11. Ferlan (Žiri), 14. Justin (Jesenice), 16. Šink (Triglav); ekipno: 1. Ilirija 307, 2. Triglav 208,5, 3. Jesenice 192,5, 4. Žiri 42, 5. Bled in Križe 2; regije: 1. Gorenjska 447, 2. Ljubljana 307; starejši pionirji: 1. Beton (Triglav) 145, 2. Gaš-pirc (Triglav) 116, 3. Kast run (Križe) 103, 4. Jošt (Križe) 85, 5. Urbančič (Logatec) 79, 8. Tepeš (Ilirija) 53, 7. Bernard (Triglav) 42, 8. Cimžar (Triglav) 41, 9. Horvat (Ilirija) 34, 10. Šinkovec (Ilirija) 33, 13. Eržen (Žiri), 14. Kavčič (Žiri), 15. Poljane (Križe); ekipno: 1. Triglav 344, 2. Ilirija 222, 3. Križe 202,6, 4. Logatec 79, 5. Žiri 52,5,. 6. Predmeja 13, 7. Bled 11, 8. Jesenice •; regije: 1. Gorenjska 616, 2. Ljubljana 222, 3. Notranjsko-primorska 92, 4. Šta-jersko-koroška 3; mlajši pionirji: 1. Dolar (Jesenice) 120, 2. Žabkar (Križe) 77, 3. Skrjanc (Triglav) 71, 4. Horvat (Ilirija) in Silar (Triglav) «9, «. Mandeljc (Križe) 58, 7. Slatner (Triglav) 50, 8. Pelhan (Jesenice) 49, 9. Stirn (Triglav) 41. 10. Mur (Žiri) 20,5, II. Jekovec (Križe), 13. Melin (Triglav). 14. Pogačnik (Krite), 16. Jenčič, Seme-nič (Triglav); ekipno: 1. Triglav 2*1, 2. Jesenice 169, 3. Krite 166,5, 4. Ilirija 73, 5. Žiri 26.5, 6. Logatec IS; regije: 111. Gorenjska 623, 2. Ljubljana 73, 3. Notranjsko-primorska 19,5, 4. Stajer-sko-koroška 16,6; cicibani B posamezno: 1. Kešnar (Triglav) 45, 2. Debelak (Braslovče) 35, 3. Zupan (Krite) 25, 4. Kopač (Žiri) 21, 5. Golob (Velenje) 20.5, «. Kotelj (Mengeš) 20, 7. Polanc (Predmeja) 16, 8. Baloh (Jesenice) 13, 9. Božnar (Žiri) in Silvester (Ilirija) 12,6, 12. T. Kniflc (Trigisv), 14. Poljan še k (žiri); ekipno: 1. Triglav «7, 2. Ziri «1, 3 Braslovče 42,5, 4. Mengeš 33, 5. Velenje 28, 6. Križe 27. 9. Jesenice 17; regije: 1. Gorenjska 172, 2. Stajersko-koroška 115. 3. Ljubljana 62, 4. Notranjsko-primorska 19; cicibani A posamezno: 1. Kniflc (Triglav) in fiartinčič (Mengeš) 40. 3. Mubi (Tri-■rlav) 28,5. 4. Cešnovar (Ziri) 20, 5. Kopač (Ziri) 16, 6. Kešar (Triglav) 13 7. Završnik (Braslovče) 12.5 8. Prem (Predmeja) 11, 9. A. Kopač (Žiri) 9 5 10. Gašperin (Jesenice) in Trcek (Žiri) 8; ekipno: 1. Triglav 81,6, 2. Žiri 53 5, 3. Mengeš 40, 4. Jesenice 1», 6. Predmeja 18. 6. Braslovče 1«\6; regije: 1 Gorenjska 154, 2. Ljubljana 40, 3. Notranjsko-primorska 18, 4. Stajerskoli o roška 12,5. J. Javornik PETEK, 1. JUNIJA 1979 Lahkovernost je lahko zelo draga 2e večkrat se je izkazalo, da je pretirana zaupljivost lahko tudi kaj nevarna reč. Gostobesednost neznanca, vabilo na pijačo, ponujanje blaga v nakup, milo tarnanje ob namišljeni nesreči, vse to je samo del skrbno premišljenega manevra, ki pa ima en sam cilj - opehariti vsakogar, ki le malo prisluhne. Prav nenavadno je, da na takšne zvijače goljufov niti ne nasedamo tako zelo poredkoma, niti nas ne izučijo bridke izkušnje nekaterih. Res ni prav, da smo trdega srca, kadar gre za resnično zagato nekaterih, ki jim seveda ne kaže odrekati pomoči, toda nad lahkovernostjo nekaterih, ki ne zmorejo ločiti nepoštenosti in Dostenosti bi se človek lahko včasih kar zjokal. Res je sicer prava smola če se kdo pusti ogoljufati ljudem, ki jih celo na videz pozna ah tudi kar po imenu; dogaja pa se, da smo vljudni celo preveč vljudni do noDolnorna neznanih ljudi, ki nam pozvonijo na vratih, jih poslušamo, neda bi jih poprašali po imenu, od kje so in kaj pravzaprav hočejo. Sele Dotem ko nas opetnajstijo, se morda zavemo, da smo postopali mmrerniSlJeno, ko smo morda spustih v hišo neznanca, ki nam je nonuial usluge, ki jih morda sploh nismo potrebovali. Sele nato, ko je *7 mipozno, se morda zavemo, da je treba sebe in svoje premoženje varovati predvsem z lastnim prizadevanjem z lastnim samozaščitnim de,°ResJeda nam če se nam že kaj podobnega zgodi, preostane še tolažba da bodo morda kriminalisti lahko popravili škodo, ujeli r^oridiprava in nam povrnili, kar je bi o odneseno. Se prerado pa se 7iodi da si kriminalisti z našim sodelovanjem skorajda ne morejo oomagati, če smo dejanje prepozno prijavili če smo neznanca površno kovali in ga ne zmoremo drugače opisati kot ah je bil moški ali tenska in podobno. Goljufi imajo v današnjem času tudi kaj hitre avtomobile in so lahko v nekaj urah že stotine kilometrov daleč kjer »potopijo« blago, ki so nam ga izmaknili, če pa je bil denar, pa se tako «H tako ne pozna, čigav je bil. . Prav pred kratkim je bilo na Gorenjskem nekaj takšnih primerov; tiste ki so potegnili »kratko«, je bila seveda to grenka izkušnja, za 5ruis» Pa bo morda koristen poduk o tem, kako ne smemo ravnati, kadar gre za našo varnost in varnost našega imetja. Pred dnevi smo že pisali o dveh brusačih ki sta brušenje nekaj notevkrepko zaračunala neki starejši ženski v Bistrici pri Tržiču ter jo Sate Se okradla. Le malo pred tem, konec aprila se je pripetilo nekaj Sodobnega tudi v Naklem. Tudi tu je vsiljiv, brusač nabrusil pet nožev delo zahteval kar 450 din. Ko je mož, ki mu je bil račun seveda previsok, ugovarjal, mu je brusač iztrgal ,z rok bankovec za 500 din m ^Se^oU^ouče^je primer, ki se je pripetil na Bledu. Kaže da gre tu akiinin liudi ki po visokih cenah ponujajo prte. Ena teh skupin fe^a B!edngoljufafa za 12.000 din starejšo ženico Pripravili so paket, nreverilida pri sosedovih ni nikogar m zato potrkali na sosednjem kovanju Razložili so, da je sosed naročil stvari ki so j,h zdaj stanovanju. din m ,epo pr0Slh če bl lahko SQseda pT\nej}j Upnica ie verjela, da je vse zmenjeno, plačala 12.000 din fivedr'novih) z/pakeUn obljubila da bo sosed paket zagotovo dobil, (seveda noV"' f ničesar vedel o paketu, saj ni ničesar naročil. Ko so Sosed *^^n,"Jfner nekaj prtov, ki pa seveda še zdaleč niso bili ^^d&^^s^S^- No, če bi ženica imela denar v vredni Kar aouei j tolikšnega »računa«, banki, tudinebi mogla PJ^jf podobnih primerov niti ni tako malo. Se in še bi ^fko naSteval , p^ ^ £ ^ y fc avtomobi,ih Da pa smo od »te lahfc°ve , ^ pač pa pripravimo y puščamo ne le dokumen™> vrednejših predmetov od fotoapa- avtomobilu tudVPI^da ne govorimo tudi o polnih ženskih torbicah, rotov, do k*«4™0^ Dfedmete spravili pod sedež, kjer ne bi bili 2e samo to, da bi vrednejše pi ^ verjetno veliko manj obupanih TastnTov, ki poUtemasVvojega, pogosto drago kupljenega imetja, ne vidijo nikoli več. L. M. 15.STRAN G LA Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja prosta dela in naloge vodje plansko analitskega odseka v oddelku za gospodarstvo in finance Kandidati morajo za uspešno opravljanje nalog imeti poleg splošnih še naslednje pogoje. dokončano ekonomsko fakulteto in 3 leta delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralno politične kvalitete. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim Časom. Plamene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi in navedbo dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh od H«Iva objave na naslov: RAZPISNA KOMISIJA UPRAVNIH ORGANOV SOb RADOVLJICA. LOTERIJA Srečka št. din Srečka št. din 20 60 80 900 077470 2 71662 051842 486662 84 714 1894 02914 06474 62594 75044 83344 96394 SMRTNA NEZGODA 30 31 40 70 951 80 50 16471 1.000 100 77861 2.000 10.000 265811 10.000 279271 10.000 20 295451 10.000 410501 10.000 1.020 10.020 23 30 10.020 63 50 3193 400 40 61263 1.050 80 421933 10.000 500 5.000 5 20 1.000 133835 10.020 5.000 498635 50.020 1.000 510835 10.020 PADLA Z MOTORJEM Begunje — V torek, 29. maja, ob 22. uri se je na lokalni cesti v Hleb-cah pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Luka Vu-kovič (roj. 1959) iz Lesc je peljal od Begunj proti Hlebcam. Ko je dohitel nekaj osebnih avtomobilov, jih je začel prehitevati, pri tem pa je nevešč vožnje zapeljal preveč v levo na rob ceste, nato pa sta s sopotnikom Edijem Hanžičem padla ter obležala nezavestna. Huje ranjena so oba prepeljali v jeseniško bolnišnico. S SODIŠČA 26 836 3176 8956 01006 10636 86436 040156 270066 275406 275406 395706 396736 38 13488 24038 64938 2.000 30 200 500 400 1.000 1.000 1.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 40 1.000 1.040 5.040 77 40 87 30 207 100 937 80 94167 1.000 258497 10.000 280127 500.000 39 30 59 30 69 50 16449 1.000 65029 1.000 73789 2.000 75739 1.030 84869 2.050 128979 10.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. junija, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so dežurne sledeče prodajalne TOZD od 7. do 19. ure: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. ..Živila — prodajalna PC Vodovodni stolp, Ul. Moše Pijade, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6, Potrošniški center, Planina II, Planina 63. JESENICE: Emona - Market, Prešernova 1 a ŠKOFJA LOKA: Market Novi svet TRŽIČ: Poslovalnica Merkator, Bistrica (nad šolo), poslovalnica Merkator, Trg svobode 16, KŽK, Trg svobode 16. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 21 din, špinača 20 do 25 din, cvetača 36 din, korenček 20 din, česen 48 din, čebula stara 9 din, čebula nova 23 din, fižol 27 do 34 din, kumare 22 din, paradižnik 45 din, slive 35 din, jabolka 18 din, pomaranče 18,30 din, limone 26,80 din, ajdova moka 24,20 din, koruzna moka 11,80 din, kaša 17 din, sucovo maslo 87 din, smetana 41 din, skuta 31,70 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 10 din, kisla repa 8 din, jajčka 1,90 do 2,50 din, krompir stari 9,40 din, krompir novi 16,80 din. KRANJ Solata 20 do 25 din, špinača 30 din, cvetača 28 din, korenček 14 do 16 din, česen 42 do 50 din, čebula 14 do 16 din, fižol 25 do 30 din, pesa 10 do 12 din, kumare 20 din, paradižnik 48 din, slive 34 din, jabolka 14 do 18 din, jagode 50 do 60 din, češnje 30 do 40 din, pomaranče 23 din, limone 18 do 30 din, ajdova moka 20 din, koruzna moka 10 do 11 din, kaša 25 do 26 din, surovo maslo 78 do 80 din, smetana 38 din, sku,ta 18 do 20 din, sladko zelje 10 do 12 din, kislo zelje 14 do 16 din, kisla repa 10 do 12 din, orehi 200 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir stari 8 do 10 din, krompir novi 26 din. S silo do zaigranega denarja Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo Nedeljka Staniča iz Kranja na enotno kazen leto in pol zapora, ker je sredi septembra pred tremi leti s silo vzel sodelavcu denar, ki ga je poprej izgubil pri igranju na srečo. V kazen mu je sodišče moralo všteti še sodbo občinskega sodišča v Kranju. Sodišče je o tem kaznivem dejanju razsojalo že drugič, ker je prvo sodbo Vrhovno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Dogodek se je pripetil pred tremi leti; Stanič in Dragan Dimitrov ter še en sodelavec so že zgodaj zjutraj, takoj ko so se vrnili z nočnega dela, v samskem domu Tekstilindusa v Stražišču sedli h kartam ter do 12. ure kartali. Dimitrov je priigral 1800 din. Ko so kasneje v bifeju popivali, je Stanič hotel od Dimitrova nazaj priigrani denar, kar pa mu-seveda Dimitrov ni hotel dati. Ko se je kasneje od kosila vračal nazaj v samski dom, ga je Stanič dohitel in spet sta se prepirala zaradi zaigranega denarja. Ko sta bila že v domu, je na stopnicah Stanič Dimitrova udaril in zbil po tleh, mu zagrozil z žepnim nožem, da ga bo zaklal, če ne dobi denarja nazaj. Grožnje se je seveda Dimitrov ustrašil in pristal na to, da mu vrne 300 din. Ko pa je v svoji sobi iz omare jemal denar, je Dimitrov videl, da ima tam več denarja, zato ga je porinil proti postelji, sam pa je vzel iz omare 2500 din. Stanič se je kasneje zagovarjal, da mu je Dimitrov sam dal nazaj 700 din, vendar pa mu sodišče ni moglo verjeti, saj je imel Dimitrov zaradi njegovih udarcev kar precej modric, kar seveda nikakor ne kaže na to, da mu je radovoljno dal denar. Sodišče je Staniča obsodilo na-za-porno kazen enega leta in pol, pri odmeri kazni pa je upoštevalo, da ima Stanič družino in dva majhna otroka, da je sicer dober delavec in pa tudi to, da je Dimitrov končno tudi sodeloval v igri na srečo, zaradi česar je nato prišlo tudi do ropa. Ni pa seveda sodišče moglo spregledati, da je bil Stanič že obsojen in da je nagnjen k nasilniškemu obnašanju. Jesenice — V torek, 29. maja, j« v jeseniški bolnišnici umrl za posle dicami prometne nesreče Danije Škoda (roj. 1947) z Jesenic. Škoda s< je 25. maja ob 19.30 peljal po regio nalni cesti Jesenice —Poljane, mec vožnjo pa je v ovinku zapeljal s ep ste in padel ter hudo ranjen oblezvai TRČENJE V KRIŽIŠČU Kranj — V torek, 29. maja, neka po 16. uri se je v križišču Benedikov in Pševske ceste pripetila prometni nezgoda. Voznik kolesa z motorjen Mile Grgič (roj. 1960) iz Kranja j. peljal po Pševski proti Benedikov ulici. Ko se je bližal nepreglednem! križišču s prednostno Benedikov« cesto, kjer stoji tudi znak »stop«, j z Benedikove zavijal na Pševsko ce sto osebni avtomobil, vozil ga j Pavel Zofič (roj. 1933) iz Kranja Voznik je med zavijanjem na Pšei sko zapeljal preveč na sredino cest ter tako deloma Grgiču zaprl po Ta pa zaradi neprimerne hitrosti i mogel pravočasno ustaviti in je trč v avtomobil. Ranjenega so prepelja v Klinični center. NEZGODA NA PREHODU Kranj — V sredo, 30. maja, ol 8.50 se je na magistralni cesti pre< Elektrotehniškim podjetjem pripe tila prometna nezgoda. Voznik oseb nega avtomobila Milan Žitnik (rojei 1927) s Preske pri Tržiču je peljal p< Koroški cesti proti Naklem. Pre< zaznamovanim prehodom za pešc« je dohitel osebni avtomobil AMD, k je stal pred prehodom za pešce : vključenim smerokazom za zavija nje v levo. Po prehodu sta takra prečkali cesto 6-letna Maja Cesar ir njena mati. Voznik Žitnik je avto mobil pred seboj obvozil po desn strani deloma po vozišču deloma p< bankini in zadel Majo, ki je pra\ tedaj prišla po prehodu. Deklico sc z zlomljeno nogo prepeljali v Klinič ni center. Lik . Nevarnost gozdnih požarov Suša, ki že resno ogroža posevke in je izsušila tudi gozdove, je povečala nevarnost gozdnih in travniških požarov. Zato v gozdovih in na izsušenih travnikih ter v bližini suhega sena ali kozolcev ne kaže uporabljati ognja, prvrv tako pa je treba biti previden pri odmetavanju ogorkov. Vsaka neprevidnost in malomarnost se nam lahko hudo maščuje in povzroči veliko škodo. Prav tako je treba najbolj ogrožene predele nadzorovati. Statistika pove, da izbruhne največ gozdnih požarov med 8. in 19. uro. I. Petrič ?rS /~ SA ' ° maja' nekaJP<> i'4. uri je zagorel senik Marije Jasodu iCegelmci. Ogenj je uničil ostrešje, pogorelo je 3,5 tone sena naprava z Tkfh.l SZ°!P nekOJ T^0- D^o je poškodovano tudi ostre%eZZZ% Š^nf&fi* ZankGh 500000 dm- °*enJJe °^ok, kise ena senv gar:!ic) X"' -FoV7:rsUi kran/ski pokhcm gasil4 * Qtnnka Mlakarja v Kranju seje v organizaciji $D Triglav začel l"u * _____ . «» ■__i_______......a.. l-*\^teĆai* za^z'ačetnike vseh starosti. Na sliki: Najmlajši poslušajo nasvete ^Senih igrclcev tenisa, ki vodijo tečaj. - Foto. B. Malovrh UP NUDIMO VSE OPTIČNE IZDELKE - OČALA - SONČNA OČALA \/AM DALJNOGLEDE - LUPE - OSTALO OPTIKO VMM KINOKAMERE VSEH VRST - ALI PO NAROČILU FOTOAPARATE PRIZNANIH PROIZVAJALCEV IZDELUJEMO BARVNE SLIKE V 24 URAH FRANZ BUFFA sen CELOVEC, KRAMERGASSE 2 -TELEFON 82-8-72 TAKOJ PRI ZMAJU - SEMAFORSKI PREHOD GOVORIMO TUDI SLOVENSKO - SE PRIPOROČAMO GLAS16.STMN PETEK, 1.JUMJA 197S r HITRO PRIPRA VLJENO Moko, mleko in jajca dobro stepe-mo in osolimo. Slanino zrežemo na Široke rezine. Eno za drugo spečemo k9 omlet, tako da najprej na malo maščobe popečemo rezino slanine (če imamo teflon ponev, gre tudi brez dodatne maščobe), prelijemo z 1/8 testa in omleto z obeh strani rumeno zapečemo. Na koncu omlete posujemo še s peteršiljem. Po želji testo tudi malo popoprate, če imate raje bolj začinjeno jed. K omleti gre dobro zelena solata, ki smo ji dodali česna, čebule ali redkvice. Pa seveda tudi kozarec rdečega vina. Omleta s slanino Za 4 osebe potrebujemo: 250 g moke, 3/81 mleka, 4 jajca, 8 rezin mešane slanine in peteršilj Ta mesec na vrtu r Neprijeten vonj iz čevljev odpravimo, če jih redno zračimo in večkrat notranjost zbrišemo z vlažno krpo ali gobo. Vodi za navlaženje krpe prilijemo malo kalijevega hiperman-gana ali desola. Nasveti Platneno obutev (telovadni copati, tenis copati in podobno) po potrebi umijemo in očistimo s krtačo, ki jo namakamo v milnico ali v raztopino de-tergenta. Operemo tudi vezalke in gumijaste podplate. Suhe čevlje ali copate namažemo z dresingom ali s specialno pasto. Kislo smetano bomo imele vedno pri roki, če bomo vsak dan oblile žlico surovega mleka v lonček in mu vsak dan pri daj a le novo. Zgosti se v dobro smetano. , Mlad kruh se lepo reže, če nož prej nekoliko pogreje mo. Preostalo jajce ali rumenjak se ne osuši, če nalije-mo nanj mleka ali vode. Beljak dlje ohranimo, če lonček pokrijemo z mokro krpo in ga postavimo na hladno. Če si položimo čez tvor tanko belo mrenico izpod jajčne lupine, si bolečine zelo olajšamo. Gladiole začnemo bolj zalivati šele takrat, ko se prično kazati prvi cvetni poganjki. Ce ste počakali s sajenjem gladiol do začetka junija, boste imeli cvetje še v septembru. Za tako pozne pa moramo vzeti močnejše čebulice, ker majhne potrebujejo preveč časa za rast in bi dobili cvetove šele oktobra, ko je že nevarnost mraza. Mačehe, spominčice in marjetice sejemo v začetku junija. Najbolj preprosto je, če lahko sejemo v zaprto gredo in setev pokrijemo z okni. Pred setvijo zmešamo med zgornjo plast prsti nekaj vlažne šote. To pomaga, da se mlade rastline bolje ukoreninijo. Seme teh rožic je Lepo in poceni Za vroče poletne dni si bomo omislile odprto bombažasto obleko s cvetličnim vzorčkom. V pasu bo malce nabrana, ob strani jo bo stisnila zadrga. zelo majhno in upoštevati moramo, da bomo dobili slabotne rastline, če bomo sejali pregosto. Take so tudi neuporabne za presajanje na prosto. Zato semena potikajmo z kazalcem. Ce se nam je pa vseeno preveč posejalo, sejančke hitro razredčimo, čim so toliko veliki, da jih lahko primemo. Med posameznimi semeni naj bo vsaj 1 cm prostora. Vrtne jagode moramo med dozorevanjem dobro zalivati in dognoje-vati. Le tako bomo dobili dober pridelek. Mesečne jagode, ki neprestano cvetijo, pa potrebujejo poleg vlage tudi stalno preskrbo s hranilnimi snovmi. Pri obiranju jagod ne smemo pustiti na rastlinah nagnite in poškodovane plodove, sicer se bo gniloba razširila tudi na zdrave sadeže. Zato obirajte jagode z dvema košaricama: v eno odlagamo zdrave, v drugo pa nagnite plodove. Plevel uničujemo sproti. Ce ne bomo odločno iztrebili slaka in njivske preslice, nam bosta postala v vrtu prava nadloga. Vsak presličen poganjek v zemlji spodrežemo nekaj centimetrov globoko. Mnogo preslice na vrtu pomeni, da tlem primanjkuje apna. iz DOMAČE LEKARNE Proti nespečnosti Ce ne morete spati, poskusite nespečnost odpraviti z medno kuro: eno uro pred spanjem spijemo polagoma po požirkih skodelico čaja iz mešanice dveh ali treh zeli, ki smo ga dobro osladili z medom. Najbolj učinkovit bo črni bezeg, zdravilni jeglič, kamilice, šentjanževke in dišeče vijolice. Vendar pa v dneh, ko bomo delali to kuro, ne smemo uživati nobenega alkohola, ne kaditi, se ne razburjati in ne jesti težko prebavljive jedi. Pomaga pa tudi, če pred spanjem zaužijemo po dve žlički dobrega medu; nekaj časa ga zadržujemo v ustih, da se ogreje in pomeša s slino. MARTA ODGOVARJA Danica — Kranj Kupila sem blago za bluzo. Ker ne vem, kako naj bo narejena, vas prosim za pomoč pri izbiri modela. Stara sem 27 let, visoka 167 cm, težka pa 56 kg. Vzorec blaga vam prilagam v pismu. Odgovor Na skici si oglejte model bluze. Ima manjši ovratnik, zapenja se z drobnimi gumbi, ramena so podložena in podaljšana s sedlom, rokava in deli so nabrano všiti v sedlo. Rokava imajo v zapestju ozko manšeto, pentlja pa je široka 1,5 cm in je iz istega materiala. Se tudi vam zgodi, da ne veste, kaj bi skuhale? Pokličite kdaj pa kdaj na pomoč družino, vzemite v roke kuharico in idej bo za cel teden skupaj in še več. Mednarodno leto otroka Sprašujejo me: Zakaj leto otroka? Moj odgovor: 7aradi dveh milijard razlogov, katerih večina je mlajših od deset t! Zakaj leto otroka? Zato, ker so še marsikje na svetu otroci brez osnovnih pogojev za normalno otroštvo, za zdrav razvoj in učenje. Se celo dežele, ki živijo v izobilju, imajo v svoji sredi siromašne in izgubljene otroke. Otroke, ki so lačni! Zakaj leto otroka? Zato, ker ni razvoja brez ljudi, in današnji otroci bodo jutri državljani sveta. Če ne bomo ukrepali danes ter omogočili otrokom preživeti, jim damo mogočnost, da izkažejo vse svoje sposobnosti, ogrožamo njihovo ter naše življenje in svet, s katerim bodo jutri upravljali, naš svet. V mednarodnem letu otroka moramo pomagati osvetliti znanje, razumevanje in občutek dolžnosti, ki lahko spremeni nai svet, kajti nova doba je pred vrati in nove generacije čakajo, da jo prevzamejo v svoje roke. Popolnoma sem prepričan, da če bomo vsi skupaj delovali v duhu mednarodnega leta otroka, bomo resnično lahko zgradili srečnejši svet za vse otroke tega sveta. Taka je izjava izvršnega direktorja UNICEF Henrvja R. La-bouisseja ob mednarodnem letu otroka. V— Domovina Skozi okno je prijetno grelo sonce. Njegovi žarki so se uprli v uro, ki je stala na polici ob Katjini postelji in pravkar odbila sedem. Njeni kazalci so bili zlati, kakršna je bila reka Kolpa v domači deželi. Kadar je Katja pogledala kazalce, si je predstavljala, da stoji ob domači reki in ribice, ki poskakujejo v oj. V CEGGGGGGGG Katja je prejšnjo pomlad dopolnila sedemnajsto leto. Vseskozi je bila živahna in prijetna deklica. Zdaj pa nihče ne ve, po čem se ji toži. To vesta le sama in ura z zlatimi kazalci. Zadnje leto se je vse zasukalo. Ni bila več majhna deklica, ki bi se igrala z otroki po travnikih ob Kolpi in čakala na lepe jesenske dni. Postala je odraslo dekle. Vedela je, da tudi če se bo vrnila kdaj v domači kraj, se ne bo več igrala in ne bo lovila pisanih metuljev. Zato je postala žalostna in vsa njena živahnost se je zgubila v daljnih, tujih krajih Severne Amerike. Pred več kot petimi leti je prišla Katja v to deželo z materjo, očetom, bratom in s sestrami. Prvo leto ji ni bilo hudo. Znala se je hitro pi i Ugodi ti spremembam. Zdaj pa, po tolikih letih, se ji je vrnil spomin na domačijo. Mislim, da bo Katja kmalu spet našla prijetno domačijo ob Kolpi in jo spremenila v dom zase in za svojo družino. Vanda Perč, 7. č r osn. Kote Stane 2agar, K r .i n i Smo otroci 20. stoletja Vsak rod ima dobo, v kateri živi, za moderno dobo. Tudi mi tako mislimo. Vendar je dandanes na svetu še veliko nasprotij, ki ne sodijo v naš čas in so se ohranila iz prejšnjih dob. Družba bo morala še veliko narediti, da na svetu ne bo tako velikih socialnih razlik. Naie otroštvo se v marsičem razlikuje od otroštva malega S ŠOLSKIH KLOPI Otroci so naše največje bogastvo »Otroci so naše največje bogastvo!« pogosto vzkliknejo starši in rojstvo otroka je zanje največje doživetje. Ko so še v plenicah, venomer jočejo, želijo hrane, nežnosti, pozornosti. Ko malo zrastejo, tekajo po travnikih, trgajo cvetlice, ki jih podarijo svojim »otrokom«, pa naj bo to punčka ali medvedek ali pa psiček na Iro-lesčkih z vrvico, kakršnega sem tudi sama imela najraje. Toda, ali je res povsod tako lepo? Je bilo vedno otroško življenje tako brezskrbno? Ne, vemo, da še marsikje divja vojna, če že ne padajo bombe in rušijo hiie, lahko to vsak čas ljudje pričakujejo. Letalci opuščajo bombe in niti ne pomislijo, da bo morda prav ta bomba raztrgala enega, dva ali več otrok. Ne, v vojni ni časa za otroke. Vojna je kruta in neizprosna. Ne prizanaša nikomur, niti našemu največjemu bogastvu, otrokom. Mogoče se ti utrne solza, ko misliš nanje. Rad bi jim pomagal in ti je še bolj hudo, ko spoznaš svojo nemoč. NataSa Purgar. H č r. osn. lol« Stane 2agar. Kranj črnskega otroka še vedno živi v kuje se tudi od Če se je nekoč v dil otrok in če mogli nahraniti, smrti. Otroci v še vedno živijo v , katerega pleme zatiranju. Razli-otroštva nekoč. revni družini roga starši niso je bil prepuščen revnih predelih pomanjkanju in v stalnem boju za obstanek, na drugem koncu pa otrok brez sramu vrže kruh v posodo za smeti. V naši socialistični družbi je za otroke dobro poskrbljeno. Ce starši ne morejo preživljati otroka, jim družba nudi socialno pomoč. V tovarnah starši dobivajo tudi otroške doklade. V Jugoslaviji ima skoraj vsak otrok srečno otroštvo in to je podlaga za njegov nadaljnji duševni in telesni razvoj. Srečni pa niso tisti, katerih starši so preveč zaposleni ali pa se brigajo samo za materialne dobrine, za otroke pa jim ni mnogo mar. Večkrat zbiramo denar, ki ga potem damo za razne človekoljubne namene. Upam, da ga gre nekaj tudi za lepše otroštvo lačnih, revnih otrok. Ivi Kern, 7. a r. osn. šole Josip Broz-Tito, Predoslje Skrb za otroke Leto 1979 je organizacija združenih narodov razglasila za mednarodno leto otroka. V začetku leta so posamezni voditelji držav in organizacij dali posebne izjave, kaj je namen leta otroka. V prvi vrsti je treba poskrbeti za vse otroke sveta, posebno še v najrevnejših državah za hrano, čisto vodo in dostojno stanovanje. Mednarodno leto otroka mora postati središče zanimanja in skrbi za otroke. Seveda pa to še ni vse. Otrok potrebuje zdravstveno nego, predvsem pa ljubezni staršev in vseh drugih. Otroci morajo imeti pravico do izobrazbe in razvoja svojih sposobnosti. Deklaracija o pravicah otrok tudi pravi, da ima vsak otrok ne glede na raso, barvo, spol, vero ali narodnost pravico, da raste v svobodi in dostojanstvu. Upajmo, da bo mednarodno leto otroka precej pripomoglo k uresničitvi teh ciljev. Seveda pa ne smemo vsi čakati na druge. Vsak mora začeti pri sebi, kolikor more pač storiti. Damijana Uranič, 4. b r. osn. šole Simona Jenka v Naklem Koliko,c no >tetu takole srečnih »tmk: TO 1. JUNIJA 1979 Revizija 2. JUN. Mi Poročila "K Gucio in Cezar — otroSka serija "-5 Glasbena pravljica: Kvartet '-25 Z besedo in sliko — 0 Wilde: Mladi kralj - II. del !-40 Čarobno sedlo Ml Mali svet ;40 Po sledeh napredka 1 Voda, vir življenja — oddaja iz cikla Družbena samozaščita ; --30 Dokumentarna oddaja ■ 10 -J Janicki: Pota Poljske — TV nadaljevanka -40 Televizija brez trebuha :320 625 " ' HM Poročila "-55 Trilogija o davnih ćasih — IL del mladinskega filma •9-05 Naš kraj i 15 Risanka M& TV dnevnik "60 Offenbachove norčije — TV nanizanka ^•55 Hotel Pacifik — celovečerni film 2J0 TV dnevnik OUajaiki II. TV mreže: £25 Test M Poročila - *5 Jugoslovanska razstava v Pekingu •M6 Narodna glasba *» TV dnevnik P. L Čajkovski: Labodje jezero aJ» Poročila -*L10 Feljton . ^Zagreb - I. program: "JO Poročila •-35 TV koledar "«5 Akordi Kosova - festival otroške pesmi •*•*> Prizori iz družinskega življenja I*JO TV dnevnik "fl* Celovečerni film -*IJS TV dnevnik -1-50 Festival vojaških orkestrov 2J» V soboto zvečer 3. JUN. '-55 Poročila ♦•00 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor Šentvid *-» W. Mankowritz. Dickens iz Londona, TV nad. ''•25 Sezamova ulica, serijska oddaja HM Mozaik •'•30 Ljudje in zemlja ■IX Poročila i^-25 Katastrofe, dok. film Erike in krizanteme, oddaja o gojenju rož _17.STRAN.G LAS 15.05 Veseli tobogan: Ljubljana 16.00 Atletska tekmovanja za Hanžekovičev memorial 17..30 Poročila 17.35 Jazz na ekranu: Andrej Arnol 17.55 Športna poročila 18.00 Zadnji jezni mož, film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 D. Sušič: Tale, TV nadaljevanka 20.55 Berač na zlatem stolu (La Paz) 21.25 TV dnevnik 21.40 34. Športno prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja, reportaža 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Športni pregled Oddajniki II. TV mrele: 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 14.45 Test 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Filmska komedija TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Magnet, otroška oddaja 10.30 Miki miška 11.00 Folklorne skupine 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Lisjak, mlad. film 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Tale. TV nadaljevanka 21.00 Potovanja 21.30 TV dnevnik 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Športni pregled PONEDELJEK 4. JUN. 16.10 Kmetijska oddaja TV Beograd 17.10 Poročila 17.15 Vrtec na obisku: Nenavadna trgovina 17.35 Katastrofe, dok. film 18.05 Pravice in dolžnosti, izobraževalna oddaja 18.20 Na dan krvodajalcev 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Ž. Kozinc: Vida, TV drama 21.25 Kulturne diagonale 22.05 TV dnevnik 22.20 Sedanjost in zgodovina nekega sožitja Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Zgodbe o palčku A TEDEN NA TV Sobota Pavel Hajny je scenarij za film HOTEL PACIFIK napisal po znanem romanu Henryka Worcella, ki je 1936. leta predstavljal pravo literarno senzacijo, *aj so ga označili kot družbeni in moralni škandal. Danes filmska upodobitev tega romana pomeni predvsem dober dokument o preteklem obdobju. Sredi-iče dogajanja je krakovski hotel Pacifik, v ospredju pa je mladi natakarski vajenec Romek, ki mora na poti do svojega poklica prestati marsikatero grenko izkušnjo. Nedelja v Sloveniji smo se dogovorili, da bomo v tem srednjeročnem obdobju osušili 17.000 hektarov zamočvirjene zemlje. Čeprav je bilo v minulih treh letih precej zavzetosti, načrta ne uresničujemo dosledno in vprašanje je, ali bo slovensko kmetijstvo, ki vsako leto izgubi precej zemlje zaradi novogradenj, pridobilo toliko nove, da bo lahko nemoteno uresničevalo načrt pridelovanja in Prireje: V oddaji LJUDJE IN ZEMLJA bomo skušali dobiti odgovor na vprašanja, kaj smo naredili in kaj še moramo. V pogovoru bodo sodelovali pred-»tavniki zveze vodnih »kupnosti Slovenije, kmetijskih organizacij, kmetje in izvajalci del. ZADNJI JEZNI MOŽ je televizijski film o preprostem podeželskem zdravniku v Brooklynu 1936. leta. Poln je idealiz ma in požrtvovalnosti. Zanj ni prostega časa niti ne želi postati modni zdravnik. V takšni zasnovi nam besedilo Geralda Oreena ne predstavlja neke razburljive zgodbe, impak vsakdanjost, stvarnost moža, ki se zaveda *vojih dolžnosti. vlogi Milade Kalezič je na prvi pogled objektiven prikaz usode"nekega novinarskega članka. Članka, ki hoče govoriti o mladem delavcu, ki bolan in brez dela dolguje ogromno denarja. Je hemofilik in operacija rane na želodcu je celo brez tega draga zadeva. Kdo bo poravnal stroške in kdo bo vrnil fanta v življenje, ki ga je vreden? Kozinčeva igra ni preprosta zgodba o usodi novinarskega članka, ni samo prizadeta analiza razmer, ki dajejo gradivo za socialno kritično usmerjeno novinarsko pisanje. Junakinja Vida je tista, ki razširja vse v igri vzpostavljene odnose. Vidina zgodba, ki živi v zavesti slovenskega literarnega izročila in vedno znova izpričuje svojo vitalnost, je v K oz inče vi inačici stopila v neusmiljeni sedanjih ostrih robov. Sreda Zgodba tunizijskega filma POROKA se dogaja po končanem poročnem slavju, ko ostaneta mladoporočenca sama. Takrat se med njima začno kazati prvi nesporazumi, ki se kmalu sprevržejo v okrutno igro provokacij in agresivnosti. Odkrijejo se laži, mržnja, prezir. Razočaranje pa raste .. . Filmska podoba Poroke je nastala kot rezultat poprejšnjega gledališkega sodelovanja avtorjev in to se ji tudi pozna; v ospredju sta samo dve osebi, ves film je posnet v. stanovanju na enotnem prizorišču pa tudi besedni del filma kaže na zakone gledališke dramaturgije. 18.30 Miti in legende 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja . 20.35 Aktualnosti 21.05 Poročila 21.15 Celovečerni film T V Zagreb — I. program: 18.(K) Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Zgodbe o palčku 18.30 Miti in legende 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 J. Lubardič: Izvir. TV drama 21.05 Glasbeni trenutek 21.10 Srečanja, kulturna oddaja 21.55 TV dnevnik 22.10 Glasbena oddaja TV Ljubljana 5. JUN. 15.50 Poročila 15.55 Atletska tekmovanja za Zorkov memorial, prenos iz Maribora 17.55 Risanka 18.00 Folklora gora: CSSR 18.30 Obzornik 18.40 Pisani svet 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.45 A. Halev: Korenine, TV nadaljevanka 21.30 Karneval, baletna oddaja 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Pionirske TV novice 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.15 Včeraj, danes, jutri 21.35 Znanost 22.20 Beograjski festival jaz/.a T V Zagreb — I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Pionirske TV novic« 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualnosti 21.00 Celovečerni film 22.45 TV dnevnik 6. JUN. 17.40 Poročila 17.45 Z besedo in sliko: Moje akcije 17.55 Od slike do slike, serijska oddaja 18.25 Ne prezrite 18.40 Obzornik 18.50 Od vsakega jutra raste dan: Loče, Sveče 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Poroka 21.55 Kultura — igra velikih? 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 OtroSka oddaja 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Pop ekspres 21.30 Izbor v sredo 22.45 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 OtroSka oddaja 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Pop ekspres 21.30 Izbor v sredo 22.45 TV dnevnik 23.00 Dokumentarni filmi r Na pravkar zaprti Mur-kini razstavi pohištva VAS DOM ,79 na Bledu so pokazali tudi pestro izbiro vrtnih sedežnih garnitur. Pletene so se vedno med najbolj priljubljenimi. Sedaj jo lahko dobite v Murkini prodajalni pohištva v Lescah. Cena: 857,90 din za mizo 932,55 din za stol IZBRALI SO ZK MS Za vroče poletje bomo iskali le bolj hladne materiale. Tale ženska jopica NANA, ki so jo spletli pri Almiri, bo kot nalašč za to: v njej je veliko bombaža in viskoze in dovolj odprtega kroja je. V velikostih od 44 do 50 jih imajo v njihovi tovarniški prodajalni v Radovljici. Barve: beige, zelena, oker. Cena: 177 din in samo 141 do 159 din z majhno napako Včasih poleti raje sežemo po halji. Tole v surovi beli barvi iz mešanice bombaža in sintetike smo poslikali v Murkini MODI v Radovljici. Pas ima kombiniran s temnim usnjem. V velikostih od 38 do 46 jih imajo. Cena: 690 din Naš dojenček bo varno spravljen v takile spalni vreči. Raznih barv in vzorcev za velikosti od 1 do 4 let jih imajo v Zarjini specializirani otroški prodajalni KEKEC Na Jesenicah. Cena: 205 do 235 din 19.30 TV dnevnik 20.00 V ospredju, kulturna oddaj« 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Spomini, dok. oddaja 22.05 Zabavno glasbena oddaja 22.55 G. Lighetti: Pustolovščine, glasbena oddaja TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Mali svet 18.45 Zabavno glasbena oddeja 19.30 TV dnevnik 20.00 Hvala za pozornost. zabavno glasbena oddaja 21.00 A. Tolstoj: Trnova pot, TV nadaljevanka 22.15 Dosje naSega časa: Leto 1973 23.15 TV dnevnik 23.30 Nočna premiera Bogato izbiro žarov, navadnih in litoželeznih, tudi takih, ki se zlože kot knjiga in v avtu zavzamejo zelo malo prostora, imajo pri FUZI-NARJU na Jesenicah. Proizvod Standarda Osijek in iz uvoza. Cena: 346,10 do 627,50 din Pihano steklo je posebnost in novost na našem trgu, ki ga na Gorenjskem menda dobite le v Murkini PLETN1 na Bledu. Oblike so res nenavadne, vendar pa so ti svečniki, kozarčki, vazice itd. tudi uporabne. Cena: od 31 do 538,39 din Strogo kitajskega kroja je tale dvodelna obleka in povrhu ie iz prave kitajske svile. Na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU jih imajo. Barve: drap in rjasta na temni podlagi. Velikoati od 36 do 42. Vprašajte za model LOTUS. Cena: 1.316,75 din ČETRTEK 7. JUN. Četrtek Ponedeljek Televizijska igra Zeljka JfSJS ^n>A, režiji Ja- ne z a Drozga in v glavni PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR, nekdanji par tizanski invalidski pevski zbor, ki se je na pobudo Borisa Kidriča in pod diri gentsko roko Karla Pa horja rodil leta 1944 v va sici Planina na Kočev skem, praznuje letos svoj 35. jubilej. Koncert, ki ga je pripravil pod umetni škim vodstvom Radovana Gobca, Bojana Adamiča in Mirka Mahniča, bo TV neposredno prenašala iz hale Tivoli. FILM FILM ^^31 FILM FILM 16.55 Poročila 17.00 Gucio in Cezar, otroSka serija 17.10 Apokalipsa živali, dok. serija 18.00 Na sedmi stezi, Športna oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Čarobno sedlo, otroSka oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 35 let Partizanskega pevskega zbora, prenos 21.10 Tretja razsežnost 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Vabilo na potovanje, kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 ... gremo! 23.00 Poročila TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Vabilo na potovanje 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja J 20.50 Bombaški proces, II. del TV drame 22.05 Akcije 22.10 TV dnevnik 22.25 Zagrebški glasbeni bienale 8. JUN. 17.20 Poročila 17.25 Deček Skok, otroSka serija 17.40 Otroci kamnov. i mladinska nadaljevanka 18.05 Ročk koncert: Brothers Johnson 18.35 Obzornik 18.45 Noseča ženska, oddaja i/, cikla Človekovo telo 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandnu oddaja 20.00 Hvala /.a pozornost, zabavno glasbena oddaja 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Franc Ross na prostosti. »arijski film 21.50 TV dnevnik 22.05 625 22.26 Festival vojaških orkestrov Oddajniki II. TV mreže: 17 25 Test EMANUELA 17 40 TV-dnevnik v madžarščini 18. in 20. uri 18\00 TV dnevnik p&flSJfe, 18 15 Mah svet. otroSka oddaja KM AN L hl. A -is!45 Zabavno glasbena oddaja ^18. ir Kranj CENTER ™U.i!niJa amt"r barv fa"t BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE ob 15.30, 17.45 in 20. uri 2. junija amer. barv. fant. BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE ob 15.30, 17.45 in 20 uri. prem. hongkon barv. akcij. KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 22. uri 3. junija amer. barv. ris. POPAJEVA NOVA SERIJA ob 10. uri, amer barv fant. BLIŽNJA SREČANJA TRETJE VRSTE ob 14.30, 16.45 in 19. uri, prem amer. barv. pust. OPERACIJA ZEBRA ob 21.15 4. junija prem. amer. barv. BETSY ob 16.. 18. in 20. uri 5. junija amer. barv. BETSY ob 16, 18. in 20. uri .6. junija angl. barv. erotič. EMILY ob 16:, 18. in 20. uri 7. junija amer. barv. pust. OPERACIJA ZEBRA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 1. junija amer. barv. krim. DILIN-GER ob 16., 18. in 20. uri 2. junija franc. barv. kom. HOTEL NA PLAŽI ob 16. in 18. uri, angl. barv. fant. MOŽ, KI JE PRIŠEL NA ZEM LJO ob 20. uri 3. junija ital. barv. akcij. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 14. uri, ital. barv. erotič. drama EMANUELA -BELA IN CRNA ob 16. in 18. uri, prem. domač. barv. glasb. BRAVO MAESTRO ob 20. uri 4. junija amer. barv. akcij, drama SPOPAD V JETNLSNICI ob 16.. 18. in 20. uri 5. junija domači barv. glasb. BRAVO MAESTRO oh 16., 18. in 20. uri 6. junija hongkon. barv. akcij. KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO oh 16.. 18. in 20. uri 7. junija hongkon. barv. akcij. KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 2. junija slov. barv. MOJA DRAGA IZA ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. BETSY ob 22. uri 3. junija amer. barv. krim. kom. VELIKI AVTOBUS ob 15. uri, domači barv MOJA DRAGA IZA ob 17. in 19. uri, prem. hongkon. barv. akcij. KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 21. uri 4. junija angl. barv. fant. LJUDJE, IZGUBLJENI V ČASU ob 18. in 20. uri 5. junija angl. barv. krim. UGRABITEV ob 18. in 20. uri 6. junija franc. barv. kom. HOTEL NA PLAŽI ob 18. uri, angl. barv. krim. UGRABITEV ob 20. uri 7. i inija franc. barv. kom. HOTEL NA r>l,AŽI ob 18. in 20. uri Duplica 2. junija angl. barv. krim. UGRABITEV ob 20. uri 3. junija hongkon. barv. akcij. KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 15. in 17. uri, amer. barv. krim. DILINGER ob 19. uri 6. junija amer. barv. krim. OPERACIJA ZEBRA ob 20. uri 7. junija amer. barv. BETSY ob 20. uri Češnjica v Bohinju barv. erotič. drama BELA IN CRNA ob 2. junija ital. EMANUELA - 20.30 3.junija amer. barv. akcij. SPOPAD V JETNLSNICI ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA kom. NAVIJAČICE KONG KONG Tržič 2. junija angl. barv. fant. LIUDJK. IZGUBLJENI V ČASU oh 18 in 20 uri. prem. amer. barv. pust. OPERACIJA ZEBRA ob 22. uri 3. junija angl. barv. fant. LJUDJE, IZGUBLIENI V ČASU ob 15. in 17 uri. prem. franc. barv. kom. HOTEL NA PLAŽI ob 19. uri. prem. amer. barv. BETSY ob 21. uri 4. junija prem. hongkon barv. akcij. KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 18. uri, domači barv glasb. BRAVO MAESTRO ob 20. uri 5. junija franc. barv. kom. HOTEL NA PLAŽI ob 18. in 20. uri ti. junija ital. barv. erotič. drama BELA IN CRNA ob barv. erotič. drama BELA IN CRNA ob 1. junija amer ob 18. in 20. uri 2. junija jap. fantast. KING JE POBEGNIL ob 18 in 20. uri 3. junija jap. fantast. KING JE POBEGNIL ob 18. in 20. uri 5. junija nem. komed GRŠKE SMOKVICE ob 20. uri 6. junija amer. krim. PRLSLI SO Z NOČJO ob 18. uri, nem. komed. GRŠKE SMOKVICE ob 20. uri 7. junija nem. komed. GRŠKE SMOKVICE ob 20. uri 3. junija domači barv. vojni BOSKO BUHA - RAČUNAJTE NA NAS ob 17. in 19. uri 4. junija ital. barv. krim. SMRTONOSNE ROŽE ob 17. in 19. uri 5. junija ital. barv. krim. SMRTONOSNE ROŽE ob 17. in 19. uri 6. junija amer. barv. pust. UMAZANA MARY IN NORI LARRY ob 17 in 19. uri Jesenice PLAV2 1. junija amer. barv. GRIZLI ob 18 m 20. uri r,£J^niJa ital barv SMRTONOSNE ROZE ob 17. in 19. uri 3.junija ital. barv. SMRTONOSNE ROZE ob 18. in 20. uri 4j'unija domači barvni BOSKO PoU-H£«- RACUNAJTE NA NAS ob -18. in 20. un 5junija domači barvni BOSKO BUHA - RAČUNAJTE NA NAS ob 18. in 20. uri ^T7AJ.u^'Ja amer barv DEKLE ZA SLOVO ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana .,.2JS2il* amer barv ALEJA PREKLETIH ob 19.30 3. junija amer. barv. TA AMERIKA oh 19.30 Kranjska gora 2. junija amer. barv. TA AMERIKA ob 20. uri 6. junija ital. barv. SMRTONOSNE RCČE ob 20. uri Radovljica 1. junija gledališka predstava iiW'JK,flnem^amer- barv KAČJE JAJCE ob 18. in 20. uri 3. junija franc. barv. zabav CE SKA hE S,LSKZ ,PL0T * ift^f jLg! barv. LJUBICA ob 20 uri JAJCEnoJba20neuri 8mer barV KAČJE 6. junija jug. barv. LJUBICA 20. uri 7. junija jug. barv ob KONG POU- Železniki OBZORJE iJJSSfe. Jap fan«ast. KING JE POBEGNIL „1,18. in 20. uri C,;-J"niia J"K drama VONJ SKEGA CVETJA ob 20. uri ,,i.3i';!UniJaa,,amer komfč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Weekend 20.00 Sobotni zabavni večer 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Staneta Mancinija 16.00 Naš podlistek M. de Montaigne: O knjigah 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (Studio Koper) Radio Triglav Jesenice UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 MHz — Gorenjesavska dolina 103,8 MHz - Jesenice in okolica loo.b MHz src Jnji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila -obvestila - 16.30 Kulturna oddaja - Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila -obvestila, 16.30 Kam danes in jutri — Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa i., smo se uklonili — Koled. ir važnejših dogodkov iz p> eteklosti -Reklame - Nedeljska kronika — obvestila — 12.00 Ce iti tke - Morda vas bo za nmalo t onedeljek: 16.03 Lokal.ia poročila -obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled -Morda vas ,)o zanimalo -Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Naš obzornik - Morda vas bo zanimalo - Po domače za 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigr;. 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 SOS - V soboto obujamo spomine ... 21.30 Ročk and roil v vsako slovensko vas 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Promenadni koncert 10.50 Literarni dopoldan 11.30 Na ljudsko temo 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno 16.45 Glasba je... glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe — Angleške, italijanske in španske pesmi 16. in 17. stoletja 19.30 Nove prevodne strani K. Vonnegut: Klavnica št. 5 19.50 Glasbena medigra 20.00 Modest Musorgski: Boris Godunov: prolog, 1. in 2. dejanje 22.00 Sobotni nočni koncert 22.50 Literarni nokturno A. Halev: Korenine NEDELJA 3. JUN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke Vesna Parun: Otroška rapsodija 8.52 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 »Kar znaš, to veljaš« 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske Proizvajalce ihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Pri vas doma 16.20 Gremo v kino 17.05 Popularne operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra Marjan Marine: Dediči, 8. epizoda 18.35 Glasbeni intermezzo 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT - Studio Novi Sad Glasbena tribuna mladih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 0.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — šport, glasha in še kaj 19.30 Stereorama 20.30 Radio Student na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasha in konec oddaje Tretji program 19.05 Karta več za večer z moskovsko filharmonijo 21.05 Sodobni literarni portret Sinkiči Tabahaši 21.25 Christoph VVillihald Gluck: Odlomki iz opere Orle j in Lvridika 22.15 Iz jugoslovanske solistične literature PONEDELJEK 4. JUN. Prvi 4.30 8.08 8.25 8.40 9.05 9.45 10.05 12.10 12.30 12.40 13.00 1.1.20 u 3Q 14.05 14.25 16.36 16.00 17.00 18.00 18.25 19.25 19.35 19.45 20.00 21.05 22.20 program Dobro jutro! Z glasbo v dober dan S. Rahmaninov: Capriccio na ciganske teme za orkester, op. 12 Ringaraja Izberite pesmico Z radiom na poti Turistični napotki za naše goste iz tujine Rezervirano za . .. Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti — dr. Jože Korošec: Čiščenje posevkov za pridelovanje v Sloveniji Pihalne godbe na končen nem odru Danes do 13.00 - Iz naših krajev Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam .. . Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Od melodije do melodije Vrtiljak Studio ob 17.00 Naša glasbena izročila Zvočni signali Obvestila in zabavna glasba Lahko noč, otroci! Minute /. ansamblom Dobri /.ndnei lz naše diskoteke Glasha velikanov Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križem kraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu Iz najnovejše produkcije kvarteta Toneta Janše 16.40 Od ena do pet 17.35 Izpartitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza Art Tatum - Jelly Roll Morton 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretji program 10.05 Plesi in spevi 10.40 Aktualni problemi marksizma 11.00 En sam, za dva. za tri... 11.50 Človek in zdravje 16.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 16.20 Tako muziciraj«). . . 17.35 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 18.20 Srečanja s lovenskimi skladatelji... 20.00 Literarni večer W. Blake: Veliki sanjači... I 20.40 Z našimi opernimi pevci 12.45 Razgledi po sodobni glasbi: Svetovni glasbeni dnevi 1978 v Helsinkih 22.50 Literarni nokturno C. Potokar: Pesmi Is. JUN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih šol Glasbena šola Franc Šturm Ljubljana 9.05 Z radiom na poti 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Sla vica Sikovec: Intenzivno vinogradništvo zahteva sodobno kletarjenje 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Od melodije do melodije 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 L. M. Skerjanc: Sest improvizacij za klavir 18.15 Iz koncertov in simfonij 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času (S. Mokranjac: Rukoveti — 6,9 in 11) 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala 21.05 Radijska igra Arthur Miller: Maček in mojster klepar 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 0.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 V ritmu svvinga .. . z orkestrom Tommv Dorsev 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 Diskomentalnost 17.35 Iz partitur orkestra Norman Candler 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Sobotni zabavni večer 21.30 Rezervirano za novo 22.00 Pesmi svobodnih oblik 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec- oddaje Tretji program 10.05 Radijski operni list Modest Musorgski: Boris Godunov 3. in 4. dejanje 10.40 Radijska šola !■ srednjo stopn |o Od steze ilo orbite 1 1.10 Moment musical 1 1.40 Tekoča repri/a 16.00 Radijska šola za srednjo stopnjo Od steze do orbite 18.30 Predstavljamo vam opero »Bitka pri Legnanu« Giuseppa Verdija 18.05 Narava in človek prof. dr. Marjan Rejic: Biološki vidik čiščenja odpadnih voda 18.20 Minute za pianistko Dubrovko Tomšič-Srebotnjakovo 19.00 Z našimi solisti -Zdenka Novak, klavir - Vili Petrič. trobenta 20.00 Deseta muza 20.20 Pariški glasbeni večeri Koncert » Francoskega nacionalnega orkestra: dirigent Lorin Maazel 22.00 Karol Szvmanovvski Koncert za violino in orkester št. 2, op. 61 22.20 Skupni program JRT Jugoslovanska glasba J 6. JUN. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Franc Habe: Kaj moramo vedeti za uspešno vzrejo pujskov 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Od melodije do melodije 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Škatlica z godbo 1 18.30 Odskočna deska - Bojan Kovač — harmonika 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja 20.00 Naš gost 20.15 Koncert za besedo — večer 20.40 Samospevi Marjana Kozine (Poje altistka Milka Evtimova) 21.05 Giacomo Puccini: Odlomki iz opere »Madame Butterflv« 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo McCox Tvner - Leszek Zadlo 0.05 Nočni program - glasba — Radio Maribor Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 S solisti in ansambli JRT 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17,40 Iz partitur orkestra Hans Carste 18.00 Progresivna glasba 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Zvočni portreti - David Holland in Miles Daviš 21.00 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba in konec oddaje Tretj 10.05 11.00 11.40 16.00 16.20 17.00 17.49 18.05 18.15 19.30 19 45 20.00 22.10 22.50 i program Se pomnite tovariši Na krilih petja loseph Havdn: Klavirski trio v Es-duru Zborovska glasba našega preporoda Ars antiqua Sonata 20. stoletja — Josip Slavenski. Bohuslav Martinu, Bruno Bjelinski Ludwig van Beethoven: Variacije na Mozartovo temo »Ein madehen «Kler weibchen« Mednarodna ladijska univerza Stereofonski operni končen Izbrana proza L. F. Roces: Nasmehnila si i« Glasbeni predah Večer simfoničnega orkestra RTV Ljubljana V nočnih urah Literarni nokturno K. Jamis: Pesmi ČETRTEK 7. JUN. Prvi 4.30 8.08 8.30 9.05 10.05 12.10 12.30 12.40 program Dobro jutro! Glasba /a dobe) dan Mladina poje Mladinski pe\ aki lest ivaI V Celju 1979: Zmagovalci m nagrajen« i Z radiom na poti Rezervirano za Znane melodije Kmetijski nasveti ing. Anton Kranj« O rojenju Od vasi do v asi 13.00 Danes do 13.(X) -Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Enajsta šola 14.20 Koncert za mlade poslušalce1 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 0 združuje za nedoločen čas, s poskusno dobo po sporazu- ^Xtelj^l7i^ev' f5tadnn°eVbnnaanna8lov: GP MEGRAD SjJTElmonrBled, komisija za medsebojna razmerja. O izidu l^obvetSeni v 15 dneh po končani objavi. L- mi NA ples **« t hotelu Jezero ob 20. un *Jeriek ob !»-"Vekcija ob 19. uri iS^rVSSSSn domu igra skup,- 1*««« v hotelu Jezero ob zu. u v nedeljo, vejici Blejski kvintet •»e»eiobl6. uri- Kopanje Na Bledu lahko zaplavate v zaprtih bazenih hotelov Toplice. Park in Golf, če pa vas hladna voda ne moti, pa tudi v jezeru. Temperatura vode ob 13. uri je bila v teh dneh od 1». do 20 stopinj C. Predlagamo izlet na Talež Na Talež, prelepo razgledno točko na robu Jelovice, se lahko pripeljete. Priporočamo vam, da avto pustite kar v Radovljici. Po cesti proti Lancovem boste prišli do gostilne Cajhen, kjer se začne peš pot na Talež. Do koče radovljiških lovcev je eno uro in pol zmerne hoje. Tam se vam bo odprl prelep razgled na Stol, Karavanke. Pokljuko, Jeseniški rovt, Ribno, Bled, Savo... V koči, ki je odprta vsak dan, razen ob četrtkih, se boste lahko okrepčali z domačimi dobrotami. Ce ste si zaželeli sveže postrvi ali morda prekmurske gibanice, vam priporočamo obisk gostilne Aleft na Brejru ob Savi. Na senčnem vrtu ali V prijetno urejenih prostorih vam bodo postregli tudi z drugimi dobrotami domače kuhinje. V gostilni, ki je odprta vsak dan, razen v četrtek, od 10. do 22. ure, lahko kupite tudi dovolilnico za ribolov v bližnji Savi. dhod 21. junija posebni vlak dne 9. junija BENETKE MEDNARODNA PROMETNA RAZSTAVA V HAMBURGU Informacije in prijave v TIC, turistična poslovalnica v Ljubljani, tel. »11-851 JELOVICA lesna industrija Škofja Loka razpisuje v sredo, 6. junija 1979, ob 14. uri javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev TOVORNI AVTO TAM 5000 KOMBI ZASTAVA 430 K AVTODVIGALO COLES RAZNI MIZARSKI STROJI PISARNIŠKI STROJI IN POHIŠTVO ELEKTROMOTORJI Licitacija bo na obratu Stari dvor. Ogled osnovnih sredstev bo možen 5. in 6. junija od 11. do 14. ure. alpetour tozd potniški promet Kranj OBVEŠČA da s 1. 6. 1979 uvaja novo linijo ob sobotah, nedeljah in praznikih na relaciji LJUBLJANA -POKLJUKA Zaradi zapore ceste na odseku Zatrnik —Pokljuka bo avtobus vozil iz Bleda preko Boh. Bele. Bitnje, K. Jereke, Gorjuš do Pokljuke — Šport hotela. Odhod avtobusa iz Ljubljane je ob 7. uri in prihod na Pokljuko ob 9.25. Povratek je ob 17.15 z prihodom v Ljubljano ob 19.47. Se priporoča ALPETOUR Uprava javne varnosti v Kranju, Cesta jla 7, razpisuje javno dražbo — licitacijo za naslednja osnovna sredstva: - osebni avto VW 1200, leto izdelave 1974, izklicna cena 19.500,00 din (poškodovan), — osebni avto Z-101, leto izdelave 1975, izklicna cena 35.000,00 din, — osebni avto Z-750, leto izdelave 1975, izklicna cena 8.000,00 din (poškodovan), š — 2 osebna avtomobila Z-750, leto izdelave 1974,1975, izklicna cena 12.000,00 do 15.000,00 din, - 4 mopede COLIBRI V-14, izklicna cena od 1.800,00 do 4.000,00 din, - avto Zastava 430 K, leto izdelave 1974, izklicna cena 20.000,00 din Hkrati bo razprodaja razne pisarniške opreme, fotoaparatov, telefonov in druge tehnične opreme. Licitacija bo v sredo, 6. junija 1979 v garaži UJV Kranj (za stavbo SO Kranj) za družbeni in zasebni sektor ob 14. uri. Interesenti lahko ogledajo predmete eno uro pred pričetkom licitacije. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % polog od izklicne cene. delovna organizacij« emona merkur trgovina - proizvodnja Ijubtjana, trg revolucije 1 Komisija za delovna razmerja maloprodaja Ijubljana, kersnikova 2 VABI K SODELOVANJU za nedoločen čas DELAVKO ZA PRODAJO PIJAČ, NAPITKOV IN TOPLIH OBROKOV v marketu Škofja Loka in Stražišče Pogoj: K V točajka Prednost pri izbiri imajo kandidati z izkušnjami na enakih ali podobnih delovnih področjih Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov Emona Merkur, Služba za kadrovsko in splošno dejavnost, 61000 Ljubljana, Trg revolucije 1 Kandidate bomo obvestili o izbiri v 1 5 dneh po zaključenem roku za sprejemanje prijav lesnina proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Titova 51 sprejme po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA n. sub. o. Ljubljana 3 UČENCE V UK V GOSPODARSTVU za poslovno enoto »LESNINA« KRANJ - POHIŠTVO s sedežem v Kranju - PRIMSKOVO s tem, da bosta dva učenca opravljala praktični del pouka v prodajalni v Kranju, eden pa v prodajalni na Jesenicah. Pogoji: — uspešno končana osemletka ali prvi letnik Šole za prodajalce, poskusna doba 1 mesec. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene ponudbe na naslov: »LESNINA« trgovina KRANJ - POHIŠTVO, 64000 KRANJ -PRIMSKOVO do vključno 16. junija 1979. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega organa. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. Kranj, c. jla 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oz. naloge: TOZD MLEKARNA KRANJ 1. ELEKTROTEHNIKA ALI OBRATNEGA ELEKTRIČARJA (ponovna objava) za opravljanje del vzdrževanje in popravila električnih naprav in napeljav v obratu in pomožnih prostorih Posebni pogoji: dve oziroma štiri leta delovnih izkušenj, zaželjen je izpit za upravljača parnega kotla z mehaniziranim kurjenjem, 2-mesečno poskusno delo TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF 2. DELAVCA za opravljanje del točenje ročk, sodov in cistern Posebni pogoj: — odslužen vojaški rok; delo je v dveh izmenah TOZD KLAVNICA KRANJ 3 KV VOZNIK MOTORNIH VOZIL za vožnjo tovornjaka Posebni pogoj: eno leto delovnih izkušenj TOZD KMETIJSTVO KRANJ 4 KMETIJSKEGA INŽENIRJA - vrtnarska smer (ponovna objava) za delovne naloge organiziranje in vodenje delovišča Vrtnarija Posebni pogoji: tri leta delovnih izkušenj v vrtnarstvu 5. KV MEHANIKA KMETIJSKIH STROJEV ALI AVTOMEHANIKA v Mehaničnem servisu v Šenčurju (2 delavca) za delovne naloge servisiranje in vzdrževanje kmetijskih strojev Posebni pogoji: eno leto delovnih izkušenj pri popravljanju kmetijske mehanizacije, vozniški izpit B kategorije, poznavanje agrotehnike, odslužen vojaški rok Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2 Kranj, v 15 dneh po objavi. G L, A S 20. STRAN PETEK. 1. JUNUA 1971 Odbor za delovna razmerja KEMIČNE TOVARNE PODNART objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 KEMIJSKEGA TEHNIKA za delo v razvojni službi 2. FAKTURISTA za delo v komercialni službi 3. K ali PK KUHARICE 4. SNAŽILKE Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečno poskusno dobo. Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. Delovna organizacija Slikopleskarstvo Škofja Loka opravlja po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge 4 KV SLIKOPLESKARJEV in 4 UČENCEV ZA SLIKOPLESKARSKO STROKO Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti v 15 dneh na Komisijo za delovna razmerja v delovno organizacijo. RAZPIS NAGRAD SKLADA STANETA SEVERJA ZA LETO 1979 V skladu s pravilnikom Sklada Staneta Severja razpisuje upravni odbor Sklada za leto 1979 naslednje nagrade: 1. dve nagradi za igralsko stvaritev v slovenskem poklicnem gledališču, 2. nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču, 3. nagrado za igralsko stvaritev študenta AGRFT, ki se praviloma podeljuje kot štipendija. V poštev pridejo igralske stvaritve, ki sp nastale v času od 15. novembra 1978 do 15. novem bra 1979 in ki ustrezajo pogojem pravilnika Sklada. Pri amaterskih igralskih storitvah se upošteva tudi uspešno in kvalitetno večletno delo. Kandidate predlagajo z ustrezno pismeno obrazložitvijo poklicna gledališča, republiško združenje slovenskih dramskih umetnikov, SGRFT in ZKPO Slovenije. Vsak predlagatelj lahko predlaga največ dva kandidata. Predhodne možne prijave lahko predlagatelji pošljejo sproti, dokončno prijavo pa najkasneje do 16. novembra 1979. Žiriji Sklada mora biti omogočen pravočasni ogled predlagane predstave. Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 1979. Prijave pošiljati na sedež Sklada: AGRFT, Ljubljana, Nazorjeva 3. MERKUR VELEZELEZNINA KRANJ VELIKA IZBIRA KOLES V MERKURJEVIH PRODAJALNAH IDEALNO PREVOZNO SREDSTVO BREZ PARKIRNIH PROBLEMOV ZA SLUŽBO IN REKREACIJO ZDAJJEČAS — DASI KUPITE KOLO GLOBUS ELEKTRO-MOTO BLAGOVNICA ŽELEZNINA - KRANJ - RADOVLJICA - ŠKOFJA LOKA - GORENJA VAS PLAČLJIVO TUDI Z OBVEZNICAMI POSOJILA ZA CESTE KUPON ŠT. 1 EZ. AA/ Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih delavcev in sklepa sej komisij za delovna razmerja TOZD Smuči in DS Skupne službe objavljamo dela in naloge TOZD SMUCl 1 SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA DSSKUPNESLU2BE 2. VODENJE RAČUNOVOD8KEGA ODDELKA 3. VODJE OBRAČUNA TOZD 4. KNJIŽENJE POMOŽNIH KNJIG 5 VODENJE ODDELKA FINANC 6. REFERENTA DEVIZNIH PRILIVOV 7. KONTROLORJA SREDSTEV 8. POMOŽNEGA ANALITIKA PAS Pogoji: višja izobrazba kemijske smeri, 2 leti prakse in pasivno znanje 1 tujega jezika ali srednja izobrazba kemijske smeri, 4 leta prakse in pasivno znanje 1 tujega jezika. Poskusno delo 3 mesece, višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. srednja izobrazba ekonomske, splošne ali administrativne smeri. Poskusno delo 2 meseca. višja izobrazha ekonomske ali pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece: višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj in pasivno znanje 1 tujega jezika ali srednja izobrazba ekonomske smeri. 5 let delovnih izkušenj in pasivno znanje 1 tujega jezika. Poskusno delo 3 mesece. 7. srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri in 5 let delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. 8. srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje sklepajo delavci za nedoločen čas z izjemo pri delih in nalogah referenta deviznih prilivov, kjer se sklepa delovno razmerie za določen čas zaradi nadomestitve odsotne delavke. Pismene prijave sprejema kadrovska služba ELAN, tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dni od objave. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave. 1. 2. 3. 6. J. TOZD Trgovska mreža v sestavi Industrijskega kombinata Kranj objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCEV — v Kranju (tri) — v Ljubljani (dva) Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti dokončano šolo za prodajalce. Kandidat bo sprejet na 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj prošnje pošljejo ali dostavijo osebno v kadrovski oddelek Planika Kranj v 15 dneh po objavi. Komisija za delovna razmerja pri TOZD Komunala Radovljica Ljubljanska 13 objavlja prosta dela in naloge 1 DVEH VODOVODNIH INSTALATERJEV 2 DVEH VAJENCEV ZA VODOVODNE INSTALATERJE Pogoj: pod 1.: poklic vodovodnega instalaterja z 1 letom delovnih izkušenj. poskusna doba 3 mesece, pod 2.: dokončana osemletka. Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih je treba poslati v 15 dneh na naslov Komunalno gospodarstvo Radovljica. TOZD komunala Radovljica, Ljubljanska 13. Na podlagi sklepa 12. redne seje Komisije za delovna razmerja za Delovno skupnost skupnih služb Alpina Žiri objavljamo prosto delovno opravilo ORGANIZATORJA IZOBRAŽEVANJA Kandidati za razporeditev na navedeno delovno opravilo morajo izpolnjevati naslednje pogoje: organizator izobraževanja, učitelj, I rffietovnih izkušenj na področju .zobraževanja w>. n-«« miAliite na naslov: ALPINA tovarna obutve Kfo.no IZSZ**S"».. .41» Žiri v rok« 1» dni od do,- va objave. L Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 ŠKODNE MANIPULACIJE V ODDELKU AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ 2. NABAVE IN IZDAJE PISARNIŠKEGA MATERIALA (EKONOMA), hišniška dela in arhiviranje dokumentov. Poleg splošnih pogojev se za opravljanje navedenih prostih del zahtevajo Se naslednji posebni pogoji: pod 1.: — srednja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj, pod 2.: — poklicna šola tehnične smeri in šoferski izpit B kategorije ter dve leti delovnih izkušenj. Delo se združuje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. K prošnji za sklenitev delovnega razmerja je potrehno priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis. Rok za prijavo poteče 15.dan po objavi tega obvestila. Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj, Oldhamska c. 2. Zaželjeno je, da kandidati prinesejo prošnje osebno. tovarna prešitih odej p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 80 poslovni odbora objavlja prosta dela in naloge 1. 2 K V ŠIVILJE 2. 2 ADJUSTTRK IZDELKOV (za določen čas — 6 mesecev) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: šivilja z dokončano poklicno šolo; pod 2.: nedokončana osnovna šola. Delo je ročno in se opravlja stoje ob delovni mizi. Za objavljena prosta dela in naloge šivilje je določeno poizkusno delo ki traja 1 mesec. Delovni čas poteka v dveh izmenah. Pismene prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi oglasa, lahko pa izročite prijave osebno vsak dan od 6. do 14. ure, razen v sobotah. TUSCH RICHTER K. G. Velika trgovina z rabljenimi in novimi stroji 84 Regensburg Greflingerstrase 53 Telefon: 0941 /57001 v Skladišče strojev 8401 Obertraubling Telefon: 0941 /2754 Obrtniki! Nudimo vam vseh vrst rabljene stroje za kovinsko stroko in tudi nove Bolgarske stroje po zelo ugodnih cenah. Pridite v Regensburg! Toplo se priporočamo! ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke Delovne skupnosti skupnih služb Kranj ponovno razpisuje B^tS^LEi*'deIavcev 8 po'ebn,mi "»«">'"«" 1. VODJE SLUŽBE ZA PLANIRANJE 2. VODJE FINANČNE SLUŽBE in objavlja prosta dela in naloge 3. VODJE KADROVSKEGA ODDELKA 4. VODJE ODDELKA ZA INFORMACIJE Kandidati morajo pole* splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati Se naslednje Pogoje: ood 1 • viaoka šolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri. 5 let ustreznih delovnih izkušenj, »od 2 ' viaoka Solaka izobrazba ekonomske smeri, 5 let uatreznih delovnih izkušenj. Za dela pod točko 1. in 2. traja mandatna doba 4 leta. ood S ' viaoka iolska izobrazba družboslovne smeri, 3-letne ustrezne delovne izkušnje ood 4 : viaoka lolaka izobrazba družboslovne smeri, " 3-letne uatrezne delovne izkušnje. Kandidati morajo izpolnjevat! tudi pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj. ■ e,,n za Pb>ea« prijave z dokaaill o iapolnjevanlu pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh £Td5«*» ■* »•*Iov: ,-kra «>«kfomenanlka Kranj. Kadrov.ka služba, Savska loka 4. Banritd-** bodo o iablri obveieeni v 60 dneh po končanem razpisnem roku. Gorenjski muzej v Kranju odproda v skladu s 85. členom statuta, ODPISANO FOTOGRAFSKO OPREMO — aparati, fleš, sušilnik itd. Ogled in odkup sta možna v sredo, 6. junija 1979 ob 10. uri v upravi muzeja, Kranj, Tavčarjeva 43/1. POZD ORODJARSTVO Šenčur, Mlakarjeva 63 objavlja prosta dela in naloge: 1. 2 ORODJARJEV 2. STRUGARJA Pogoj: — končana poklicna šola, zaželena praksa in odsluženi vojaški rok. Zaposlitev je možna takoj. Komisija za delovna razmerja MODNE KONFEKCIJE KROJ Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati 5e naslednje pogoje: — da ima popolno ali nepopolno osnovno Solo, — da bo 2 meseca na poskusnem delu. DO s stanovanjem ne razpolaga. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po prejemu sklepa o biri. eni iz- Združena lesna industrija Tržič razpisuje prosta dela in naloge FAKTURISTA Pogoj: — končana srednja ekonomska šola, — 1 leto delovnih izkušenj. Delo je za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. OBČINSKA SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge strokovnega sodelavca upravno-tehničnih opravil Pogoji: — srednja ali višja šolska izobrazba ekonomske, upravne ali gradbene smeri, — prednost imajo kandidati, ki imajo nekaj prakse v komunalni dejavnosti, — prijave z dokazili o strokovnosti sprejema izvršni odbor občinske samoupravne interesne skupnosti Šk. Loka, Spodnji trg 40, 15 dni po objavi. Informacije dobite osebno ali po telefonu 60-473. .21. STRAN O SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Remont Kranj razpisuje na podlagi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge tehničnega vodje Zahtevani pogoji: višja ali srednja izobrazba tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj ter moralnopolitična neoporečnost. Za opravljanje navedenih del bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih Doffoiev uandidatf Došlfoin v i k Loka — dokazi« o7z^l„jeVaTu8°z.hd,08ed^jih delo™i» «« kadrov9ki o^.n^^^^^SS.P- Lok. -Pri^«ebg°a™0kkaandidate <*«*»« -jpozneje v 6» dneh po izteku GLAS CP Glas Kranj objavlja na osnovi sklepa UO DO razpis dveh štipendij za šolsko leto 1979/80 za redni študij 1. NA FAKULTETI ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO - SMER NOVINARSTVO 1 ŠTIPENDIJA Prednost pri izbiri imajo družbenopolitično aktivni kandidati ter z boljšim dosedanjim učnim uspehom. Kandidati naj ob prošnji za podelitev štipendije (na predpisanem obrazcu 1,65) predložijo še dokazila o svoji družbenopolitični aktivnosti, zadnje šolsko spričevalo (ali potrdilo fakultete o do sedaj opravljenih izpitih) ter potrdilo o premoženjskem stanju družine. 2. NA POKLICNI GRAFIČNI ŠOLI 1 štipendija — končana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom. Starost do 17 let. Dokazila o izpolnjenih pogojih naj kandidati skupaj z vlogo do o 16. 6. 1979 na naslov: C P Glas, Kranj, Moše Pijadeja ipisom za štipendiie. Pogoj: stavijo do 1/III s pripisom za štipendije. Upravni odbor ČP Glas Kranj Vzgojni zavod v Preddvoru pri Kranju razpisuje prosta dela in naloge za: 1. SPECIALNEGA PEDAGOGA Pogoj: višja strokovna izobrazba pedagoške smeri za delo z otroci z motnjami vedenja in osebnosti, za nedoločen čas. 2. RAČUNOVODJE Pogoj: srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj na področju vodenja RFS, za nedoločen čas. Kandidati priložijo prijavi dokazilo o zahtevani izobrazbi in ustreznih delovnih izkušnjah. Rok prijave na razpis je 15 dni. Izbrani kandidat bo obveščen v 15 dneh po preteku roka za razpis. Nastop dela po dogovoru. Prijave pošljite na upravo zavoda. . Jelovico Škofja Loko JELOVICA lesna industrija Škofja Loka odbor za družbeni standard in izobraževanje <» učence visokih in višjih šolskem letu 1979/80: UČence Plenih šol v na Ekonomski fakulteti na Biotehniški fakulteti — smer lesarstvo na Tehnični šoli za lesarstvo na Ekonomski srednji šoli stavbni mizar strojni mizar brusilec orodij in rezil klepar v ^dovodni instalater eLktrikar lesni delavec — specialist 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija 10 učencev 10 učencev 2 učenca 1 učenec 1 učenec 1 učenec 10 učencev s končanimi vsaj 6. razredi OŠ Vabimo tudi učence ki«n^ ■-'«•. možnost izobraževanja oh d^01"11' W * » » **lijo takoj zaposliti. Tem dajemo ^^VSS^ffS^tl^Sl i9?0UStriJa Šk0t>* k-drovak. ..uiba, Kidri. CL,AS22.STRAN PfTEK, 1. JtlHUA 1871 MALI telefon OGLASI 23-341 -PRODAM = Prodam malo rabljen GLISER z MOTORJEM JOHNSON 25, PRIKOLICO in vso potrebno opremo (možnost smučanja!). Telefon 064-41-018 4142 Prodam dva električna CVRT--NJAKA (Friteze). Gostilna VIG-RED, Reteče 59 3954 Prodam 50 do 60 kv. m izreznih furnirnih PLOŠČ (orehov ton) za stropne obloge. Pintar, Naklo 61 4182 Za 2.000 din prodam HOJCO in tri leta star nemški kombiniran športni OTROŠKI VOZIČEK. Kranj, Zadružna 2, Kranj 4183 Prodam MIZARSKO STISKALNICO. Bizjak Janez, Praše 1, Kranj 4184 Prodam dva meseca stare rjave JARČKE. Kos, Zasip, Sebenje 50 4185 Prodam KRAVO po izbiri; s teletom ali brez. Praše 10. Kranj 4186 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in sestre JULIJE GAJŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali vence in toliko lepega cvetja ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Vsem se enkrat lepa hvala! Žalujoča Milan in Mira z družinama Prodam ŽENSKO KOLO, letnik 1978, na prestave. Musulin Nevenka, Gradnikova 11, Kranj 4187 Prodam štiri tedne staro TELIČKO čisto frizijko. Blejska Dobrava št. 72, Jesenice 4188 Prodam strešno OPEKO (bobro-vec in foštrovc). Brejc Albin, Zadra-ga 8, Duplje 4189 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK, bele barve, kombiniran z rjavim Žametom. Ogled v ponedeljek in torek od 16. do 19. ure. Grobovšek, Kidričeva 10, Kranj 4190 Prodam PLETILNI STROJ znamke svviss-magic. Šilar, Šorlije-va 6, Kranj, tel.: 28-628 4191 Prodam kompletno KUHINJO s ŠTEDILNIKOM, HLADILNIKOM in ostalim pohištvom ter POHIŠTVO za dnevno sobo. Demšar Janez, Vincarje 15, Škofja Loka 4192 Prodam dve toni malo starejšega CEMENTA. Vukovič Tihomir, Strahinj 4/a, Naklo 4193 Prodam KRAVO simentalko s tretjim teletom. Mežan Jože, Prešernova 64, Bled 4194 Prodam več mladih PUJSKOV. Glinje 7, Cerklje 4195 Prodam rabljen strešni betonski ŠPIČAK. Kranj, Škofjeloška 46, tel.: 23-982 4196 Prodam 13-colski GUMI VOZ, vzidljiv nerjaveč ŠTEDILNIK, kosilnico za traktor stever, JEDILNI KOT, rabljene KUHINJSKE ELEMENTE, tovorno PRIKOLICO ter PRESO za sadje. Zapuže 2, Begunje 4197 Ugodno prodam 450 kosov DIMNIŠKE OPEKE klinker ter otroško POSTELJICO z ograjico. Mlinaric, Lesce, Železniška 1 4198 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni je v 76. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA BEŠTER, roj. PERNE Korenova mama iz Les Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali; sosedom za nesebično pomoč ob smrti, sorodnikom, sodelavcem SAP - TOZD Tržič, vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni organizacijam ZB Brezje in ZB Lese; dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, tov. Justinu za poslovilne besede ob odprtem grobu, kvintetu bratov Zupan za zapete žalostinke ter g. župniku za pogrebni obred in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste nam karkoli pomagali in sočustvovali z nami! Žalujoči: hči Marija, sin Janez ter družini Valjavec in Eržen Brezje pri Tržiču, Leše, 25. maja 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, tastra in strica KARLA AŽMANA mizarskega mojstra v pokoju •se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam pismeno ah ustno izrekli sožalje. Hvala njegovemu zdravniku dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje in skrb ter zdravstvenemu osebju Nevrološke klinike v Ljubljani za nego in skrb med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se tudi pokojnikovemu prijatelju Šmitku za poslovilne besede izrečene ob grobu, župniku za pogrebni obred; kakor tudi pevcem za zapete žalostinke. Vsi njegovi! Kranj, 26. maja 1979 ZAHVALA Ob nenadni, prerani in boleči izgubi dragega moža in očeta VALENTINA URHA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znane, m in vaščanom, ki so umih v teh težkih trenutkih pomagali, ga spremili na njegovi zadnji poti, zasuli s cvetjem ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Cestnemu podjetju Kranj, organizaciji ZB za poslovilni govor; pevcem in pevovodji Janezu Sodju, dr. Bahunu, gasilcem, gospodu župniku, učencem II. letnika pedagoške gimnazije i/. Radovljice in sodelavcem 12 Lipa. Žalujoči: žena Angela, hčerka Zdenka in vse sorodstvo' Koprivnik v Bohinju, 25. maja 1979 Prodam zeleno KMEČKO PEČ, PEČ na olje, namizni ŠTEDILNIK, ŠOTOR za tri osebe. Ogled popoldan. Šenčur, Sveteljeva 18 4199 Prodam PSA, nemškega ovčarja. Informacije vsak dan v večernih urah. Česen Anton, Britof 332, Kranj 4200 Prodam devet mesecev brejo KRAVO sivko. Lahkovče 4, Cerklje 4201 Ugodno prodam 10 kom. komplet HLEVSKE NAVEZE (cevovod Maribor). Sajevic Ivan, Olševek 29, Preddvor 4202 Prodam enojno LEŽIŠČE, PISALNO MIZO in STOL. Kranj, tel.: 22-895 4203 Prodam malo rabljeno PEČ stad-ler (30.000 kal.) z bojler jem. Štular, Ljubno 62, Podnart 4204 Prodam 4200-litrsko PVC CISTERNO. Ogled samo popoldne. Kosovelova 9, Radovljica 4205 Prodam SLAMOREZNICO z elektromotorjem in dvojnim vetrom. Zg. Brnik 26, "Cerklje 4206 Prodam kuhinjske ELEMENTE venera, HLADILNIK in ŠTEDILNIK. Tavčar Ivan, Sv. Duh 66, Škofja Loka 4207 Ugodno prodam popolnoma novo OMARO z vgrajenim dvojnim LEŽIŠČEM in TOALETNO MIZICO. Informacije po tel.: 25-861 4208 Prodam 5,5 kub. m suhih smrekovih in borovih DESK in »PLOHOV«. Informacije po tel.: 47-380 4209 Prodam devet tednov starega PSA in PSIČKO nemško ovčarko z rodovnikom, odličnih staršev. Retnje št. 1, Križe 4236 Prodam KONJA. Velesovo 8, Cerklje 4237 Ugodno prodam otroški TRICI-KELJ in skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 25-530 4238 Po zelo ugodni ceni prodam SPALNICO tina in jogi VZMETNICE. Sušnik Miha, Zg. Besnica 104, tel.: 40-527 4221 Prodam dobro ohranjen zložljiv OTROŠKI VOZIČEK. Cvetan, Tro-jarjeva 1, telefon 25-736 Poceni prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Ogled od 15. ure dalje. Pogačar Angelca, Smokuč 16/a, Žirovnica 4255 V ponedeljek, 5. in torek 6. junija, bom prodajal 10 tednov stare JARČKE. Oglasite se v Strahinju 38, Naklo 4256 Prodam 8 dni staro TELIČKO frizijko, večjo TELIČKO, KRAVO ali BIKA za nadaljno rejo in nove »GAJBICE«. Praprotna polica 24, Cerklje 4257 Prodam ŠOTOR za tri osebe (spalnica in predprostor). Zorman, Cerklje 61 4258 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in OPEKO (špičak). Stiska vasi, Cerklje 4259 Prodam dva po šest tednov stara TELETA za pleme. Cerklje 33 4260 Prodam stoječe SENO za košnjo. Štern Pavla, Zalog 63, Cerklje 4261 Prodam dve sedem mesecev breji TELICI. Srednja vas 46, Šenčur 4262 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE in vprežni OBRAČALNIK za seno. Grad 43, Cerklje 4263 Prodam kompletno OPRAVO z žimnicami ali brez, KUHINJSKE ELEMENTE in HLADILNIK. La-hovče 66, Cerklje 4264 Prodam PŠENICO v zrnu. Zg. Brnik 21, Cerklje 4265 Prodam večjo ' količino brezovih METEL. Zg. Brnik 9, Cerklje 4266 Prodam dobro ohranjen OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS. Legat, Žirovnica 88 4267 Prodam KRAVO pred telitvijo. Podnom 11 4268 Prodam devet mesecev brejo KRAVO ali menjam KRAVO za meso. Cemivec, Sinkov turn 36,Vodice 4269 Prodam mlado KRAVO s teletom. Dornik, Podhom 19, Gorje 4270 Prodam stoječo TRAVO. Velesov-ska 27, Šenčur 4271 Prodam brejo KRAVO simentalko in globok OTROŠKI VOZIČEK. Lahovče 47. Cerklje 4272 Za polovično ceno prodam 140-litrski HLADILNIK BOSCH. Informacije pO tel.: 064-22-374 4273 Prodam 1500 kosov OPEK K bo-brovec. Bešter, Mlaka 25, (Vočne) 4274 Prodam KRAVO frizijko s teletom Bohinc Rudi, Alpska 41, Lesce 4275 Prodam dve KRAVI po izbiri- Soklič Prane, Selo 22 pri Bledu 4276 Ugodno prodam globok uvožen OTROŠKI VOZIČEK, ZIBELKO in POSTELJICO I jogi jem. Ogled V 10 boto popoldne Reginčeva 6, Kranj 4277 Prodam novo diatonično HARMONIKO CM, h«. Jelovčan Jože. Bukov vrh 8, Poljane nad SfcOfiO I oko 4z/n ' Prodam dobro ohranjen globok Otrpiki VOZIČEK Kristan, Trata 15, Škofja Loka Prodam 10 kub m bukovih DRV. Tomaži... Bukovščica 20, Batoa-nad Škof jo Loko 4aW Prodam večjo količino MIVKE. Bukovica 7, Selca 4281 Prodam grablje SONCE 3 in mlado KRAVO s teletom. Smolec Joie, Goričane 64, Medvode 4282 Prodam mlade nemške OVČARJE. Starši so z rodovnikom. Zminec 53, Škofja Loka 4283 Prodam KONJA starega šest let, KOSILNICO alpinist in stresno OPEKO špičak. Božnar Marija, Gabrk 3, Škofja Loka 4284 Ugodno prodam SPALNICO (omara 2.50 X 2 m) ter PISALNO MIZO. Rogač Jakob, Radovljica, Cankarjeva 8 (blok 4 za občino), tel. 75-865 4285 Prodam osem mesecev brejo KRAVO. Breg ob Savi 36, Kranj 4286 Prodam OBRAČALNIK maraton za KOSILNICO BCS (širine 127). Ogled v nedeljo. Olševek 11, Preddvor 4287 Prodam rodovniško TELICO simentalko, ki bo julija teletila. Čadei Jože, Na Logu 17, Škofja Loka 4288 Prodam KRAVO frizijko, ki bo v kratkem tretjič teletila. Zg. Brnik 28, Cerklje 4289 Prodam deset tednov starega KOZLIČKA. Kupim MOPED na dve prestavi. Voglje 107, Šenčur 4290 Prodam KRAVO po izbiri. Leten-ce 9, Golnik 4319 Ugodno prodam ŠOTOR. Britof 179, Kranj 4320 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO simentalko, dobro mlekarico. Rako-vec Janez, Javornik 3, Kranj 4323 Po 2 din prodam debeli KROMPIR vesna. Rozman Vida, Poljska 3, Podnart 4324 Prodam ŠOTOR brand (340 X x 4.40 m) z dvema spalnicama. Informacije po telefonu 21-677 4325 Prodam 2 kub. m istrskega KAMNA, debeline* od 3 do 5 cm, za oblaganje. Telefon 74-048 4356 Prodam STRUŽNI avtomat in-dex, premera 24. Telefon 44-510 4357 Ugodno prodam DNEVNO SOBO. Ogled v popoldanskem času. Cirnski, Kebetova 16, Kranj 4359 KUPIM Kupim novo 15 ali 16-kubično sa monakladalno PRIKOLICO. Češ-njevek 5, Cerklje 4239 Kupim 60 kv. m starih opaznih DESK. Sesek, Dovje 114, Mojstrana 4240 Kupim 5. prm. BUKOVIH DRV dobava v mesecu septembru tega leta. Gašperlin Anica, Begunje na Gorenjskem 8 4241 Kupim SLAMOREZNICO s priključkom. Močnik, Stiska vas 6, Cerklje 4321 VOZILA Prodam generalno obnovljen VW 1200 z novim motorjem, letnik 1965 ali NSU PRINZ 1000, letnik 1971. Svetina Jože, Blejska Dobrava 55, Jesenice 4046 Prodam FIAT 1300 po delih. Pod-jed, Srednja vas 63, Šenčur 4163 Prodam osebni avto R-12 DACIA. letnik 1974. Šoberl Ivan, Kidričeva št. 46, Koroška Bela, Jesenice 4178 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, registrirano do aprila 1980. Činkole. Ribno 105, Bled 4211 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, dobro ohranjen. Jenko, Preska št. 10 4212 Prodam MINI AUSTIN 1000. Telefon 24-813 od 14. do 17. ure 4213 Ugodno prodam odlično ohranjen GS PALAS, letnik 1977, prevoženih 31.000 km. Ivec Zdenka, Britof 152, tel.: 26-061, int. 14, dopoldan 4214 Ugodno prodam karam boliran RENAULT 12, letnik 1976, motor je nepoškodovan. Rozman Vida, Polj-šica 3, Podnart 4215 Zelo poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1967. Kerič, Janeza Puharja 2, Kranj 4216 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1975. Rus, Tržič. Bistrica 88, tel.: 50-119 4217 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Kopač Vinko, Vide Šinkovčeve 7, Kranj, tel.: 26-685 4218 Ugodno prodam ohranjen PEUGEOT 204 break. Hotemaže 60, Preddvor 4219 Prodam dobro ohranjen AUDI 60 EL, registriran do maja 1980. Delno tudi na kredit. Ogled vsak dan do 13 ure. Boškovič Stanko, Delavska št 19, Kranj, soba 457 4220 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica MoJe Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski ti„k Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudaka pravica, Ljubljana, Kopi. tarjeva 2. - Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Moae Pijadeja , _ Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni- »lavni urednik, odgovorni urednik in uprava M;"^«**«*-Atv€> 21-835, novinarji 21-880, malo-„•/laani in naročniški oddelek 23-141 - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena »a 1 Številko v kolportaži 4 dinarje. - OproMe-„„ prometnega davka popnatojne« mnenju 421-1/72. Prodam ZASTAVO 750, letnik f 1374. Ogled možen v popoldanskih aih. Nastasič Džorče, Zabreznica i fc-35/a 4222 Prodam AMI 8 v voznem stanju s I faaapiet rezervnimi deli, registriran ioTjjunija. Golnik 110 4224 Prodam gara žira no, zaščiteno MANO, prevoženih 16.600 km. Mašu gorenjskega odreda 14/V, Kanj, tel.: 27-507 4225 Prodam ZASTAVO 101, letnik 373. Informacije po tel.: 21-025 4226 Po ugodni ceni prodam dobro ohlajeno ZASTAVO 750, letnik 1975. kvar Mirko, Podljubelj 92, Tržič 4227 Nujno prodam dobro ohranjen 'OMOS avtomatic. Kožuh Bojan, fastie 150 4228 Ugodno prodam FORD TAUNUS 1 M coupe, letnik 1967 (iz prve *fe). Telefon 22-174, Kranj med 18-119. uro 4229 Ugodno prodam karamboliran »Imiavto ZASTAVA 101, letnik 314. Ziganja vas 43, Tržič 4230 Prodam AMI 8, letnik 1972, regi-trinm do aprila 1980 z neparno štedio. Telefon 75-217, Gradnikova 125, Radovljica 4231 hodam »SPAČKA«, letnik 1975 v odlifaem stanju. Informacije po tel.: I H>4 28-216 4232 Prodam VVARTBURGA, letnik m. Srakovlje 5, Kranj POP0^ Poceni prodam AMI 8 break, letal 1973. Hozjan Franc, C. 1. maja k-67, Kranj, Plani«? 4234 Prodam TOMOS avtomatic 3, etnik 1974. Hrast je 90, Kranj. Ogled !"*">t0- u itn Prodam dobro ohranjen AMI «per break, letnik 1974, registriran i) maja 1980 z neprano štev»*°j ^ProSTrn18 dobro ohranjen FORD TAUNUS delux, letnik 1974, s štirimi vrati in parno Številko Kuralt Wka, Zg. Senica 4/a, Medvode Kupim karamboliran VW »hrošč« 2 voltov) Telefon 70-090 4247 Prodam PEUGEOT 504 GL, letal 1976 nrevoženih 55.000 km; ali Menjam za manjši avto. Staretova ^terr;C0^PEL REKORD, letnik &brezje% «f Prodam triosni KOMBI IM Vlet-njam za ZA» i a v ^ A0Q9 *Vili, Ljubno 77, P^nartMFR4r2E Po ugodni ceni prodam MERCE JES kJDer 11-13» registriran, v Z varnem kornbi.bus. Vukota ^NašičevaJ/Tržič ^ tt&SPS Hado^ Prodam oziroma zamenjam ^ iAffTAvn 750 odlično ohranjen Tim J u*"* 1975' ref8trran * »3? 1980. Kokalj Pavk Gro- Prodam SPAĆKA Ciim» J MiEv? Ciril, Ljubljanska 5, Škofja >i.rlwtarsic, Bukovica 13, S*«^ '^"zASTAVO 7.0. fctnik l?Tf™nkovo naselje 6, Škofja *mY Kaltenekar, Zupančičev ^ j-« 125 PZ. Sitarska . Poceni Pr^S-in? 4304 Z0deTb.Te»St^ 4» n , vfOTOR 1500 z menjal -Prodam ter ostale dele ■OIATA iS^PRIKOLICO ter 4S KAMIN. SP- Bitnje 44, žah, ! Ugodno P^m93V^i letŽk7^ "Vih, Podbrezje 93, tel., m ^ Prodam »^^".^oSS « 1970, v voznem stan ^ »oboto popoldan in neaeij Hk, Cerklje 278 .23. STRAN. O Prodam neregistriran AMI 8, letnik 1969 v voznem stanju in FIAT 850 special, letnik 1971, registriran do 31. decembra 1979. Ogled od 16. ure dalje. Novak, Cerklje 43 4309 Prodam uvožen VW, letnik 1970 (12 voltov). Kalan Stanko, Poljska 6, Podnart 4310 Ugodno prodam R-8 major, letnik 1965. Zupan, Breznica 27, Žirovnica 4311 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do februarja 1980. Možina, Podlubnik 159, Škofja Loka, tel.: 62-911 4312 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Britof 30, Kranj 4313 Prodam ALFA SUD. Pristov Ivan, Kovačičeva 6, Kranj, telefon 26-876 4314 Prodam novo LADO 1600. Vprašajte po tel. 27-815 4315 Prodam AUDI 80, letnik 1977. Fruškovec Niko, Partizanska 47, Škofja Loka 4316 Prodam VW 1200, letnik 1974. Amon Andrej, Cankarjeva 4, Radovljica (blok) 4317 Poceni prodam 11 let staro ŠKODO MB 1000 in FIAT 750, starejši letnik. Telefon 77-735 4318 Prodam ZASTAVO 750 deluxe, letnik 1975. Informacije po telefonu 064-82-164 4360 R-4 z odličnim motorjem in karoserijo, prodam po delih. Cotelj, Čopova 1. Lesce, tel.: 75-140 int. 274 4354 Prodam R-4, letnik 1974, registriran do maja 1980. Vprašajte po telefonu 24-764 4358 r DEŽURNI VETERINARJI od 1.6. do 8.6.1979 BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel. 23-518 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj Stošičeva 3, tel. 22-405 za občino Kranj PIPP Andrej, dipl. vet., Šk. Loka. Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 75-668 za občini Radovljica in Jesenice STANOVANJA I Zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE v Radovljici ali Lescah. Ponudbe pod: Dom 4099 Za nekaj ur tedensko oddam SOBO za pomoč v gospodinjstvu. Rehberger Slavka, Mandelčeva 8, Kranj 4337 Zamenjam trosobno STANOVANJE na Zlatem polju za večje eno-sobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem. Ponudbe pod: Ogrevanje 4338 Dve dekleti sprejmem v opremljeno in ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Jezerska c. 6, Kranj 4339 Za krajšo dobo iščem v Kranju kakršnokoli družinsko STANOVANJE. Plačam dobro, lahko tudi v naprej. Naslov v oglasnem oddelku. 4340 Družina z otrokom išče STANOVANJE ali starejšo HIŠO za kasnejši odkup nekje v okolici Kranja. Šifra: Možnost popravila 4341 Zamenjam štirisobno STANOVANJE v Župančičevi za manjše STANOVANJE na Zlatem polju s centralnim ogrevanjem. Tel.: 26-502 po 18. uri 4342 Na stanovanje vzamem od 30 do 60 let staro žensko. Naslov v oglasnem oddelku 4343 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ, Savska c. 34, tel.: 25-731, nujno išče SOBO za svojo delavko. Ponudbe pošljite na gornji naslov. i 4344 ZAPOSLITVE Redno ali honorarno zaposlitev dobi KV MIZAR. Zaslužek dober. Inforamcije po tel.: 24-034 4106 Službo dobi KV NATAKARICA — začetnica. Stanovanje in hrana v hiši. OD po dogovoru. Ponudbe pod: Pomlad 4104 Zaposlim SLIKOPLESKARJA. SLIKOPLESKARSTVO Vukaričič Mirko, Kebetova 20, Kranj 4168 Matematiko INSTRUIRAM v Kranju. Telefon 27-329 popoldan 4169 FRIZERKO in vajenko takv j sprejmem. CESALNICA DANICA. Tacenska 93, Ljubljana - Vižmarje 4170 Kemična čistilnica, Staneta Žagarja 5, Kranj, sprejme delavca-(ko) za štiri ure dnevno. Ing. B. Zoreč, tel.: 24-609 4252 Za delo v PLETILSTVU sprejmem pridno in pošteno dekle, zaslužek dober. PLETILSTVO Knific Jožica, Kranj, Oprešnikovt. 29 4253 Sprejmem vajenko. FRIZERSKI SALON ELVIRA, Park hotel Bled 4254 Iščem vseh vrst strojepisna dela, tudi v nemškem jeziku, na dom. Ponudbe na naslov: Alenka JUVAN, Jegorovo predm. 4, Škofja Loka. Sprejmem STRUGARJA ali strojnega KLJUČAVNIČARJA. OD po dogovoru. OBRT REPE, Lesce, Železniška 9/a 4326 V redno delovno razmerje avto-ličarske stroke takoj zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali priučenega delavca ter vajenca. AVTOLICAR-STVO, Močnik Britof 162, Kranj, tel.: 23-619 4327 PAŠNA SKUPNOST Podljubelj išče PLANŠARJA za pašo na planini Kofce. Zglasi naj se pri Mati-zovcu, Podljubelj 63 4328 Iščem PASTIRJA za pašo živine za pašnik na Blegašu od 9. junija do 15. septembra 1979. Stanovanje je v opremljeni sobi planinskega doma. Nagrada po dogovoru. Ponudbe na naslov: Jelovčan, Martinj vrh 30, Železniki 4329 Takoj zaposlim KLEPARSKEGA pomočnika in dva delavca. Možnost priučitev te stroke. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 21-844 4330 Iščemo SNAŽILKO za likanje in čiščenje enkrat tedensko za 6. ur. Tel. 60-079, Škofja Loka, Podlubnik 10 4331 Zaposlim KUHARJA in dve NATAKARICI. Partizanska 17, Kranj, tel.: 23-484 4332 Sprejmem več vajencev za izuči-tev MIZARJA. MIZARSTVO Iskra Janez, Zbilje 4, Medvode 4333 Zaposlimo honorarno ali do 4. ure dnevno v dopoldanskih urah, od osme ure dalje, delovno moč za čiščenje gostinskih prostorov in likanje. Plača po dogovoru. Prednost imajo kandidatke s stanovanjem v Kranju ali okolici. GOSTILNA BLAŽU N, Kranj, Cesta talcev 7, telefon 22-001 4334 Iščemo žensko ali moškega, ki zna pripravljati jedila na žaru. Za sezonski čas. Šifra: Zanesljivo 4335 Zaposlim KV ORODJARJA. Toni Markič, Naklo 208 4336 Za pomoč v gospodinjstvu (nekaj ur tedensko) oddam SOBO. Rehberger Slavka, Mandelčeva 8, Kranj 4337 OBVESTILO 2.6.1979 bo od 8. do 13. ure in 5. 6.1979 od 15. do 19. ure zaprta obvoznica za ves promet zaradi vaje RBK zaščite, ki bo izvedena v okviru 7. sejma opreme in sredstev CZ. Promet bo preusmerjen iz smeri Besnica po Delavski cesti proti Stražišču, iz smeri Ljubljana čez Savski most po Ljubljanski cesti in iz smeri Naklega po magistralni cesti skozi Kranj. Vsi, ki vozijo iz Kranja proti Besnici, morajo voziti po Ljubljanski cesti skozi Stražišče po Delavski cesti in nato na Gorenje-savsko cesto. V okviru vaje bo 2.6.1979 ob 9. uri in 5.6.1979 ob 16. uri aktivirana sirena. sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki bo prodajala na javni ustni licitaciji 8. 6. 1979, v prostorih skladišča GUME, c. v žel. ELOC. DEPO, Ljubljana — Polje, rabljena osnovna sredstva 1. montažna zgradba Jelovica 425 cm x 425 cm, izklicna cena 10.450 din 2. električni usmernik za nap. viličarja, izklicna cena 6.250 din 3. termoakumulacijska peč AEG 4 KV, izklicna cena 1.540 din. Informacije po telefonu 061 311-771. Ogled je možen vsak dan od 7. do 14. ure. Javna licitacija bo 8. 6. 1979 od 8. do 9. ure za družbeni sektor, od 9. do 11. ure pa za zasebni sektor. Interesenti morajo pred licitacijo polotiti 10-odstotni polog od izklicne cene. Nov GOLF JL zamenjam za za-zidljivoo PARCELO v začetni ali nadaljevalni gradnji v bližini Kranja. Razliko doplačam. Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro: Junij 79 4355 Ansambel SPEKTER vas vabi na PLES v MLADINSKI DOM v Bohinju v soboto, 2. junija, ob 21. uri 4348 OBVESTILA PRIREDITVE POSESTI Kupim starejšo vseljivo HIŠO z nekaj zemlje na relaciji Ljubljana-Kranj-Škofja Loka. Možna je tudi zamenjava za lastniško stanovanje v centru Ljubljane. Kratek opis s ceno pošljite na naslov: Jože Bahun, Ljubljana, Trubarjeva 51 4242 V bližini Kranja kupim PARCELO za vikend. Ponudbe pod: Zazidljivo 4243 Zamenjam polovico HIŠE v okolici Ljubljane za polovico HIŠE v Tržiču ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 4244 Prodam GARAŽO na Planini. Vprašajte po telefonu 27-815 4322 TVD PARTIZAN LJUBNO vas vabi v nedeljo, 3. junija, ob 16. uri na veliko VESELICO, ki bo pred društvenim domom. Igral bo BLEJSKI KVINTET s pevci. Vmes bo kegljanje za moško kolo in bogat srečelov. Vabljeni! 4349 KUD LOM priredi v soboto, 2. junija 1979, ob 20. uri zvečer ob svoji 60-letnici obstoja SLAVNOSTNI KONCERT mešanega moškega zbora. Kot gost sodeluje tudi oktet ŠARABON. Vljudno vabljeni! 4350 OO ZSMS Begunje vas vabi vsako soboto na PLES ob 19. uri. Igra SELEKCIJA 4351 TURISTIČNO DRUŠTVO KOK-RICA vas vabi v nedeljo, 3. junija, na zadnji PLES v letošnji sezoni. Igra skupina SELEKCIJA 4352 Vsako soboto ob 19. uri je PLES v hotelu JELEN v Kranju; ter vsak petek in vsako nedeljo ob 19. uri v avtocampu JEZICA pri ŠTERNU v Ljubljani. Igra ansambel JEVŠEK 4353 Čistim talne obloge in oblazinjeno pohištvo. Gogala Marko. Kidričeva 38, Kranj, telefon Senjak 22-059 3850 ROLETE in ŽALUZIJE naročite Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610 3851 Popravljam pralne stroje. Pegam Ljubo, Zupanova 5, Šenčur 3914 Opravljamo strokovno PROJEKTIRANJE in MONTIRANJE TV antenskih naprav. Usmerjamo z elektronskim instrumentom. Ponudbe v popoldanskem času po tel.: 064-82-914 4345 NOVA KEMIČNA EKSPRES NA ČISTILNICA, C. Staneta Žagarja 5 (80 metrov od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in vse vrste usnja (velur, semiš, itd.) strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto non-stop od 7. do 18. ure. Ing. B. Zoreč 4346 MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV hitro, solidno in konkurenčno z večetno garancijo. Priporoča se obrtnik Marjan KLAD-NIK, Vopovlje 5, Cerklje 4347 OBLETNICA Minilo je leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož in ata JOŽE AŽMAN-SEVER aktiven udeleženec NOB S hvaležnostjo se ga spominjamo, a bolečina v srcu ostaja. Vsem, ki ste ga ohranili v spominu in nam pomagali v težkih trenutkih, iskrena hvala. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete MARIJE RANT roj. Tavčar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, dr. Bojanu Gregorčiču in sestri Pav h za zdravniško pomoč; župniku Mirotu Bonča za poslovilne besede in lep pogrebni■ obred; kolektivom: Osnovne šole Poljane, Tehniku škofja Loka .Plastiki Hotavlje, ?ČŠC - Ž,n. KGZ-Sora Z.r, za darovano cvetje in izrečeno sožalje in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. J Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Jazbine, Poljane, Hotavlje, Voloka, Škofja Loka, Ziri, 26. maja 1979 Izredno zanimanje za sejem Ljubljana — Prvi sejem sredstev za obrambo in zaščito so v Kranju priredili 1973. leta, ko je svoje izdelke na 1313 kvadratnih metrih površine predstavilo 35 razstavljavcev, prireditev pa si je ogledalo okrog pet tisoč obiskovalcev. Odtlej Sf je število razstavljavcev in obi- Bled — V Park hotelu so poleg trgovskega podjetja Murke in trgovine Pletna odprli novo samopostrežno trgovskega podjetja Veletrgovina Špecerija Bled. Trgovina z živili bo obogatila blejsko ponudbo in bo dobrodošla predvsem za turiste, ki prihajajo na Bled. Prostor je blejska Špecerija tudi zelo lepo in okusno opremila. — Foto: F. Perdan KAJ BI S STOLI! Kranjska kavarna and slaščičarna ali po domače »kanar« ali »kanarček« je sicer kar soliden lokalček, ki ima poleti zunaj kar dovolj prostora za poletne mize in stole. Ponavadi jih tudi postavijo, le letos so nekako v za mudi. Čeprav je že nekaj časa sonce prav neprizanesljivo in žge kot v najhujših pasjih dneh in je prav prijetno posedeti zunaj. A, kaj bi! Da pred kavarno and slaščičarno ni stolov, ni ne moja in ne vaša stvar, postavili jih bodo, ko se jim bo zdelo — če jih sploh bodo. Do tedaj ali pa za večno pa ostane konec koncev tudi betonska ograja, da si malo oddahneš in poklepetaš .. . Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, kranjske občinske skupščine in Gorenjskega sejma iz Kranja predstavili spored 7. sejma opreme in sredstev civilne zaščite, ki bo od 4. do 9. junija v Kranju skovalcev vsako leto večalo, zlasti od tretjega sejma dalje, ko so to prireditev posvetili izključno predstavitvi opreme in sredstev civilne zaščite. Tudi za letošnji sejem vlada izredno zanimanje, so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani. Tokratni, 7. sejem opreme in sredstev civilne zaščite bo ena od mnogih aktivnosti, ki so v naši republiki na sporedu ta mesec, ko bomo 20. junija že drugič zapored praznovali jugoslovanski dan civilne zaščite. Sejem bodo odprli v ponedeljek, 4. junija, ob 11. uri, trajal pa bo vse do sobote, 9. junija. Ta edina tovrstna jugoslovanska prireditev, ki privablja vedno več domačih in tujih obiskovalcev, je velikega pomena tako za predstavitev tehnike, ki služi nalogam civilne zaščite, kot za strokovno izobraževanje občanov na tem področju. Opremo in sredstva civilne zaščite bo na sejmu predstavilo 118 domačih in tujih proizvajalcev ter specializiranih trgovskih organizacij na 5200 kvadratnih metrih notranjih in 1600 kvadratnih metrih zunanjih površin. Tako se bo število razstavljavcev glede na lansko leto povečalo za 28 odstotkov. Razstavljene izdelke bo ocenila posebna komisija, ki bo najboljšim podelila tudi pet odličij. Za seminar o Organiziranju radio-loško-hiološko kemijske zaščite v družbenopolitičnih skupnostih, ki bo 5. in 6. junija, se je prijavilo blizu 700 udeležencev iz 228 jugoslovanskih občin. V vaji Radiološko-bio-loško kemijska zaščita na območju krajevne skupnosti, ki bo 5. junija ob 16. uri v Kranju, pa bo sodelovalo prek 250 oseb, pri čemer bo udeleženih tudi 14 organizacij združenega dela, 4 krajevne skupnosti ter 5 drugih organizacij. Med sejmom bodo razstavljavci prirejali razne demonstracije opreme, republiški štab za ljudsko obrambo pa bo pripravil posebno razstavo o obrambni vzgoji v našem šolstvu ter delu in življenju pripadnikov naših oboroženih sil. S. Saje Akcija zbiranja oblačil 4. junija od 17. do 19. ure V ponedeljek, 4. junija, bo po vsej Sloveniji »tekla tradicionalna akcija Rdečega križa za zbiranje rabljenih oblačil, obutve, posteljnine-in postelj. Datum letošnje akcije, že 12. po vrsti, poteka v tednu solidarnosti. Zaradi omejitev v prometu bo akcija potekala namesto v četrtek v ponedeljek. Občani naj blago, ki ga r° potrebujejo več, a je še dobro in uporabno, oddajo do 17. ure pred vhodna vrata, pač po navodilih krajevne organizacije Rdečega križa. V vseh dosedanjih akcijah so se občani izredno dobro odzvali in so v 32 občinah zbrali 130 ton raznega blaga. Del tega blaga, ki ga v Sloveniji še potrebujemo, bo razdeljen socialno ogroženim občanom, otrokom, duševno in telesno prizadetim bolnikom, varovancem po domovih za starejše občane itd. Ker pa je bilo ob potresu v Črni gori veliko skladišč tega blaga izpraznjenih, uodo v letošnji akciji morali zbrati tudi zaloge za okoli 35 sedanjih praznih depojev, kjer blago čaka, da ga razdelijo ob raznih elementarnih in drugih nesrečah. L. M. AKADEMSKI KOMORNI ZBOR KRANJ Akademski komorni zbor vas vabi na 10. jubilejni letni koncert, ki bo v soboto, 9. junija 1979, ob 20.15 v dvorani kina Center. Obenem vas vabimo na otvoritev razstave Deset let Akademskega komornega zbora Kranj, ki bo v petek, 8. junija 1979, ob 19. uri v Prešernovi hiši. i » t * '__ BLED - MEDNARODNO POSVETOVANJE LESONAL - V prostorih hotela Golf je te dni mednarodno posvetovanje koncernov Lesonal iz Nemčije in Akco Conting iz Holandije. Te sta največji pri proizvodnji barv in lakov v Evropi. Na posvetu so se zbrali uvozniki in zastopniki teh podjetij iz Anglije, Francije, Holandije, Belgije, Danske, Norveške, Švedske. Nemčije, Grčije, Saudove Arabije, Kanarskih otokov, Španije in Jugoslavije. Taka posveto vanja so na dve leti vedno v drugi državi. Letošnje je organizirala Agrotehnika iz Ljubljane, ki ima že večletno dobro sodelovanje z omenjenimi proizvajalkami lesonala. (H) - Foto: F. Perdan BEGUNJE - ELAN IN SLOVENIJASPORT PODPISALA SAMOUPRAVNI SPORAZUM - Tovarna Elan in Sloveniiašport iz Ljubljane sta včeraj podpisala samoupravni sporazum o dohodkovnem povezovanju o združevanju sredstev. S tem podpisom bo več blaga za jugoslovansko tržišče. V sporazumu imajo napisane tri programe - smuči in smučarska oprema, čolni in nautika ter telovadno in športno orodje — ki so trajnejšega značaja. Slovenijašport je tako z Elanom podpisala že trinajsti sporazum. Imajo ga že s Planiko, Savo, Alpino, Univerzalami ter drugimi proizvajalkami športne opreme v Sloveniji in Jugoslaviji. Sporazum sta podpisala generalna direk torja Slovenijašporta Dušan Grabnar in Elana Dolfe Vojsk. (H) - Foto: F. Perdan Dela na novem mostu čez Savo, ki bo spojil križišče pri Iskri na Laborah z novo prometno žilo v čirčah, v glavnem potekajo po programu. Trenutno je izdelan montažni plato na čirški strani in delavci pravkar prestavljajo kanalizacijo na platoju in po hribu navzdol. Kmalu bo zgrajen tudi opornik številka 5. Delajo tudi steber za most številka 4. Na laborški strani so pričeli z izkopom montažnega platoja. Morali pa so nadaljnja dela ustaviti, ker morajo dobiti še dodatna soglasja od železnice zaradi miniranja nad progo. Vsa gradbena dela delajo delavci Gradbinca, Metalna Maribor, ki je prevzela izdelavo jeklene konstrukcije, pa je že pričela dovažati železo. Kar 1.750 ton ga bo treba za kranjski most. (dd) — Foto: F. Perdan Skupščina zasedala Kranj — Zbori kranjske občinske skupščine so se v sredo sešli najprej na skupno, nato pa na ločena zasedanja. Delegati so potrdili osnutek zakona o družbenih svetih in predlagali dopolnila, ki jih bodo posredovali predlagatelju, sprejeli poročili skupin kranjskih delegatov v zboru občin in zboru združenega dela republiške skupščine, potrdili in hkrati dopolnili oceno uresničevanja družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v kranjski občini in kritično ocenili razvoj malega gospodarstva in kmetijstva v kranjski občini. Skupščina je bila soglasna pri priporočilih, da je treba zboljšati zobozdravstveno varstvo v kranjski občini, potrjen pa je bjl tudi družbeni dogovor o izgradnji nove asfaltne baze Cestnega podjetja Kranj. -jk Priprave na Brkine 79 Škofja Loka - Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka bo letos sodelovala z mladinskim prostovoljnim delom na republiški mladinski delovni akciji »Brkini 79« v tretji izmeni. Priprave na delovno akcijo tečejo dobro in v začetku junija bo prva brigadirska konferenca, na kateri se bodo mladi domenili o posameznih zadolžitvah in nalogah. Pokrovitelj letošnje brigade je delovna organizacija Alples iz Železnikov. Da bodo brigadirji za delo dobro pripravljeni, bo Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS pripravil v juniju lokalno delovno akcijo, na kateri bodo sodelovali tudi mladinci z osnovnih šol. Mladi bodo delali pri rekonstrukciji ceste na Zirovski vrh, ki bo krajanom teh hribovitih predelov omogočila boljšo povezavo z dolino. Mojca Pirman tovarniška prodajalna vam nudi m 20RAUUE 2 ruiin DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Tito danes v Libiji - Včeraj je predsednik republike Josip Broz — Tka končal svoj obisk v prijateljski Alžiriji. Danes bo prispel v libijsko glavno mesto Tripolis, ki ga pričakuje okraSeno z jugoslovanskimi in libijskimi zastavami ter slikami tovariša Tita. Izraelski bombniki apet v zraku — Včeraj so izraelski bombniki ponovno bombardirali palestinska taborišča na jugu Libanona. Libanon je ponovno poslal oster protest na Varnostni svet združenih narodov, da ta ponovno preuči to sovražno dejavnost Izraela in zahteva hitre ukrepe. Izrael, kot kaže, kljub prisotnosti 6000 pripadnikov mirovnih sil na tem vročem področju, ne spoštuje nobenih mirovnih dogovorov in opozoril. V včerajšnjem bombnem napadu je bil« ubitih 15 Palestincev, Izvozniki nafte groze s podražitvijo — Združenje arabskih emiratov poziva države uvoznice nafte, da omeje porabo nafte, sicer jo bodo podražile. Izvoznice nafte ugotavljajo, da se najbolj okoriščajo z njihovo nafto velike mednarodne družbe, ki prodajajo naprej nafto dvakrat dražje. Ptuj - Tu se zaključuje tekmovanje slovenskih osnovnošolcev za Ingoličevo bralno značko. Zanimanje za to tekmovanje je med našimi šolarji vsak dan večje. Podeljenih je bilo že 1400 značk cicibanom. 1200 bronastih, 1100 srebrnih in nekaj manj kot 1000 zlatih Ingoličevih bralnih značk. Sevnica — Sevniško prostovoljno gasilsko društvo bo letos praznovalo ie 100-letnico. Obljubljajo veliko praznovanje 16. in 17. junija, na sevniškem gradu, ki je obnovljen, pa ho odprta tudi stalna gasilska razstava. Slovenjgradec — Tu potekajo priprave za mladinske delovne akcije. Mladinska delovna brigada Zdravko Čebular-Rado iz Slovenjgradca se bo od 23. junija do 15. julija udeležila delovne akcije Bela krajina ,79' pripravljajo pa tudi brigado, ki bo šla v Črno goro. Teden solidarnosti — Danes, v petek. 1 junija, se začenja teden solidarnosti, ki je po družbenem dogovoru čas številnih aktivnosti v družbenih organizacijah in društvih, med drugim tudi za zbiranje materialnih in drugih sredstev za nuđenje pomoči ljudem v stiski. Letošnji teden solidarnosti sovpada z akcijo zbiranja pomoči od potresa porušeni Crni gori. Vreme — Za danes napovedujejo še sončno, možne so pa tudi posamezne nevihte. D. Dolenc